Na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/2006) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
društvih (Uradni list RS, št. 58/2009) je ustanovni zbor Društva za pomoč živalim Južne Primorske, MAČKON,
v Kopru, dne 14.11.2009 in dne 15. 02. 2010 na izrednem sestanku, sprejel naslednji
STATUT DRUŠTVA
ZA POMOČ ŽIVALIM JUŽNE PRIMORSKE, MAČKON
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(opredelitev)
Društvo za pomoč živalim Južne Primorske, MAČKON je prostovoljno, nepridobitno, samostojno interesno
združenje, ki si prizadeva za zaščito zdravja, življenja in dobrega počutja vseh vrst živali.
2. člen
(ime, sedež)
Ime društva je Društvo za pomoč živalim Južne Primorske, MAČKON – Associazione aiuto agli
animali del Litorale Sud, MAČKON (v nadaljnjem besedilu: društvo).
Društvo ima svoj logotip in žig. Logotip društva je napis »MAČKON« oranžne barve na belem ali
transparentnem ozadju, v katerem črko O nadomešča rešilni obroč z mačkom, spodaj pa napis Društvo za
pomoč živalim Južne Primorske - Associazione aiuto agli animali del Litorale Sud.
Žig je pravokotne oblike in vsebuje logotip društva pod katerim je napisan še naslov sedeža društva.
Sedež društva je v Ankaranu, Jadranska cesta 8.
3. člen
(načelo javnosti)
Delo društva in njegovih organov je javno.
Člane društva se obvešča:
 preko rednih sestankov,
 preko pošiljanja zapisnikov sestankov na dom ali v obliki elektronske pošte,
 preko društvenih spletnih strani,
 s pravico vpogleda vseh članov v zapisnike organov društva,
 preko sredstev javnega obveščanja.
Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da so seje organov društva javne, da organizira okrogle
mize, tiskovne konference, na svoje seje ter druge organizirane dogodke vabi predstavnike zainteresiranih
organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja. Za javnost delovanja društva je
odgovoren predsednik društva.
4. člen
(povezovanje)
Društvo lahko sodeluje z drugimi društvi in organizacijami v Republiki Sloveniji in tujini, ki delujejo na področju
dejavnosti podobnega značaja.
5. člen
(odgovornost)
Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki ga zastopa zastopnik (predsednik) društva, ki poleg društva
odgovarja za zakonitost in javnost dela z vsem svojim premoženjem ter daje javni odgovor.
Za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki
so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja
oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile
povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam.
Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.
Za obveznosti društva v primerih iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je
z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist (do višine pridobljene premoženjske koristi).
Društvo opravlja dejavnosti opredeljene v tem aktu v skladu z Ustavo in zakoni, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
6. člen
(namen, cilji in dejavnosti)
Namen društva je skrb za zaščito zdravja, življenja in dobrega počutja vseh vrst živali.
Cilji društva so:




uveljavljanje humanega in odgovornega odnosa do živali in do narave na splošno,
prizadevanje za odpravo kakršnegakoli mučenja živali,
zbiranje in posredovanje informacij o lastnostih, življenju in življenjskih pogojih, domačih živali in
živali, ki živijo v naravi,
informiranje javnosti in posameznikov o tem, kako pravni red RS ureja odnose med človekom in
živalmi, sodelovanje pri dopolnitvah in spremembah predpisov ter pomoč pri uveljavljanju
omenjenega reda.
Svoj namen društvo uresničuje predvsem z naslednjimi sredstvi in metodami:









aktivno sodelovanje pri reševanju problematike brezdomnih in prostoživečih živali,
informiranje javnosti o delu društva,
organizacija izobraževanj in predavanj za osveščanje širše javnosti o problematiki zaščite živali,
zagotavljanje izobraževanja članov društva na področju zaščite živali za potrebe delovanja društva,
reševanje primerov mučenja in zanemarjanja živali v sodelovanju z pristojnimi inšpekcijami in policijo ter
pomoč zapuščenim živalim,
sodelovanje z drugimi organizacijami za zaščito živali, državnimi organi, organi lokalnih skupnosti,
veterinarskimi organizacijami in drugimi pri reševanju problemov s področja zaščite živali,
priprava in urejanje spletne strani za informiranje javnosti o delu društva,
izdajanje izobraževalnega materiala,
zbiranje prostovoljnih prispevkov (finančnih in materialnih).
Sredstva in metode iz zgornjega odstavka so namenjene članom društva in se opravljajo na nepridobitni
podlagi. Prav tako so lahko namenjene tudi nečlanom društva, vendar v obsegu potrebnem za izvajanje
osnovnega namena društva.
Svoj namen društvo uresničuje tudi z naslednjimi pridobitnimi dejavnostmi kot dopolnilnimi dejavnostmi
nepridobitni dejavnosti:


organiziranje kulturnih, družabnih ter izobraževalnih prireditev z namenom osveščanja javnosti o
problematiki zaščite živali (predavanja, seminarji, izobraževanja, tečaji, konference, koncerti, dražbe in
druge sorodne oblike),
izdelovanje in prodaja ročnih izdelkov prostovoljk in prodaja društvenih promocijskih izdelkov (tudi brez
društvenega motiva) z namenom pridobivanja sredstev za delovanje društva in uresničevanja društvenih
ciljev,



gostinska dejavnost na prireditvah društva,
izdajanje glasila društva, brošur in ostalih izobraževalnih publikacij ter trženje lastnih materialnih avtorskih
pravic (knjige, članki, fotografije in drugi avtorski izdelki s področja varstva živali),
trženje izdelkov, ki izhajajo iz živalim prijazne pridelave, kot so prehranski, kozmetični in drugi izdelki,
trženje prehranskih izdelkov za živali.
Namen pridobitne dejavnosti je pridobivanje sredstev za delovanje društva in se opravlja pod pogoji, ki
jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.
Te dejavnosti društvo opravlja kot pridobitne dejavnosti, in sicer le v obsegu, potrebnem za
uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
II. ČLANSTVO
7. člen
(pogoji in načini včlanitve)
Članstvo v društvu je osebno in prostovoljno. Pravno osebo v društvu zastopa pooblaščena oseba.
Pooblaščena oseba je obravnavana kot član. Član društva je lahko vsak državljan Republike Slovenije, pod
pogojem, da bo njegovo delovanje v skladu z nameni in načeli društva, ki so navedena v tem statutu, in pri
kateri niso podani razlogi iz 3. odstavka tega člena. V ta namen poda pisno pristopno izjavo in plača
članarino. Član društva lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj državljan.
Oseba, ki želi postati član društva, pošlje izpolnjeno pristopno izjavo naslovljeno na tajništvo in sedež društva.
V pristopni izjavi se zaveže, da bo izpolnjevala pravila društva, sprejela statut društva in se ravnala po
njegovih določilih ter v roku 10 dneh poravnala članarino za tekoče leto od potrditve sprejema v društvo. V
tajništvu se prošnja pregleda in v primeru nepopolnih podatkov se o tem v roku 8 dni obvesti zaprosilca za
članstvo. V kolikor je pristopna izjava popolna, se jo preda Upravnemu odboru, ki članstvo potrdi ali zavrne v
roku 15 dni od prejema pristopne izjave. O svoji odločitvi Upravni odbor pisno obvesti zaprosilca za članstvo v
roku 8 dni od sprejema odločitve.
Upravni odbor društva zavrne včlanitev osebi, ki ne ravna ustrezno z živalmi oziroma je kršila veljavne
predpise o zaščiti živali. Oseba, ki ji je bila včlanitev zavrnjena, ima pravico pritožbe v roku 15 dni od prejema
odločitve na občni zbor društva, ki mora v roku 45 dni odločiti o pritožbi.
Oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo dokončno zavrnjena, ima pravico, da v roku enega leta od
sprejetja odločitve občnega zbora o zavrnitvi oz. zakonskem roku pred sodiščem izpodbija odločitev društva o
zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo društva.
Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne
sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega
15. leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje. Mladoletne
osebe do 15 leta starosti v organih društva zastopajo zakoniti zastopniki oziroma skrbniki. Pravico opravljati
funkcije v organih društva imajo polnoletne osebe.
Osebo, ki postane član društva se vpiše v evidenco članov ter se ji izda člansko izkaznico.
Društvo ima lahko:
 redne člane, ki plačujejo članarino in aktivno sodelujejo v društvu,
 simpatizerje, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo oz. podpirajo delo društva,
 častne člane, ki imajo posebne zasluge za delo društva, katerim naziv podeli občni zbor po predlogu
izvršnega odbora za posebne zasluge, za razvoj ter uspešno delo društva in so oproščeni plačila
članarine.
Simpatizerji, mladoletni in častni člani lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora in imajo iste
pravice in dolžnosti kot redni člani, razen da ne morejo voliti in biti voljeni v organe društva in ne morejo
odločati o društvu.
Rednim članom, simpatizerjem in častnim članom lahko društvo za njihovo delo in razvoj društva podeli
odlikovanje, ki ga sprejme občni zbor na predlog izvršnega odbora.
8. člen
(pravice in obveznosti članov)
Pravice članov so:







da sodelujejo pri uresničevanju ciljev društva,
da volijo in so voljeni v organe društva v skladu s 7. členom,
da sodelujejo v programih in akcijah, ki jih organizira društvo,
da dajejo predloge in pobude organom društva,
da izvršujejo določila tega statuta, drugih aktov društva, sklepov in programov, ki jih sprejme društvo,
da zaprosijo za razrešitev,
da izstopijo.
Člani društva so pri uživanju pravic in izvrševanju dolžnosti enakopravni.
Dolžnosti članov so:











da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva,
da aktivno sodelujejo v akcijah, ki jih prireja društvo,
da si prizadevajo uresničevati cilje in naloge društva,
da preprečujejo vsakršno mučenje živali,
da širijo načelo spoštovanja živali kot živega bitja ter pravilnega humanega odnosa do živali,
da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog,
da redno plačujejo članarino,
da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše in nove člane društva,
da varujejo ugled društva,
da s svojim delovanjem ne ogrožajo sebe ali drugih,
povrniti škodo društvu, povzročeno namerno ali iz malomarnosti.
9. člen
(prenehanje članstva)
Članstvo v društvu preneha:





s prostovoljnim izstopom na podlagi pisne izstopne izjave, ki jo član pošlje Upravnemu odboru,
s črtanjem iz članstva,
z izključitvijo,
s prenehanjem delovanja društva,
s smrtjo.
Člana črta iz članstva upravni odbor s sklepom, če ta kljub pisnem opominu v roku enega meseca ne plača
članarine v tekočem letu. Zoper sklep upravnega odbora je dovoljena pritožba na občni zbor društva v roku 8
dni od prejema sklepa.
O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim
pravilnikom. Zoper sklep, ki ga izda disciplinsko razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe nas občni zbor kot
drugostopenjski organ v roku 15 dni od prejema sklepa.
Na dan prenehanja članstva prenehajo vse funkcije, pravice in dolžnosti članov. Član, ki je izstopil, se lahko
ponovno včlani.
III. UPRAVLJANJE DRUŠTVA
10. člen
(organi društva)
Organi društva so:
 občni zbor
 upravni odbor
 nadzorni odbor
 častno razsodišče
Člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča voli občni zbor za mandatno dobo štirih
let in so lahko ponovno izvoljeni.
11. člen
(občni zbor)
Občni zbor je najvišji organ društva in voli druge organe društva. Sestavljajo ga vsi redni, podporni in častni
člani društva. Sestaja se najmanj enkrat letno, da sprejme letno poročilo, finančni načrt in program dela
društva. Sklicuje ga predsednik društva. Če ga ta ne skliče, ga lahko skliče izvršni odbor na lastno pobudo, na
zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva.
Izredni občni zbor se skliče samo po potrebi in sklepa le o zadevah, za katere je bil sklican. Izredni občni zbor
skliče predsednik na svojo pobudo ali na zahtevo izvršnega ali nadzornega odbora društva ali tretjine članov
društva. Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku enega meseca potem, ko je prejel
tako zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skliče izredni občni zbor predlagatelj, ki mora predložiti dnevni red
z ustreznim gradivom.
Posamezni predlogi za razpravo na občnem zboru morajo biti v pisni obliki poslani upravnemu odboru
najmanj 8 dni pred sklicem skupščine.
Sklic občnega zbora mora biti objavljen z dnevnim redom najmanj osem dni pred dnevom za katerega je
sklican. Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih najmanj polovica članov. Če ob
predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen (ni prisotna polovica članov), se začetek zbora preloži za 30
minut, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 5 članov.
Sklepi občnega zbora so veljavni, če je občni zbor sklepčen in če se zanje odloči več kot polovica prisotnih.
Glasovanje je javno. Člani lahko z navadno večino odločijo na samem zasedanju o tajnem načinu glasovanja.
Volitve organov so tajne.
Delo občnega zbora vodi na samem zasedanju izvoljeno delovno predsedstvo, do njegove izvolitve pa
predsednik društva. O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega
predsedstva, zapisnikar in overitelj zapisnika.
Ko se glasuje o razrešnici organov društva, o tem ne glasujejo člani organov društva, za katere razrešitev se
glasuje.
O sprejemu sklepov na občnem zboru odločajo samo redni člani društva.
12. člen
(naloge občnega zbora)
Občni zbor opravlja naslednje naloge:





sklepa o dnevnem redu svojih zasedanj,
ocenjuje delo društva in sklepa o organizaciji in nalogah društva,
razpravlja o finančnem in delovnem poročilu predsednika, upravnega odbora, nadzornega odbora in
ostalih organov društva za preteklo razdobje,
sklepa o finančnem in delovnem načrtu za prihodnje leto ter sprejema poročilo o delu, finančno poročilo in
zaključni račun za minulo leto,
voli predstavnike v organe društva, člane upravnega odbora, člane nadzornega odbora in častnega
razsodišča, predsednika ter odloča o načinih volitev oz. glasovanj,







sprejema in spreminja statut društva in vse posebne akte, ki urejajo vprašanja, ki jih ne ureja statut,
voli oz. imenuje predstavnike društva v organe organizacij, kjer ima društvo svoja zastopniška mesta,
oziroma pooblašča izvršni odbor ali zastopnika, da to storijo v njegovem imenu,
odloča o prošnjah in pritožbah članov,
opravlja druge naloge, ki so splošnega in skupnega pomena za delovanje društva,
odloča o povezovanju društva z drugimi organizacijami,
odloča o vseh vprašanjih, od katerih je neposredno ali posredno odvisen obstoj društva,
sklepa o prenehanju delovanja društva.
13. člen
(upravni odbor)
Upravni odbor opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno tehnične zadeve in vodi društvo
med dvema zasedanjema občnega zbora po programu in sprejetih sklepih tega organa. Upravni odbor je za
svoje delo odgovoren občnemu zboru.
Upravni odbor društva je izvršilni organ občnega zbora. Ima 3 člane, ki jih voli občni zbor društva.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik in tajnik.
Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni.
Delo upravnega odbora vodi predsednik, ki je istočasno tudi predsednik društva. V njegovi odsotnosti vodi
delo pooblaščen član upravnega odbora, ki je lahko pooblaščen tudi za zastopanje in podpisovanje aktov
društva. Upravni odbor se sestaja najmanj štirikrat letno, po potrebi pa večkrat. Seje se sklicujejo na pobudo
predsednika oz. kateregakoli člana upravnega odbora.
Upravni odbor sprejema sklepe, če seji prisostvuje več kot polovica članov. Sklepi so sprejeti, če zanje
glasuje večina navzočih članov. Ob neodločenem glasovanju je odločilen glas predsednika.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
14. člen
(naloge upravnega odbora)
Upravni odbor opravlja naslednje naloge:
















pripravlja predloge posebnih aktov, ki urejajo vprašanja, ki jih temeljni akt ne ureja,
pripravlja smernice dela oz. srednjeročnih načrtov društva za sprejem občnemu zboru,
predlaga občnemu zboru v obravnavo in potrditev letne delovne in finančne načrte društva, istočasno pa
mu o njihovem izvrševanju v preteklem razdobju poroča ter predlaga poročila v sprejem,
pripravlja in sestavlja predlog letnega finančnega poročila,
obravnava društveno letno delovno in finančno poročilo,
pripravlja in izvaja aktivnosti društva, ki so bile sprejete v letnih delovnih načrtih,
sklicuje zasedanje občnega zbora društva,
pripravlja predloge pravilnikov in drugih splošnih aktov društva, ki so potrebni za delovanje društva,
oblikuje ter določa predloge sprememb statuta,
imenuje predstavnike društva v druge organizacije, kjer ima društvo svoja predstavniška mesta po
pooblastilu občnega zbora,
pripravlja kandidacijske postopke za izvedbo volitev in imenovanj na občnem zboru društva,
opravlja vse operativne dejavnosti v skladu s sprejetimi sklepi in usmeritvami med dvema zasedanjema
občnega zbora,
skrbi za materialno finančno poslovanje in za sredstva ter premoženje društva,
odloča o nakupu in prodaji društvenih premičnin večje vrednosti,
sprejema odločitve o izdajanju priznanj, pohval in nagrad zaslužnim članom društva,
opravlja vse druge naloge, ki so določene s tem statutom in vsemi normativnimi akti društva,

spreminja naslov sedeža društva.
15. člen
(predsednik društva)
Predsednik društva:



zastopa in predstavlja društvo proti tretjim osebam, državnim in upravnim organom in organizacijami
doma in v tujini,
je hkrati predsednik upravnega odbora in ga izvoli občni zbor za dobo 4 let. Predsednik je lahko ponovno
izvoljen. V primerih odsotnosti ali po pooblastilu nadomešča predsednika društva pooblaščeni član
upravnega odbora,
za svoje delo je odgovoren neposredno občnemu zboru in upravnemu odboru.
Naloge predsednika društva so, da:






sklicuje in vodi sestanke izvršnega odbora,
koordinira delo upravnega odbora in drugih organov društva,
.
samostojno odloča o zadevah, ki zahtevajo nujno hitro odločanje, na prvi naslednji seji upravnega odbora
pa svojo odločitev sporoči temu organu,
odloča o nakupih in prodajah premičnin manjše vrednosti,
po sklepu upravnega odbora sklicuje občni zbor,
imenuje namestnika, ki opravlja funkcijo začasnega delovnega telesa.
16. člen
(podpredsednik)
Podpredsednika društva izvoli občni zbor za dobo 4 let.
Podpredsednik je med odsotnostjo predsednika odgovoren za delovanje društva v skladu s pravili in pravnim
redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.
17. člen
(tajnik društva)
Naloge tajnika društva so, da:










opravlja strokovno-tehnično in administrativno delo,
vodi društveni arhiv in korespondenco,
skrbi za pripravo sklepov za organe društva ter osnutke splošnih aktov,
skrbi za izdelavo letnih in drugih poročil,
vodi evidenco o članih,
opravlja vsa druga dela, ki mu jih naložijo organi društva ali predsednik,
opravlja administrativno delo na področju financ,
skrbi za izdelavo letnih in drugih poročil iz področja finančnega delovanja društva,
vodi evidenco o prihodkih in odhodkih ter sredstvih društva,
skrbi za zbiranje članarine.
Tajnika društva voli občni zbor za dobo 4 let. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu
odboru.
18. člen
(nadzorni odbor)
Nadzorni odbor šteje tri člane. Izvoli ga občni zbor za dobo 4 let. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru,
kateremu mora v pisni obliki poročati najmanj enkrat letno.
Nadzorni odbor izvoli izmed svojih članov predsednika.
Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji prisotna večina članov odbora. Sklepi, ki jih sprejema, so veljavni, če
zanje glasuje večina navzočih članov odbora.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora.
Nadzorni odbor opravlja svoje pravice, dolžnosti in nadzorno funkcijo v društvu zlasti s tem, da:







nadzoruje izvajanje določil statuta in pravilnikov društva,
preverja uresničevanja delovnih obveznosti organov in članov društva,
spremlja izvrševanje delovnih nalog in sklepov občnega zbora, upravnega odbora in častnega razsodišča,
pregleduje in stalno nadzira finančno poslovanje društva,
nadzoruje uresničevanje načel o širši in ožji javnosti društva,
kontrolira uresničevanje pravic in dolžnosti članov organov društva,
ugotavlja nepravilnosti pri delu organov društva in opozarja na odpravo le-teh.
19. člen
(častno razsodišče)
Častno razsodišče sestavljajo trije člani, ki jih voli občni zbor za dobo 4 let. Člani izmed sebe izvolijo
predsednika.
Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva.
Častno razsodišče sprejema sklepe, če seji prisostvujejo vsi člani. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina
članov.
Častno razsodišče vodi disciplinski postopek in izreka kazni po disciplinskem pravilniku.
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava razsodišče, so naslednje:




kršitve določb statuta ter drugih splošnih aktov društva,
neizvrševanje sklepov organov društva,
nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.
Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče razsodišče, so:
-
opomin
javni opomin
izključitev.
Zoper sklep, ki ga izda Častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor kot drugostopenjski
organ v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka.
IV. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
20. člen
(finančno in materialno poslovanje)
Društvo ima lahko premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventarno knjigo. S
premoženjem upravlja upravni odbor društva. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji na podlagi sklepa
upravnega odbora. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odproda le na podlagi sklepa občnega zbora.
Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za društva ter z veljavnimi predpisi.
Materialna in finančna evidenca se opravlja po načelih blagajniškega in materialnega poslovanja.
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih sprejme občni
zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.
Če se pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora društvo porabiti za
izvajanje dejavnosti, za katero je društvo bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med njegove člane je
nična.
Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:
 s članarino,
 z lastno dejavnostjo in iz naslova materialnih pravic,
 z darili in volili,
 s prispevki donatorjev in sponzorjev,
 iz naslova opravljanja pridobitnih dejavnosti in iger na srečo (srečolov, tombola) v okviru
organizacije enodnevne prireditve (skladno z Zakonom o igrah na srečo)
 iz javnih sredstev,
 iz drugih virov.
Odredbe za upravljanje s sredstvi društva, finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik
upravnega odbora, v odsotnosti katerega od njiju pa podpredsednik na podlagi pooblastila.
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z računovodskim standardom za društva in z veljavnimi
predpisi s tega področja. Način vodenja finančno materialnega poslovanja se določi s Pravilnikom o finančno
materialnem poslovanju, ki ga sprejme Občni zbor v roku 6 mesecev po registraciji društva.
Društvo ima svoj transakcijski račun pri poslovni banki. Finančno in materialno poslovanje društva je javno.
Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje. Za pomoč pri
urejanju finančno materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z
veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo sredstev, ki jih društvo prejme za
izvajanje svoje dejavnosti, opravljata glede na svojo pristojnost nadzorni odbor in računsko sodišče.
V. PRENEHANJE DRUŠTVA
21. člen
(prenehanje delovanja društva)
Društvo preneha po volji članov s sklepom občnega zbora z voljo večine prisotnih članov, s spojitvijo z
drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja
ali po samem zakonu.
V primeru prenehanja društva preide po poravnavi vseh obveznosti premoženje društva pravnemu nasledniku
ali drugi nepridobitni pravni osebi s podobnimi cilji, ki se navede v sklepu, v katerem se ugotavlja, da je
društvo prenehalo obstajati.
Morebitna proračunska sredstva se vrnejo v proračun.
O sklepu iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati
izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem
društva, iz katerega je razviden obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh
obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa
preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.
Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo, se nad njim lahko opravi stečajni
postopek po predpisih, ki urejajo prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo.
Pred začetkom stečajnega postopka ter med njim lahko društvo upnikom predlaga sklenitev prisilne
poravnave.
Nad društvom v javnem interesu se lahko opravi stečajni postopek le po predhodnem soglasju pristojnega
ministrstva.
Pristojno ministrstvo poda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da s stečajem društva ne bo huje
ogroženo izvajanje dejavnosti, ki je v javnem interesu.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
Društvo ima lahko še druge splošne akte, ki so v skladu z zakonom in tem statutom. Splošne akte društva
sprejema in potrjuje občni zbor društva.
Ta statut začne veljati takoj.
V Kopru, 15.02.2010
Predsednica:
Iris Pahor