1. NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU MAPA 5 NAČRT STROJNIH INSTALACIJ vodovodna instalacija, ogrevanje, prezračevanje investitor objekt vrsta projektne dokumentacije OBČINA SEMIČ Štefanov trg 9, 8333 Semič OŠ BELOKRANJSKEGA ODREDA SEMIČ ENOTA VRTEC SONČEK PZI za gradnjo Energetska sanacija objekta projektant NOM BIRO projektiranje in svetovanje d.o.o. sedež: Lovorova 8, 6000 Koper biro: Ferrarska 10, 6000 Koper tel. 05/ 631 40 66 fax. 05/ 631 40 67 email: [email protected] http://www.nombiro.si žig in podpis odgovorni projektant Peter Blažek, univ.dipl.inž.str. ident. št. pri IZS S-0960 žig in podpis odgovorni vodja projekta Jože Cugelj, univ.dipl.inž.arh. žig in podpis številka načrta kraj in datum izdelave načrta izvod 29/13 Koper, april 2013 12345 NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper 2. KAZALO VSEBINE NAČRTA 1. 2. 3. 4. 5. NASLOVNA STRAN NAČRTA KAZALO VSEBINE NAČRTA TEHNIČNO POROČILO POPIS MATERIALA DEL IN OPREME RISBE Vodovodna instalacija, ogrevanje, prezračevanje list 1 Tloris kleti M 1:50 list 2 Tloris pritličja M 1:50 list 3 Tloris nadstropja M 1:50 list 4 Shema vezave grelnika klimata in ogrevalnika sanitarne vode M 1:X Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK 2 NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper 3. TEHNIČNO POROČILO IN IZRAČUNI 3.1. SPLOŠNO Pri načrtovanju strojnih inštalacij in strojne opreme so bili uporabljeni sledeči predpisi, mednarodni veljavni standardi, smernice in tehnični viri: 1. Zakon o varstvu pred požarom-ZVPoz-UPB) (Ur.l. RS št. 3/07) 2. Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. SFRJ št. 30/91) 3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS št. 83/2005) 4. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS št. 56/99) 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS št. 89/99) 6. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS št. 105/05, 33/08, 62/10) 7. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur.l. RS št. 83/05) 8. Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 102/04) 9. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B) (Ur.l. RS št.. 126/07) 10. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1C) (Ur.l. RS št.. 108/09) 11. Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS št. 55/2008) 12. Pravilnik o materialih in izdelkih namenjenih za stik z živili (Ur.l. RS št. 36/2005) 13. Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur.l. RS št. 14/1999) 14. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS št. 52/2010) 15. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur.l. RS št. 73/00, 75/05, 34/08, 126/08, 47/10) 16. DIN 1988 (1-8) – vodovod 17. EN 12056 – kanalizacija 18. Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004, 35/2004) 19. DVGW Code of Practice W 551 – zaščita pred legionelo 20. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS št. 42/02) 21. SIST EN 13779_2007: Prezračevanje nestanovanjskih stavb – Zahtevane lastnosti za prezračevalne naprave in klimatizirne sisteme Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK 3 NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper 3.2. VODOVODNA INSTALACIJA 3.2.1. Interna vodovodna instalacija v objektu Z načrtom strojnih instalacij je predvidena odstranitev obstoječega in vgradnja novega ogrevalnika sanitarne vode vsebine 400L s prigrajeno toplotno črpalko zrak/voda. Ogrevalnik sanitarne vode je predviden opremljen s cevno kačo za priključitev sekundarnega vira ogrevanja. TLAČNI PREIZKUS NOTRANJE VODOVODNE INSTALACIJE Preizkusni tlak = dopusten maks. obratovalni tlak + 5 bar ≤ 15 bar (na najnižji točki instalacije). Najnižji preizkusni tlak je 10 bar. Sistem vodovoda z vijačnimi ali zatisnimi spoji, mora biti preizkušen na podlagi standarda DIN 1988, del 2. Namen tlačnega preizkusa je prekontrolirati trdnost samega fitinga, kot tudi možna puščanja. Pri tem je pomembna vizuelna kontrola vsakega spoja, ker nezatisnjeni ali napačno zatisnjeni fitingi lahko tesnijo samo kratkotrajno. Pred izvedbo tlačnega preizkusa je potrebno izločiti (odklopiti) vse rezervoarje, naprave in armature, kot so varnostni ventili in ekspanzijske posode, ki ne bodo podvrženi tlačnemu preizkusu. Sistem je napolnjen s prečiščeno pitno vodo in odzračen. Med tlačnim preizkusom je potrebno vizualno pregledati cevne priključke. Pozornost je potrebno posvetiti izravnavi temperature okolice in temperaturi napolnjene vode. Zaradi tega je potrebno upoštevati t.i. čakalno dobo po vzpostavitvi preizkusnega tlaka. Preizkusni tlak se mora ponovno vzpostaviti na zahtevan nivo po zaključku čakalne dobe. Zahteve: Za pravilno opravljene preizkuse je potrebno uporabljati samo instrumente, ki omogočajo jasno odčitavanje kakršnekoli spremembe tlaka velikosti 0,1 bara. Priprava: − Vsi odseki sistema morajo biti podvrženi tlačnemu preizkusu. − Merilec tlaka mora biti priključen na najnižji točki inštalacije. Popolnoma izgotovljena inštalacija, vendar še ne zaprta (pokrita, prekrita, zametana, zabetonirana, …), mora biti napolnjena s prečiščeno pitno vodo (paziti na zaščito proti zmrzali) in odzračena. Ta postopek se lahko hitro in enostavno opravi s pomočjo spojke za tlačni preizkus. − Vodovodno inštalacijo preizkusiti s tlakom, ki je 1,5 krat večji od delovnega tlaka, vendar ta ne sme biti manjši od 15 barov. − Pred izvedbo tlačnega preizkusa je potrebno zagotoviti, da se temperatura napolnjene vode izravna s temperaturo okolice. Temperaturno izravnavo med temperaturo okolice in temperaturo napolnjene vode je potrebno upoštevati s t.i. čakalno dobo po vzpostavitvi preizkusnega tlaka. Po tej čakalni dobi se ponovno vzpostavi zahtevani preizkusni tlak. Pred izvedbo tlačnega preizkusa je potrebno zapreti ventile pred in za elementom za pripravo tople vode ali vodnega rezervoarja, da bi se inštalacija zavarovala pred preizkusnim tlakom. − Predhodni preizkus: − Preizkusni tlak je potrebno v 30 minutah dvakrat reaktivirati (ponovno vzpostaviti), kar pomeni, da ga je potrebno reaktivirati na vsakih 10 minut. − Preizkusni tlak ne sme pasti po izteku nadaljnjih 30 minut, za več kot 0,6 bar. Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK 4 NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper Glavni preizkus: − Opravljen mora biti takoj po predhodnem preizkusu. − Tlačni preizkus velja kot uspešno zaključen, če se preizkusni tlak po naslednjih 2 urah ne zniža za več kot 0,2 bar. Rezultat tlačnega preizkusa se vpiše v »Zapisnik tlačnega preizkusa sistema vodovoda«, ki naj služi inštalaterju in končnemu uporabniku kot dokazilo, da je bil preizkus res opravljen. ZAKLJUČEK Vsa oprema naj bo I. kvalitete in naj ima ustrezne ateste, oz. je izdelana po veljavnih predpisih in standardih. Pri izvajanju del je potrebno upoštevati navodila proizvajalcev opreme, vse zakone, pravilnike in priporočila iz predmetnega področja, kakor tudi iz varstva pri delu. Dela naj izvajajo samo za to pooblaščene osebe in organizacije. Pred izvedbo vseh posegov v konstrukcijo in gradbeni del objekta mora biti za ta dela pridobljena pisna potrditev s strani odg. projektanta gradbenih konstrukcij in odgovornega nadzornika za gradbena dela. Investitor mora izvajalcu predočiti vsa soglasja soglasjedajalcev, ki jih je izvajalec pri izvajanju dolžan upoštevati. Za vsa odstopanja od projektne dokumentacije je potrebno pridobiti soglasje projektanta in nadzornega organa. Vse važnejše cevovode in armature je potrebno opremiti z napisnimi ploščicami na katerih je označena smer pretoka, odprto/zaprto,…. Po končani montaži instalacije je potrebno izvesti hladni tlačni preizkus, odpraviti morebitne netesnosti in preizkus ponoviti dokler se ne odpravijo vse netesnosti. Po končani tlačni preizkušnji se izvede še nastavitev in regulacija armatur. Pred uporabo se vodovodno instalacijo dezinfecira z ustreznim dezinfekcijskim sredstvom in po izpiranju pregleda vzorec na bakteriološko neoporečnost vode. Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK 5 NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper 3.3. OGREVANJE IN HLAJENJE Predvidena je izvedba nove veje na obstoječem ogrevalnem sistemu v kotlarni v kleti objekta za napajanje grelnika klimatske naprave v nadstropju. Predvidena je izvedba mešalnega kroga z obtočno črpalko in tlačno neodvisnim regulacijskim ventilom. Predviden je cevni razvod iz srednje težkih črnih šivnih jeklenih cevi po DIN2440 iz materiala St.33. Cevni razvodi so predvideni toplotni izolirani z dvostransko parozaporno izolacijo iz sintetičnega kavčuka debeline 19mm. Odzračevanje nove ogrevne veje je predvideno ob klimatski napravi z dvema odzračevalnima lončkoma vsebine 2L. V sklopu zamenjave ogrevalnika sanitarne vode je predvidena priključitev novega bivalentnega ogrevalnika sanitarne vode na obstoječ ogrevalni sistem. TLAČNI PREIZKUS OGREVALNIH INŠTALACIJ (PO DIN 18380) – BREZ TALNEGA OGREVANJA Inštalater mora preveriti vodotesnost sistema ogrevanja po izvršeni vgradnji in pred zapiranjem stenskih odprtin, stropnih in stenskih izrezov, kakor tudi pred izdelavo estriha oz. drugega pokritja. Ogrevalni sistem mora biti popolnoma napolnjen z vodo (polnjenje mora potekati počasi) in odzračen (paziti na zaščito proti zmrzali!). Postopek polnjenja se lahko enostavno in hitro opravi, s pomočjo tlačne spojke za preizkus. Ogrevalni sistemi napolnjeni z vodo, morajo biti preizkušeni s preizkusnim tlakom, ki je 1,3 krat večji od celotnega skupnega tlaka (statični tlak), na katerikoli točki inštalacije, vsekakor pa z min. 1 bar nadtlaka. Pri tem je potrebno uporabljati samo instrumente, ki omogočajo jasno odčitavanje kakršnekoli spremembe tlaka velikosti 0,1 bara. Merilec tlaka mora biti priključen, kjer je to možno, na najnižji točki inštalacije. Pozornost je potrebno posvetiti izravnavi temperature okolice in temperaturi napolnjene vode. Zaradi tega je potrebno upoštevati t.i. čakalno dobo po vzpostavitvi preizkusnega tlaka. Preizkusni tlak se mora ponovno vzpostaviti na zahtevan nivo po zaključku čakalne dobe. Preizkus inštalacije poteka 2 uri. Padec tlaka po opravljenem preizkusu ne sme znašati več kot 0,2 bara, prav tako se ne sme pojaviti nikakršno puščanje na samih spojih (vizualna kontrola). Po opravljenem tlačnem preizkusu s hladno vodo, je potrebno čimprej opraviti test sistema z najvišjo projektirano temperaturo z namenom ugotoviti, ali sistem ostane vodotesen tudi pri najvišji temperaturi. Po ohladitvi sistema je potrebno ponovno vizualno pregledati ogrevalne cevi in priključke, če so še vedno tesni oz. da ne puščajo. 3.4. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA SPLOŠNO Vse prezračevalne in klimatizacijske naprave (klimati), namenjene za normalno obratovanje stavbe, morajo imeti vgrajene prenosnike toplote za vračanje toplote zavrženega ali odtočnega zraka pri gretju s temperaturnim izkoristkom nad 75%. Prezračevalne naprave in klimatizacijske naprave so dimenzionirane tako, da je specifična moč: − dovodnega ventilatorja manjša od Pdo < 2,0 kW/(m3s) dovedenega zraka, − odvodnega ventilatorja manjša od Pod < 1,25 kW/(m3s) odvedenega zraka. Vsi ventilatorji klimatov so opremljeni z zvezno regulacijo števila vrtljajev in ustrezno povezavo z regulacijo pretoka. Klimatizacijske naprave so projektirane tako, da lahko izkoriščajo naravno hlajenje. Zračna tesnost ohišja klimatizacijskih naprav mora biti po standardu SIST EN 1886 najmanj v razredu A. Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK 6 NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper Toplotna izolacija ohišja klimatizacijskih naprav s toplotno obdelavo zraka, nameščenih na prostem, mora biti v razredu največ T3 oziroma TB3, za klimatizacijske naprave v stavbah pa T4 oziroma TB4 po standardu SIST EN 1886. Za klimate z rekuperatorjem preko katerih se odsesuje zrak kategorije ETA 3 (skladno s standardom SIST EN 13779; 2007) je zaželen nadtlak na dovodni strani naprave napram odvodni strani naprave. Rekuperator in naprava morata biti izdelana tako, da ni možnosti mešanja odvodnega in dovodnega zraka. Tesnost rekuperatorja mora biti testirana skladno z EN 308. Razvodni sistem kanalov mora biti praviloma v notranjosti toplotnega ovoja stavbe. Toplotna izolacija kanalov se mora izvesti v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike. Po standardu SIST EN 1886 mora biti zračna tesnost vidnih kanalov s tlačno razliko do 150 Pa, ki potekajo znotraj toplotnega ovoja stavb, najmanj razreda A (f = 0,027*p0,65). Kanali zunaj toplotnega ovoja stavbe, vsi tlačni kanali zavrženega zraka v stavbi in kanali v stavbi s tlačno razliko nad 150 Pa morajo biti razreda B (f = 0,009*p0,65). Vsi kanali so izdelanih iz jeklene pocinkane pločevine, standardne debeline po SISTEN 1505. Izolirajo se vsi dovodni kanali, zajemni in izpušni kanali. Odvodni kanali se ne izolirajo. Izolacija prezračevalnih kanalov je predvidena z izolacijskimi ploščami z obojestransko parozaporno izolacijo iz sintetičnega kavčuka oz. elastomerne pene s koeficientom prehoda λ<0,034 W/m°K pri 0°C in upornostjo proti difuziji vodne pare μ>10000, samougasljiva, stopnja zadimljenosti S2 po DIN EN 13501, debelina izolacije min. 19 mm. Na kanalih je potrebno predvideti odprtine za čiščenje kanalov. Vsi klimati se opremijo z dušilniki zvoka. Za vse predvidene klimatske naprave je v projektu strojnih instalacij predvidena dobava elektrokrmilnih omar vključno s kabelskimi povezavami vseh predvidenih tipalnih in krmilnih elementov ter ventilatorjev v posameznem sistemu prezračevanja. V elektrokrmilnih omarah je predvidena vgradnja namenskih predprogramiranih elektronskih regulatorjev, ki krmilijo delovanje v odvisnosti od zunanje temperature in trenutnih potreb prostorov ter glede na delovni čas uporabnika. Vsi klimati imajo možnost povezave na CNS. Proti zamrzovalna zaščita grelnikov bo dvojna, s kanalskim in tekočinskim zaščitnim termostatom, ki pri padcu pod nastavljeno temperature za grelnikom odpre regulacijski ventil, vklopi obtočno črpalko, zapre žaluzijo in izključi ventilator. Skladno s študijo požarne varnosti se na prezračevalne kanale vgradijo požarne lopute z elektromotornim pogonom ter s požarno odpornostjo min. EIS 30 (v objektu je predvideno avtomatsko javljanje požara). Na mejah med požarnimi sektorji se na prezračevalne kanale vgradijo požarne lopute s požarno odpornostjo 90 min. (K90). Na prezračevalne kanale se vgradijo revizijski pokrovi. Pokrovi naj se vgradijo v bližini požarnih loput, da bo tako omogočena kontrola loput. Požarne lopute morajo biti vezane na sistem javljanja požara in sicer tako, da se v primeru javljanja požara aktivira požarna loputa v sektorju, v katerem je prišlo do požarnega javljanja. Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK 7 NOM BIRO, projektiranje in svetovanje | ferrarska 10, 6000 koper Na požarno centralo se mora prenesti signal o zaprtju posameznih požarnih loput. V vsakem trenutku se mora preko zvočne in optične signalizacije razbrati, v katerem požarnem sektorju je prišlo do aktiviranja požarnih loput. V primeru aktiviranja požarnih loput se prekine delovanje klimatov. Požarne lopute so opremljene s termičnim prožilom, vzmetjo ter el. pogonom. Požarne lopute se zaprejo v primeru požara (preko požarne centrale ali samoproženja preko termičnega prožila) ter v primeru prekinitve el. napajanja. V prezračevalnih odvodnih kanalih na izhodih iz strojnic se montirajo vzorčne komore/senzorji dima, ki so povezane s požarno centralo (v primeru požara se izklopi prezračevalna naprava in zaprejo požarne lopute). Po »resetu« požarne centrale ne sme biti avtomatskega vklopa klimatske naprave. PREZRAČEVANJE OBJEKTA Za prostore vrtca je predvideno prezračevanje prostorov s 100% svežim zrakom. Klimat je opremljen s toplovodnim grelnikom za ogrevanje svežega zraka v zimskem režimu obratovanja. Klimati preko svoje regulacije omogočajo nočno hlajenje (tkim. free cooling). Koriščenje te funkcije je smiselno, saj se objekt v nočnem času ohladi brez dodatnega hlajenja (potrebna je le energija za transport zraka). Poleg tega je v nočnem času el. energija cenejša zato je učinek hlajenja precejšen glede na vneseno energijo. Svež zrak se večinoma dovaja v bivalne prostore medtem, ko se odpadni zrak odvaja preko sanitarij in garderobe (posredno prezračevanje). Prezračevanje je zasnovano tako, da so sanitarije stalno v podtlaku. Dovod zraka v sanitarije in pomožne prostore bo urejen z ustreznim spodrezanjem vrat, vratnimi rešetkami ali zidnih odprtin na meji med igralnico in sanitarijami. DOVOD Dovod svežega zraka je predviden z difuzorji ustreznih velikosti in karakteristik, vgrajenimi v spuščeni strop. ODVOD Zajem odpadnega zraka je predviden s prezračevalnimi ventili (sanitarije) in difuzorji (pisarne, garderobe) vgrajenimi v spuščeni strop. Za povezavo med zračnim kanalom in distribucijskimi elementi se uporabi fleksibilne toplotno in zvočno izolirane okrogle zračne kanale. Dovodni in odvodni kanali potekajo v spuščenem stropu. KLIMAT 1 Za prezračevanje je za dovod svežega zraka in odvod odpadnega zraka previden klimat za notranjo montažo z rekuperatorjem z by-passom, ventilatorji s frekvenčno reguliranimi el. motorji, integriranim toplovodnim grelnikom zraka, filtri zraka in regulacijskimi žaluzijami. Klimat je predviden vgrajen v strojnici v nadstropju objekta. Zajem svežega zraka in izpuh odpadnega zraka sta direktno na strehi preko vremensko odpornih žaluzij iz pocinkane pločevine. Vsi ostali podatki so razvidni iz načrtov, montažni detajli so predmet strokovnega znanja izvajalca. Občina Semič, ENOTA VRTEC SONČEK 8