Trboveljske rudarske kolonije
Zasavski muzej Trbovlje točka 1 Etnološka pot Trboveljske rudarske kolonije Rudarske kolonije so trboveljska značilnosti in posebnost v srednjeevropskem prostoru. Njihova številčnost in koncentracija govorita o velikanskem pomenu rudnika in rudarstva, ki sta 200 let krojila podobo regije. Z oblikovnega vidika so kolonije zanimive kot najemniška arhitektura, z etnološkega pa kot dokument svojstvenega načina življenja. Etnološka pot predstavlja kolonije kot kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega življenja in dela od približno 1890 naprej. Pot je zastavljena po krajši ali daljši trasi. Celotna dolžina poti, ki povezuje šest različnih tipov kolonij, je približno 3 km, potreben čas za ogled pa 1,5 do 2 uri. Krajša pešpot je dolga okrog 1,5 km. Postajne točke 1. Etnološka pot 2. Njiva 3. Rudarsko stanovanje 4. Petelinova vas 5. Kurja vas I. krajša pot 6.A. Barbara 7.A. Pauer kolonija II. daljša pot 6. Na Fani 7. Terezija 8. Objekti skupne uporabe 9. Terezija rov 10. Gojda - Gvido - Bajer 11. Drajeršoht 12. Puršenhaus v Žabji vasi 13. Žabja vas 14. Rudniška uprava copy right Geodetski zavod Slovenije Informacije ZASAVSKI MUZEJ TRBOVLJE RTH Etnološka pot točka 2 Njiva Prvotni situacijski načrt »kolonija v Lokah«, 1895 naslov nekdanji naslov domače ime Kolonija Njiva leta 1926 izvor imena čas izgradnje investitor in lastnik stavbenik tip gradnje velikost kolonije velikost stanovanj komu namenjena varstveni režim copy right Geodetski zavod Slovenije Trg svobode 22 - 29 Loke 186 - 188, 191, 192, 196 - 198 Kolonija Njiva, Naselje na Njivi, Počivavškova kolonija, Kolonija v Lokah Kolonija je bila zgrajena na nekdanjih njivah gostilničarja Počivavška, Loke pa so do leta 1953 zajemale ves spodnji in osrednji del Trbovelj 1896-1890 Trboveljska premogokopna družba - TPD Franc Derwuschek nepodkletene dvonadstropnice z odprtimi hodniki (ganki) in s prizidki na dvoriščni strani v času izgradnje štiri dvojne 18 stanovanjske stavbe, v katerih je bilo 144 enosobnih stanovanj 29-31 m2 delavska družinska stanovanja etnološki spomenik, velja varstveni režim I. stopnje (Uradni vestnik Zasavja, 1996, št. 4) RTH Etnološka pot točka 3 Rudarsko stanovanje »In situ« ambientalni zbirki o bivanjski kulturi rudarskih družin Rudarski stanovanji skozi kolonijske bivalne razmere predstavljata in primerjata dve ključni obdobji v zgodovini Zasavja: 20. leta 20. stoletja, ko so si Revirji prislužili pridevnik »rdeči« in 60. leta 20. stoletja, ko je v spremenjenih družbenih razmerah za Revirje postal relevanten termin »proletarski«. copy right Geodetski zavod Slovenije I zbirka 20. leta 20. stoletja Zbirki ločuje ena stena in 40 let, skupaj pa sta celota, ki govori o načinu življenja rudarjev in njihovih družin. II. zbirka 60. leta 20. stoletja RTH Etnološka pot točka 4 Petelinova vas naslov nekdanji naslov domače ime izvor imena čas izgradnje copy right Geodetski zavod Slovenije Partizanska cesta Loke Petelinova vas zbadljivka (zafrkljivo), protipomenka Kurji vasi glavnina naselja je nastajala od začetka 20. stoletja do konca 1. svetovne vojne. Gradnja je potekala vzdolž ceste od Trboveljščice proti slemenu - Tereziji. investitor in lastnik zasebniki tip gradnje pritlične ali enonadstropne stanovanjske hiše z obrtnimi prostori in lokali za gostilne, vinotoče, trgovine in številne obrtne dejavnosti dejavnost od obrtno - storitvenih dejavnosti so bile od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne v ulici (Petelinovi vasi) zastopane: šiviljstvo, krojaštvo, čevljarstvo, mizarstvo, frizerstvo, pleskarsto in slikarstvo, elektro in radiotehnika, strojno pletiljstvo, pekarna, prevozništvo, mesarstvo, urarstvo, mavčarstvo, tapetništvo in sedlarstvo. Sorazmerno največ je bilo gostiln, vinotočev in trgovin komu namenjena naselje obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, ‘nakupovalni center’ z idealno lokacijo med delavskimi kolonijami RTH Etnološka pot točka 5 Kurja vas naslov nekdanji naslov službeno ime v času izgradnje domače ime izvor imena copy right Geodetski zavod Slovenije Keršičeva cesta 12 - 16, 18, 20, 26, 28 - 44 Loke 129 - 123, 135 - 130, 146 -140, 148 - 152 Fanina kolonija Kurja vas Fanina kolonija po bližini Fani rova, odprtega 1847. Izraz na Fani se je ohranil le za dve više ležeči hiši zgrajeni 1890, in dvonadstropno kolonijsko hišo št. 47. Kurja vas je zbadljivka, ki se je kolonije oprijela zaradi velikega števila kur. čas izgradnje 1886; 1890 sta bili dograjeni še dve hiši investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD tip gradnje pritlične, podkletene, v času izgradnje dvostanovanjske hiše, zgrajena na slemenu, ki se od Vod dviguje proti Limbarju in se končuje na planoti Terezije velikost kolonije 30 hiš velikost stanovanj enosobna stanovanja s skupnimi kuhinjami; po predelavi po prvi svetovni vojni enodružinska stanovanja z dvema sobama in kuhinjo - približno 60 m2 komu namenjena v času izgradnje rudarskim družinam, po predelavi nadzorniškim (štajgerskim) družinam varstveni režim etnološki spomenik, velja varstveni režim I. stopnje (Uradni vestnik Zasavja, 1996, št. 4) RTH Etnološka pot točka 6a Barbara naslov nekdanji naslov domače ime izvor imena copy right Geodetski zavod Slovenije Šuštarjeva kolonija 30 - 33, 35 Loke 370, 378, 369, 350, 551 Barbara po neposredni bližini Barbara rova, odprtem1889 (Sv. Barbara je (bila) zavetnica rudarjev) čas izgradnje 1910 - Šuštarjeva 31 1914 - Šuštarjeva 30, 32 1942 - Šuštarjeva 33, 35 investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD tip gradnje pritlične, nepodkletene, desetstanovanjske v dolgem nizu velikost kolonije pet osem do desetstanovanjskih hiš velikost stanovanj enosobna stanovanja s shrambami, 43-51 m2 komu namenjena kolonija za poduradniške in nadzorniške (štajgerske) družine RTH Etnološka pot točka 7a Pauer kolonija naslov nekdanji naslov domače ime izvor imena copy right Geodetski zavod Slovenije Šuštarjeva kolonija 4, 6, 8 - 19 Loke 386 - 397, 406, 407 Pauer kolonija, Bauer kolonija Po ing. Juliju Pauerju, ki je bil ravnatelj TPD od leta 1919 do 1932. Kolonijo je poimenovala občina kot priznanje ustanovitelju. čas izgradnje 1919 - 1923 investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD tip gradnje nepodkletene, pritlične, štiristanovanjske, z izkoriščenim podstrešjem velikost kolonije 14 hiš, v času izgradnje 56 stanovanj velikost stanovanj dvosobna stanovanja s kuhinjo in shrambo, približno 80 m2 komu namenjena kolonija za nadzorniške (štajgerske) družine pomen v času izgradnje kolonija je bila označena za višek novogradenj varstveni režim etnološki spomenik, velja varstveni režim II. stopnje (Uradni vestnik Zasavja, 1996, št. 4) RTH Etnološka pot točka 6 Fani naslov nekdanji naslov domače ime izvor imena čas izgradnje investitor in lastnik tip gradnje velikost stanovanj komu namenjena Keršičeva 47 Loke 166 Na Fani po bližini Fani rova, odprtem 1847 1885 Trboveljska premogokopna družba - TPD nepodkletena, 18 stanovanjska dvonadstropnica s prizidkom na dvoriščni strani enosobna stanovanja s shrambo, približno 40 m2 rudarskim družinam copy right Geodetski zavod Slovenije RTH Etnološka pot točka 7 Terezija naslov copy right Geodetski zavod Slovenije Kolonija 1. maja 11 -14, 16, 18, 20, 22 - 24, in 26 - 32, Novi dom 31, 32 nekdanji naslov Loke 510, 266, 257, 271, 366, 367, 383, 384, 410, 333, 334, 428, 429, 460, 168, 511, 280, 281 domače ime Terezija izvor imena po bližini Terezija rova, odprtem 1804 čas izgradnje 1904 - 1937 1880 - Kolonija 1. maja 13 1909 - Novi dom 31, 32 investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD stavbenik Viljem Treo, Jožef Führing tip gradnje Zaradi zidave v posameznih obdobjih se v koloniji pojavljajo trije različni tipi zgradb: enonadstropne hiše s prizidkom na dvoriščni strani, dvonadstropne s prizidkom, dvonadstropne širšega tlorisa in večjih oken. Starejše gradnje so nepodkletene. V času izgradnje je bilo v hišah od 12 do 18 stanovanj. velikost kolonije 21 hiš velikost stanovanj enosobna stanovanja s shrambami, 35-45 m2 komu namenjena delavska kolonija in samski domovi/ rudarskim družinam in neoženjenim delavcem spremembe Dve hiši, nekdanja samska domova, v tridesetih letih predelana v delavska stanovanja, sta se umaknili Domu upokojencev. varstveni režim etnološki spomenik, velja varstveni režim I. stopnje (Uradni vestnik Zasavja, 1996, št. 4) RTH Etnološka pot točka 8 Objekti skupne uporabe krušne peči vodnjaki - štirne perišča stranišča (v nekaterih kolonijah) parlamenti K vsakemu kolonijskemu stanovanju so sodili tudi drvarnica in klet ter kos zemlje za ohišnico. V vseh kolonijah so stanovalci souporabljali krušne peči, vodnjake (štirne) in pralnice, v nekaterih tudi stranišča. Prosti čas so moški radi preživljali v t.i. parlamentih in pri kartanju. RTH Etnološka pot točka 9 Terezija rov Teresia Stollen oz. Terezijin podtalni rov je bil odprt leta 1804, leta 1847 pa so na osnovi starega uredili nov rov. Terezija rov je bil glavni rov vzhodnega obrata, povezan je s celo jamo. Služil je vstopu in izstopu moštva in dostavi materiala, potrebnega za delo. Dokončno je bil zaprt avgusta 1991. Terezija rov nakazuje neposredno bližino in prepletenost stanovanjskih in rudarskih površin. copy right Geodetski zavod Slovenije RTH Etnološka pot točka 10 Gojda - Gvido - Bajer naslov nekdanji naslov domače ime izvor imena Ribnik 21 - 23 Loke 368, 412, 413 Gojda, Gvido, Bajer Gojda - popačenka osebnega imena Gvido. Ime Gvido je sprva nosil dnevni kop III, ki je opešal že v 80. letih 19. stoletja. Z istim imenom so označevali tudi rova I in II, odprta 1847, kot tudi jašek III. Bajer po bližini zbiralnika vode, ki ga je rudnik potreboval za splavno zasipanje jam, izpraznjen in saniran 2002. čas izgradnje 1921 - 1924 investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD stavbenik Drasch tip gradnje podkletene šeststanovanjske dvonadstropnice z manjšim prizidkom za stopnišče na dvoriščni strani. velikost kolonije 3 bloki višjega reda velikost stanovanj dvosobna stanovanja s predprostorom in sanitarijami, približno 65 m2 komu namenjena uradniška stanovanja copy right Geodetski zavod Slovenije RTH Etnološka pot točka 10 Gojda - Gvido - Bajer naslov nekdanji naslov domače ime izvor imena copy right Geodetski zavod Slovenije Ribnik 21 - 23 Loke 368, 412, 413 Gojda, Gvido, Bajer Gojda - popačenka osebnega imena Gvido. Ime Gvido je sprva nosil dnevni kop III, ki je opešal že v 80. letih 19. stoletja. Z istim imenom so označevali tudi rova I in II, odprta 1847, kot tudi jašek III. Bajer po bližini zbiralnika vode, ki ga je rudnik potreboval za splavno zasipanje jam, izpraznjen in saniran 2002. čas izgradnje 1921 - 1924 investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD stavbenik Drasch tip gradnje podkletene šeststanovanjske dvonadstropnice z manjšim prizidkom za stopnišče na dvoriščni strani. velikost kolonije 3 bloki višjega reda velikost stanovanj dvosobna stanovanja s predprostorom in sanitarijami, približno 65 m2 komu namenjena uradniška stanovanja RTH Etnološka pot točka 11 Drajeršoht Izvozni rov III. etaže, odprt 1886. Leta 1906 je bil jašek poglobljen, da je dosegel nivo Savskega rova (103 m). S tem so povezali transport premoga z vseh oddaljenih odkopov, znižali stroške transporta premoga ter poenostavili prevoz premoga do separacije in nakladalnih ramp na železnici. Jašek III je bil opuščen leta 1989. copy right Geodetski zavod Slovenije RTH Etnološka pot točka 12 Puršenhaus naslov nekdanji naslov domače ime izvor imena Žabjek 29 Loke 239 Puršenhaus nem. Bursch - fant, hiša za samske, samski dom čas izgradnje 1900 investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD tip gradnje enonadstropna delavska hiša z velikimi spalnicami in prizidkom na dvoriščni strani v katerem je stanovala hišnica (aufpetrca) kapaciteta v puršenhauzih je v povprečju stanovalo okoli 100 samskih mož velikost stanovanj skupne spalnice, dve kuhinji in dve pralnici oz. kopalnici, po predelavi v 50. letih 20. stoletja predelan v 12 družinskih stanovanj komu namenjena prvotno samskim delavcem, po predelavi družinam copy right Geodetski zavod Slovenije RTH Etnološka pot točka 13 Žabja vas naslov nekdanji naslov domače ime copy right Geodetski zavod Slovenije Žabjek 1 - 29 Loke 203 - 251 v času izgradnje v službenih spisih Nova vodenska kolonija (Neue Vode Kolonie), Kroten Dorf med drugo svetovno vojno, v vsakdanji uporabi od nekdaj Žabja vas izvor imena nagajivo - Zaradi dnevnega kopa II je bilo zemljišče razrvano, žabje mlake pa stalni pojav na razoranem terenu med opekarno in ribnikom čas izgradnje večina 1900 - 1901 Žabjek 28, 30 - 1911 investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD tip gradnje nepodkletene, pritlične, štiristanovanjske hiše velikost kolonije pred drugo svetovno vojno 48 enojnih hiš, dve desetstanovanjski in samski dom velikost stanovanj večina 26 m2 komu namenjena družinska delavska stanovanja RTH Etnološka pot točka 14 Rudniška uprava Prva upravna zgradba Trboveljske premogokopne družbe Današnja upravna zgradba Rudnika Trbovlje - Hrastnik, zgrajena leta 1943 copy right Geodetski zavod Slovenije RTH
© Copyright 2024