Slovenija znižuje CO2: dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije,Vlade Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta. 1 • Lokacija – Občina Vransko • Prebivalcev 2.614 • Površina 53,3 km2 • • • zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja dan je velik poudarek ekologiji v kraju in regiji osnovna šola Vransko- EKO ŠOLA Izvedeni projekti na področju URE in OVE • Inovacijski center –center za razvoj alternativnih virov energije • Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso Vransko • Pilotna naprava za termično obdelavo odpadkov • Mala fotonapetostna elektrarna Energetike Vransko d.o.o. • Solarna svetilka z lastnim napajanjem SLE 35/90 • Sistem sprejemnikov sončne energije Sistem DOLB Vransko skupna moč kurilnih naprav 4,7 MW kotla na biomaso 3,2 MW kotel na kurilno olje 1,5 MW letne potrebe po toploti 6,6 GWh potrebna količina biomase 10.088 prm potrebna količina kurilnega olja dolžina trase toplovoda 4.000 litrov 10.057 m število priključkov 134 priključna moč 4,7 MW gospodinjstva 1.470 kW veliki porabniki 3.155 kW zmanjšanje emisij CO2 1.670 ton/leto vrednost investicije 2.22 mio EUR začetek obratovanja maj 2005 Integracija SSE v sistem DOLB Vransko Cilj: • podpora nameščenim ogrevalnim kotlom in s tem prihranimo pri biomasi Pozitivni učinki solarnega sistema: • Prihranek pri količini biomase in kurilnega olja za ogrevanje. • Pokrivanje maksimalnih obremenitev s pomočjo zbiralnika – hranilnika. • Skrajševanje časa zmanjšane obremenitve sistema s solarnim sistemom, s čimer se podaljša življenjska doba kotlovnih sistemov. • Manjši stroški vzdrževanja kotlovnih sistemov in prihranek pri porabi električnega toka. • Sončna energija ni podvržena nihanjem cen olja oziroma lesa. Osnova Trenutno so nameščeni naslednji kotli: • • • • biomasni kotel 2,0 MW biomasni kotel 1,2 MW oljni kotel 1,5 MW pilotski sistem 350 kW za raziskovanje izgorevanja različnih goriv • Dovodna in povratna temperatura v obstoječem sistemu daljinskega ogrevanja znašata poleti 90-95/60-65°C in se pozimi povečata na 110/70°C. Gospodarska izhodišča • Trenutno se cene sekancev gibljejo od 12 do 14 EUR/srm • Pri tem kakovost sekancev ni vedno zadovoljiva. Prav med obratovanjem pod manjšo obremenitvijo (kot npr. poleti) so potrebni bolj kakovostni sekanci (< W30), da omogočijo čisto izgorevanje brez motenj. • V primeru slabše kakovosti sekancev je treba predvsem poleti računati na povišane stroške (npr. za čiščenje kotlov zaradi povečane sajavosti in količine pepela) skrajšanje življenjske dobe biomasnih kotlov zaradi kombinacije prenizke temperature kotla s slabšo kakovostjo sekancev Zahteve solarnega sistema Velikost solarnega sistema • Na voljo samo obstoječe strešne površine • Potrebno je upoštevati gospodarske vidike, kot so subvencije in različni scenariji pri načinu obratovanja Upravljanje obremenitve • Da lahko solarni sistem izpolnjuje zgoraj navedene zahteve, potrebuje ustrezen zbiralnik – hranilnik. Shranjevalna prostornina mora biti v pomoč tudi pri gospodarnem obratovanju biomasnih kotlov poleti in v času maksimalne obremenitve pozimi Sprejemne površine • Za želeno količino energije bi bilo potrebnih pribl. 1500 m² SSE • Realizirano le 842,3 m² • Za zagotavljanje donosa energije tudi na tej temperaturni ravni je predvidena uporaba pomembno izboljšanih sprejemnikov sončne energije – SSE imajo izboljšano stopnjo učinkovitosti v območju višjih temperatur • Priključitev sprejemnikov sončne energije je potekala po načelu Low-Flow (majhnega pretoka) v sedmih sprejemnih poljih. Na ta način smo pridobili visoke izkoristke sončne energije s temperaturnim padcem pribl. 30 K • Konstrukcija sprejemnika sončne energije je posebej prilagojena uporabi v velikih solarnih sistemih tega reda velikosti • Z ojačano toplotno izolacijo in dvojnim slojem na sevalni strani mora specifičen donos doseči 2,7–3 kWh/m²*dan • S tem znaša solarni donos v sončnem poletnem dnevu pribl. 2.250–2.500 kWh • Maksimalna moč sistema v opoldanskem času bo znašala do 420 kW • Solarna podpostaja je prilagojena za predvideno razširitev sistema Hranilnik toplote • Hranilnik prostornine 100 m³ • Če v dneh z različnimi toplotnimi potrebami razdelilnega omrežja nastane preveč solarne energije, se lahko uporabi za dvig omrežne temperature (polnjenje razdelilnega omrežja) • S tem lahko pri možnem presežku sončne energije še preprečimo stagnacijo solarnega sistema • Znižanje (povratne) omrežne temperature ne poveča samo zmogljivosti shranjevanja zbiralnika – hranilnika, ampak poveča tudi učinkovitost solarnega sistema in razdelilnega omrežja Hvala za pozornost! Vprašanja?