Sistem DOLB Vransko - Slovenija znižuje CO2

Slovenija znižuje CO2: dobre prakse
INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE
ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO
Marko Krajnc
Energetika Vransko d.o.o.
Vransko, 12.4.2012
Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.
Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo,
Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo
uradnega stališča Evropske komisije,Vlade Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta.
1
• Lokacija – Občina
Vransko
• Prebivalcev 2.614
• Površina 53,3 km2
•
•
•
zelo aktivni pri osveščanju varovanja
okolja
dan je velik poudarek ekologiji v kraju
in regiji
osnovna šola Vransko- EKO ŠOLA
Izvedeni projekti na
področju URE in OVE
• Inovacijski center –center za razvoj
alternativnih virov energije
• Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso
Vransko
• Pilotna naprava za termično obdelavo
odpadkov
• Mala fotonapetostna elektrarna Energetike
Vransko d.o.o.
• Solarna svetilka z lastnim napajanjem SLE
35/90
• Sistem sprejemnikov sončne energije
Sistem DOLB Vransko
skupna moč kurilnih naprav
4,7 MW
kotla na biomaso
3,2 MW
kotel na kurilno olje
1,5 MW
letne potrebe po toploti
6,6 GWh
potrebna količina biomase
10.088 prm
potrebna količina kurilnega
olja
dolžina trase toplovoda
4.000 litrov
10.057 m
število priključkov
134
priključna moč
4,7 MW
gospodinjstva
1.470 kW
veliki porabniki
3.155 kW
zmanjšanje emisij CO2
1.670 ton/leto
vrednost investicije
2.22 mio EUR
začetek obratovanja
maj 2005
Integracija SSE v sistem
DOLB Vransko
Cilj:
• podpora nameščenim ogrevalnim kotlom in s tem prihranimo pri
biomasi
Pozitivni učinki solarnega sistema:
• Prihranek pri količini biomase in kurilnega olja za ogrevanje.
• Pokrivanje maksimalnih obremenitev s pomočjo zbiralnika –
hranilnika.
• Skrajševanje časa zmanjšane obremenitve sistema s solarnim
sistemom, s čimer se podaljša življenjska doba kotlovnih sistemov.
• Manjši stroški vzdrževanja kotlovnih sistemov in prihranek pri porabi
električnega toka.
• Sončna energija ni podvržena nihanjem cen olja oziroma lesa.
Osnova
Trenutno so nameščeni naslednji kotli:
•
•
•
•
biomasni kotel 2,0 MW
biomasni kotel 1,2 MW
oljni kotel 1,5 MW
pilotski sistem 350 kW za raziskovanje izgorevanja
različnih goriv
• Dovodna in povratna temperatura v obstoječem sistemu
daljinskega ogrevanja znašata poleti 90-95/60-65°C in
se pozimi povečata na 110/70°C.
Gospodarska izhodišča
• Trenutno se cene sekancev gibljejo od 12 do 14
EUR/srm
• Pri tem kakovost sekancev ni vedno zadovoljiva. Prav
med obratovanjem pod manjšo obremenitvijo (kot npr.
poleti) so potrebni bolj kakovostni sekanci (< W30), da
omogočijo čisto izgorevanje brez motenj.
• V primeru slabše kakovosti sekancev je treba predvsem
poleti računati na povišane stroške (npr. za čiščenje
kotlov zaradi povečane sajavosti in količine pepela) skrajšanje življenjske dobe biomasnih kotlov zaradi
kombinacije prenizke temperature kotla s slabšo
kakovostjo sekancev
Zahteve solarnega sistema
Velikost solarnega sistema
• Na voljo samo obstoječe strešne površine
• Potrebno je upoštevati gospodarske vidike, kot so
subvencije in različni scenariji pri načinu obratovanja
Upravljanje obremenitve
• Da lahko solarni sistem izpolnjuje zgoraj navedene
zahteve, potrebuje ustrezen zbiralnik – hranilnik.
Shranjevalna prostornina mora biti v pomoč tudi pri
gospodarnem obratovanju biomasnih kotlov poleti in v
času maksimalne obremenitve pozimi
Sprejemne površine
• Za želeno količino energije bi bilo potrebnih pribl. 1500 m² SSE
• Realizirano le 842,3 m²
• Za zagotavljanje donosa energije tudi na tej temperaturni ravni je
predvidena uporaba pomembno izboljšanih sprejemnikov sončne
energije – SSE imajo izboljšano stopnjo učinkovitosti v območju
višjih temperatur
• Priključitev sprejemnikov sončne energije
je potekala po načelu Low-Flow
(majhnega pretoka) v sedmih sprejemnih
poljih. Na ta način smo pridobili visoke
izkoristke sončne energije s
temperaturnim padcem pribl. 30 K
• Konstrukcija sprejemnika sončne energije
je posebej prilagojena uporabi v velikih
solarnih sistemih tega reda velikosti
• Z ojačano toplotno izolacijo in dvojnim
slojem na sevalni strani mora specifičen
donos doseči 2,7–3 kWh/m²*dan
• S tem znaša solarni donos v sončnem
poletnem dnevu pribl. 2.250–2.500 kWh
• Maksimalna moč sistema v opoldanskem
času bo znašala do 420 kW
• Solarna podpostaja je prilagojena za
predvideno razširitev sistema
Hranilnik toplote
• Hranilnik prostornine 100 m³
• Če v dneh z različnimi
toplotnimi potrebami
razdelilnega omrežja nastane
preveč solarne energije, se
lahko uporabi za dvig omrežne
temperature (polnjenje
razdelilnega omrežja)
• S tem lahko pri možnem presežku sončne
energije še preprečimo stagnacijo
solarnega sistema
• Znižanje (povratne) omrežne temperature
ne poveča samo zmogljivosti shranjevanja
zbiralnika – hranilnika, ampak poveča tudi
učinkovitost solarnega sistema in
razdelilnega omrežja
Hvala za pozornost!
Vprašanja?