1. No category

Razsvetljenstvo in klasicizem 1750-1848
Arhitektura za novi svet, II.
Romantični pogled na svet, nazaj
k naravi (Russeau), idealiziranana,
a ne neproblematična vizija
“naravnosti” in “nravnosti” –
meščanske morale.
Jean-Honore Fragonard,
Gugalnica, 1766
James Stuart and Nicholas
Revett, Antiquities of Athens,
1754
James Stuart – “Atenski”,
skicira Erehtheon na Atenski
akropoli
Robert Adam,The Ruins of the
Palace of the Emperor Diocletian
at Spalatro in Dalmatia, 1764
Robert Adam,The Ruins of the Palace of the Emperor Diocletian at Spalatro in Dalmatia, 1764
William Chambers (1723-1796), A
treatise on the decorative part of civil
architecture, London, 1759
Sir William Chambers, pagoda, Eolov tempelj, Kew Gardens, London, 1761-63
Sir William Chambers (1726-96),
Dunmore Pineapple, Falkirk, 1761
Sir William Chambers
(1726-96), Somerset
House, London,
1776-86
Sir William Chambers (172696), Somerset House, London,
1776-86
Sir William Chambers (1726-96),
Somerset House, London, 177686, interier
Robert Adam, Oosterly Park House, Middlesex, 1761-
Stavba je klasicistična, do te mere, da ima vsak del svoj etimološki izvor. Grški jonski
red na portiku sledi Erehteionu v Atenah, stropovi so iz rimske Palmyre, Sobe
povzemajo Caracallove terme, detajli so iz Hadrianove vile, Neronove zlate hiše in
atenske Akropole. Ni direktno kopiranje, pač pa imitacija kot kreativen proces.
Arhitekt mora poznati svoje vzore, to se pravi klasično arhitekturno govorico do te
mere, da postane del njegovega razmišljanja, da misli v podobah klasike.
Robert Adam, Oosterly Park House, Middlesex, 1761-
Etruščanska soba
Robert Adam, Oosterly Park
House, Middlesex, 1761-
Robert Adam et all., Kedleston Hall, Derbyshire, 1760-70
James Stuart, načrt opreme
salona, 1757
Robert Adam, Kedleston Hall, Derbyshire, 1760-70
Robert Adam, interier Syron House, 1761
Robert Adam, interier Syron
House, 1761
Francija, revolucionarna arhitektura (architecture parlante, govoreča
arhitektura
Jean-Jacques Lequeu, vrata v lovski revir, cca.1800
Jean-Jacques Lequeu, arhitekturna fantazija, cca.1800
Étienne-Louis Boullée (1728-1799)
Etienne-Louis Boullee, metropolitanska katedrala, 1752
Etienne-Louis Boullee, metropolitanska katedrala
Etienne-Louis Boulle, bazilika La
Madelaine, projekt, 1752
Etienne-Louis Boulle, bazilika La Madelaine, projekt, 1752
Etienne-Louis Boulle, projekt za prenovo Versaillesa
Etienne-Louis Boullee, idealni projekt za Louvre
Etienne-Louis Boullee, narodna palača
Etienne-Louis Boullee, mestna palača
Etienne-Louis Boullee, sodna palača
Etienne-Louis Boullee, sodna palača, prerez
Etienne-Louis Boullee, projekt za
kraljevsko palačo,
Etienne-Louis Boullee, Opera na trgu Caroussel
Etienne-Louis Boulle, mestna vrata v
vojni
Etienne-Louis Boullee, mestna vrata
Etienne-Louis Boulle, most
Etienne-Louis Boulle, trdnjava
Etienne-Louis Boullee, slavolok
Etienne-Louis Boulle, muzej, kraljeva
knjižnica
Etienne-Louis Boulle, sodna palača
Etienne-Louis Boulle, interier
muzeja
Etienne-Louis Boulle, pročelje
muzeja
Etienne-Louis Boullee, interier muzeja
Etienne-Louis Boulle, fasada
muzeja
Etienne-Louis Boulle, prerez
muzeja
Etienne-Louis Boulle, pročelje
muzeja
Etienne-Louis Boulle, kenotaf
Etienne-Louis Boulle, kenotaf
Jože Plečnik, načrt za slovenski parlament,
“Katedrala svobode”, maketa, 1947
Jože Plečnik, načrt za
slovenski parlament,
“Katedrala svobode”,
maketa, 1947
Etienne-Louis Boulle, kenotafi
Etienne-Louis Boulle, kenotafi
Etienne-Louis Boulle, amfiteater
Etienne-Louis Boulle, svetilnik
Etienne-Louis Boullee, Newtonova grobnica, 1784
Etienne-Louis Boullee, Newtonova
grobnica, 1784
Claude Nicolas Ledoux (1736-1806)
Claude Nicolas Ledoux, projekt za
gledališče v Besanconu, 1771
Claude-Nicolas Ledoux, Hôtel
Thélusson, Paris, 1778-1779
"(...) la symétrie et l’ordonnance sont les premières conditions de l’architecture"
Pierre-François-Léonard Fontaine, Journal, 5 januar 1808
Claude-Nicolas Ledoux, Hôtel Thélusson, Paris, 1778-1779
Claude-Nicolas Ledoux, Hôtel Thélusson, Paris, 1778-1779
Claude-Nicolas Ledoux, Hôtel Thélusson, Paris, 1778-1779
Claude Nicolas Ledoux, Barrieres, Pariz, 1784-
Claude Nicolas Ledoux, Barrieres, Pariz, 1784-
Claude Nicolas Ledoux, Barrieres, Pariz, 1784-
Claude Nicolas Ledoux, Barrieres, Pariz, 1784-
Claude Nicolas Ledoux, Barrieres, Pariz, 1784-
Claude Nicolas Ledoux, Barrieres, Pariz, 1784-
Claude Nicolas Ledoux,
glasbeni paviljon v gradu
Louveciennes, 1771
Claude Nicolas Ledoux, glasbeni
paviljon v gradu Louveciennes, 1771
Claude Nicolas Ledoux, idealno
mesto Chaux, 1775-
Claude Nicolas Ledoux, idealno mesto Chaux, izvedeni načrt, 1775-
Claude Nicolas Ledoux, idealno mesto Chaux, 1775-
Claude Nicolas Ledoux, idealno mesto Chaux, 1775-
Claude Nicolas Ledoux, idealno
mesto Chaux, 1775-
Claude Nicolas Ledoux, idealno mesto Chaux,
1775-, pokopališče
Claude Nicolas Ledoux, idealno mesto Chaux,
1775-, hišica za čuvaja polj
Claude Nicolas Ledoux, idealno
mesto Chaux, 1775-, hiša za
direktorja reke Loue, most preko
reke Loue
Claude Nicolas
Ledoux, idealno
mesto Chaux, 1775-,
hiša za užitek
Claude Nicolas Ledoux, idealno mesto Chaux,
1775-, hiša za užitek
Claude Nicolas Ledoux, projekt za "Atelier des
Cercles" (hišo za kočijaža), Chaux, 1775-
Duh, v želji, da bi se izrazil
lahko stori, da se veliko sonce zdi majhno.
Sonce je
Torej je Vesolje.
Ali smo hoteli Bacha
Bach je
Torej je glasba.
Ali smo hoteli Buleéja
Ali smo hoteli Ledouxa
Buleé je
Ledoux je
Torej je Arhitektura.
Jacques-Louis David, Maratova smrt, Pariz,1792
Ecole des Beaux Arts
Jean Nicholas Louis Durand, Precis des lecons d’architecture, 1802-5
Jean Nicholas Louis Durand, kenotaf, 1805
Durand, poučevanje arhitekture kot modularnega sistema
Jean Nicholas Louis Durand, primerjava evropskih gledališč, Precis des lecons d’architecture,
1802-5
Jean Nicholas Louis Durand, Receuil et parallele des édifices en tout genre, anciens et
modernes, 1799-1801
Jean Nicholas Louis Durand, Receuil et parallele des édifices en tout genre, anciens et
modernes, 1799-1801
Jean Nicholas Louis Durand, Receuil et parallele des édifices en tout genre, anciens et
modernes, 1799-1801
Sir John Soane (1753 – 1837)
Sir John Soane, Egipčanski vrtni tempelj, 1778
Načrt ženske kaznilnice, 1782
Sir John Soane, Stavba za
angleško banko (Bank of
England), 1788
Sir John Soane, Stavba za angleško banko
(Bank of England), 1788
Sir John Soane, Stavba za
angleško banko (Bank of
England), 1788
Sir John Soane, Stavba za angleško banko (Bank of England), 1788
Sir John Soane, Stavba za angleško banko (Bank of England), 1788
Joseph Michael Gandy
Vizija projekta sira Johna Soana za
rotundo v Angleški banki (Bank of England)
kot ruševine, 1798
Joseph Michael Gandy, ruševine stavbe za Angleško banko (Bank of England) ,1830
Joseph Gandy, javne in zasebne stavbe, ki jih je zgradil sir John Soane, 1830
Sir John Soane, Dulwich
Picture Gallery, 1817
Joseph Michael Gandy, upodobitev Dulwich Picture Gallery, Sira Johna Soanea, 1817, z
načrti, variantami, interierji, 1823
Sir John Soane, Dulwich Picture Gallery, 1817
Sir John Soane, Dulwich Picture Gallery, 1817
Sir John Soane's Museum, London, 1792 -1824
Sir John Soane's Museum, London, 1792 1824
Sir John Soane's Museum, London,
1792 -1824
Sir John Soane's
Museum, London,
1792 -1824
Lumiere mysterieuse
Sir John
Soane's
Museum,
London,
1792 -1824
Nemčija
Apollonios iz Aten, Torzo iz
Belvedera, 1. stol. pr.n.š.
Johann Joachim
Winckelmann (1717-68),
Gedanken über die
Nachahmung der
griechischen
Werke in der Malerei und der
Bildhauerkunst (Misli o
posnemanju grških del v
slikarstvu in kiparstvu), 1755
in Geschichte der Kunst des
Altertums (Zgodovina
antične umetnosti), 1764
Peter Speth, 1772-1821, ženska
kaznilnica v Würzburgu, 1810
Friedrich David Gilly, spomenik za
Friderika II. v Berlinu, 1797
Friedrich David Gilly, projekt za mavzolej, 1797
Po K. F. Schinklu, gradnja jonskega templja
K. F. Schinkel, Antično grško mesto na gori, 1803-
K. F. Schinkel, gotska katedrala na skali,
1815
K. F. Schinkel, gotska katedrala za
drevesi, 1813/15
K. F. Schinkel, pogled na Piransko stolnico, 1803
K. F. Schinkel, projekt za palačo na Atenski akropoli, 1834
K. F. Schinkel, Pomona tempelj, Berlin - Potsdam,1800
Karl Friedrich Schinkel, Neue
Wache, Berlin, 1816 -1818
K. F. Schinkel, Schauspielhaus, Berlin,1821-
K. F. Schinkel, Schauspielhaus, Berlin,1821-
Projekt cerkve sv.
Nikolaja, Potsdam,
Friedrich Gilly 1797
K. F. Schinkel, Nikolajeva cerkev, Potsdam,1824-
K. F. Schinkel, Nikolajeva cerkev, Potsdam,1824-
K. F. Schinkel, Nikolajeva cerkev, Potsdam,1824-
K. F. Schinkel, Peter Joseph Lenné, park in grad Charlottenhof,
Potsdam,1824-
K. F. Schinkel, grad Charlottenhof, Potsdam,1824-
K. F. Schinkel, grad Charlottenhof, Potsdam,
šotorska soba, 1824-
K. F. Schinkel, grad Charlottenhof, rimske terme, Potsdam,1825-
K. F. Schinkel, grad Charlottenhof, rimske terme, Potsdam,1825-
K. F. Schinkel, grad Charlottenhof, vrtnarjeva hiša,
Potsdam,1829-
K. F. Schinkel, grad Charlottenhof, vrtnarjeva hiša,
Potsdam,1829-
K. F. Schinkel, grad Charlottenhof, rimske terme in vrtnarjeva hiša, Potsdam,1825-
K. F. Schinkel, Antoni Radziwillov lovski dvorec,
Poljska,1815-
K. F. Schinkel, projekti za cerkev v
Oranienburgu, v Berlinu, 1866, levo v
gotskem stilu, desno v bizantinskem in
klasičnem stilu
K. F. Schinkel, kapela Aleksandra Nevskega, Peterhof,
Rusija, 1855
K. F. Schinkel, Center Berlina, 1829-32
K. F. Schinkel, Schlossbrücke
(Grajski most), Berlin, 1821-
K. F. Schinkel, Altes Museum, Berlin,1824-
K. F. Schinkel, Altes Museum, Berlin,1824-
K. F. Schinkel, Altes Museum, Berlin,1824-
K. F. Schinkel, Altes Museum, Berlin,1824-
K. F. Schinkel, Altes Museum, Berlin,1824-
Karl Friedrich Schinkel, Stari muzej (Altes
Museum), Berlin,1815-1836
Karl Friedrich Schinkel, Stari muzej (Altes
Museum), Berlin,1815-1836
K. F. Schinkel, Altes Museum, Berlin,1824-
K. F. Schinkel, Altes Museum, Berlin,1824-
Panteon, Rim
K. F. Schinkel, Altes Museum, Berlin,1824-
K. F. Schinkel, Friedrichwerdersche
Kirche, Berlin,1830
K. F. Schinkel, Friedrichwerdersche Kirche, Berlin,1830
K. F. Schinkel,
Friedrichwerdersche Kirche,
varianta projekta v klasičnem stilu,
Berlin,1830
K. F. Schinkel,
Friedrichwerders
che Kirche,
Berlin,1830
K. F. Schinkel, Friedrichwerdersche Kirche, Berlin,1830
K. F. Schinkel, Friedrichwerdersche
Kirche (1830) in Bauakademie (1836),
Berlin
K. F. Schinkel, Bauakademie, Berlin,1836
K. F. Schinkel, Bauakademie, Berlin,1836
K. F. Schinkel, opečni reliefi na
Bauakademie, Berlin,1836
K. F. Schinkel, Bauakademie, Berlin,1836
„[…] zato izgovarjam naslednje vodilo:
arhitektura je konstrukcija. V arhitekturi
mora biti vse resnično, vsako maskiranje,
skrivanje konstrukcije je napaka.“
K. F. Schinkel, Bauakademie, Berlin,1836
Leo von Klenze, Nova
gliptoteka, Muenchen,
1816 -1830
Leo von Klenze, Hram slave,
Muenchen, 1830 - 1842
Leo von Klenze, Walhalla, 1830 -1842
Medievalizem, piktoreskno,
gotick
Horace Walpole, Strawbery Hill, vila,
prenova,1748-
Horace Walpole, Strawbery Hill,
vila, prenova,1748-
Horace Walpole, Strawbery Hill, vila, prenova,1748-
Horace Walpole, Strawberry Hill in
Twickenham, 1749-
Horace Walpole, Strawbery Hill, vila, prenova,1748-
Jean Baptiste Kleber, egipčanska gugalnica,, Château de
Montbéliard, Francija, 1787
A.W.N. Pugin, Contrasted Towns in
Contrasts, 1836
Brollo, arhidiakon katedrale Notre Dame v
knjigi Victorja Hugo-a Notredamski zvonar,
izreče znamenit stavek: "Ceci tuera cela“
(to bo ubilo ono, knjiga bo ubila katedralo,
besede bodo ubile podobe).
• Augustus Welby Northmore Pugin: The true principles of pointed or
Christian architecture (1841)
•
• Viollet‐le‐Duc: Dictionnaire raisonné de l’architecture française du XIe au
XVIe siècle (1854‐1868)
• 21.12.2010 Semper, Gottfried: Die vier Elemente der Baukunst. Ein Beitrag
zur vergleichenden Baukunst (1851)
•
• Heinrich Hübsch: In welchem Style sollen wir bauen? (1828)
Sir Charles Barry, A. N. Welby
Pugin, The Houses Of Parliament,
London, 1836 -
Sir Charles Barry, A. N. Welby Pugin, The Houses Of Parliament, London, 1836 -
James Wyatt, Fonthill Abbey,
1795-1815
James Wyatt, Fonthill Abbey, 1795-1815
James Wyatt, Pantheon na Oxford Street, London 1769, porušeno .
James Wyatt, Pantheon na Oxford Street,
London 1769, porušeno .
William Butterfield, Keble College, Oxford, 1870
Pietro Nobile, cerkev Sv. Antona, Trst, 1826-
Arhitekturna ura iz 19.
stoletja, ki prikazuje čas v
terminih arhitekturnih stilov,
skozi obdobje 2500 let.
Približno 2/3 časa prevladuje
klasični stil. Gotski principi
konstrukcije vtopijo cca.
1100 n.š., in marsikje trajajo
do 15. stol. in dlje. Tako
gotika pokriva skoraj 500 let.
SREČNO!
Nicolas De Larmessin, The
Costume of the Architect