1. No category

MARKO KRAVOS
ADEA WOLPOTI, MONIKA GRABNAR, 3.E
ŽIVLJENJE
o Rodil se je 16. maja 1943 v južni Italiji.
o Slovenski tržaški pesnik, pisatelj, otroški avtor,
esejist in prevajalec.
o Šolal se je na klasični gimnaziji v Trstu.
o Študiral slavistiko.
o Bil je soustanovitveni urednik revije Zaliv.
o Vodil oddelek za slovenistiko in predaval
o slovenski književnosti.
o Bil je urednik Založništva tržaškega tiska.
o 1996–2000 je bil predsednik slovenskega centra PEN
(združenje književnikov: pesnikov, esejistov in pisateljev).
Kot književnik je nastopal po Sloveniji in Italiji,
pa tudi v Zagrebu, Puli, Sarajevu, Beogradu, Skopju
in Ohridu, Budimpešti, v Luganu v Švici, Celovcu,
Gradcu, na Dunaju, v Parizu, Pragi, Moskvi in
Peterburgu, v Tbilisiju, v Santiago de Compostella,
v Guadalajari v Mehiki.
NAGRADE
o 1982
Nagrada Prešernovega sklada za pesniško
zbirko Tretje oko.
o 2000 Nagrada Astrolabio d’oro za poezijo.
DELA
o Njegova dela so prevedena v devetnajst jezikov – največ v angleščino,
hrvaščino in italijanščino; obsežnejše objave pa tudi v madžarščino,
španščino in ruščino.
o Kravos prevaja iz hrvaščine, italijanščine in španščine.
o Radijske igre za odrasle (Zlato runo – slovenska vrata v svet 2002)
o Radijske igre za otroke (Govoreča žogica 1972, Začarani grad 1993…)
o Prevodi v samostojnih knjižnih izdajah (Zimska pravljica 1990…)
o Proza za otroke (Zlati rog 2002…)
o Proza za odrasle (U kratkim hlačicama 2002…)
o Lirika (Trikotno jadro, Tretje oko, Med repom in glavo ...)
POMEMBNE LETNICE
o 1943 - Rojen v Montecalvu
Irpinu na jugu Italije.
o 1966 - Izdal svojo prvo pesniško zbirko za odrasle Trinajst.
o 1969 - Diplomiral na Univerzi v Ljubljani iz slavistike.
o 1970–1993 - Glavni urednik Založništva tržaškega tiska v Trstu.
o 1982 - Prejme nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Tretje oko.
o 1996–2000 - Predsednik slovenskega centra PEN.
o 2000 - Dobitnik italijanske državne nagrade Astrolabio d’oro za poezijo.
ZAMEJSKA ŽALOSTNA
Zamejci so žalostni.
Vsi zamejci so žalostni:
žalostna jim mati in otroci,
žalostna usoda,
kruh s solzami,
črnih pirhov zvrhan koš.
Ko je žalost največja,
postane zamejec pesnik,
ko je pisatelj največji zamejec,
postane politik:
žalosten politik žalostnih časov
v žalostnem zamejstvu.
NAJGLOBLJA ŽALOST JE ZAMEJSKA ŽALOST.
Žalostni so zamejci,
vsi žalostni so vsi zamejci,
vsi žalostni zamejci so zajci.
Zajci na žaru alla hejslovani,
zajci pohani, špikani, polnjeni,
zajci dušeni na rimski način.
V Celovcu si brusijo zobe,
zamejci z brusnicami, hmm …
Povsod in vsi
so za načelno koeksistenco.
Tudi zamejci koeksistirajo,
od srca žalostno.
Od žalosti postaja zamejec
zamorec.
Črni zamejci so danes v modi,
črno zlato:
vsi jih imajo radi,
tako zagrobno strumne.
K njim zdaj pobožno romajo,
v dolino solz, k rojakom – bratom,
njim zdaj spodbudno kličejo:
neomajni ostanite, kremeniti,
vi svetniki naši, mučeniki!
ANALIZA
o Spada v obdobje slovenske književnosti in pesništva po 2. svetovni vojni.
o Motivno-tematska interpretacija:
o MOTIV: ZAMEJEC, ŽALOST
o TEMA: napad na samopomilovalen odnos do lastne usode, na klišejsko
predstavo o zamejski žalosti.
o SPOROČILO: Idejni vrh je 4. verz: ZAMEJCI – ZAJCI: tarnanje nad lastno
usodo samo še povečuje strah pred prihodnostjo; kdo je strahopeten lahko hitro
postane žrtev (zajci na žaru, pohani, špikani …)
o Sodobna pesniška satira: posmeh zamejski politični situaciji – zamejski politik je
žalosten politik, saj je strpno in enakopravno sobivanje le navidezno.
o Zamejska književnost. Motiv in tema; satirične prvine
o Motiv in tema; satirične prvine
http://www.youtube.com/watch?v=TWmV_THAJOg
METULJ V OKVIRU
V okviru let,
v okviru nedložne starosti
in prepričanja,
opešanega navdušenja.
V okviru danih močì,
priložnosti in možnosti,
ob povprečni pameti,
v okviru dveh rok
in enega srca
do roka zapadlosti;
kar zadeva prebavo,
erekcijo in alergijo,
v okviru razvoja
klimatskih sprememb
v okolju in času.
Obdan od nadležnih ljudi
v soseščini in od virusa
z daljnega vzhoda,
ob soglasju naklonjenih,
v krogu rodu in sorodja,
na ravni uradnih stikov,
v skladu z obredom,
v duhu spomenikov.
V okviru postelje,
v okviru mize,
v okviru oken in vrat.
Sem še metulj,
še utripajo krila?
VIRI
o http://www.chain.to/?m3=21127
o http://sl.wikipedia.org/wiki/Marko_Kravos