1. No category

Pogled na distribucijska plinovodna
omrežja v Sloveniji
mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP
Ljubljana,17. februar 2011, GZS
Gospodarsko interesno združenje za distribucijo
zemeljskega plina, g.i.z.
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
PREDSTAVITEV GIZ DZP
- člani GIZ DZP so vsi sistemski operaterji distribucijskega omrežja
zemeljskega plina (16):
- ENERGETIKA LJUBLJANA
- ENERGETIKA CELJE
- PETROL PLIN
- MESTNI PLINOVODI
- DOMPLAN
- PETROL ENERGETIKA
- KOMUNALA SLOVENJ GRADEC
- LOŠKA KOMUNALA
- PLINARNA MARIBOR
- ADRIAPLIN
- ISTRABENZ PLINI
- PLINOVOD SEVNICA
- JEKO-IN
- KP VRHNIKA
- KP VELENJE
- PLINSTAL
- GIZ DZP zastopa interese sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja
zemeljskega plina (SODO), dobavitelje pa samo izjemoma (vsa našteta
podjetja so tudi dobavitelj ZP)
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
OBSEG DISTRIBUCIJE ZP V SLOVENIJI
Dolžina dist. plin. omrežja: 3.000 km
Število odjemalcev: 125.000
Pokritost: 70 občin / 211 občin
Prebivalci: 1,38 mio / 2,05 mio
Zasedenost omrežja: cca 60%
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
Delež ZP v primarni energiji
Delež zemeljskega plina v primarni energiji v različnih
državah
45%
40%
40%
38%
37%
35%
29%
30%
24%
25%
23%
21%
20%
15%
12%
10%
5%
0%
Madžarska
Italija
Velika
Britanija
EU 27 - 2030
EU 27
Nemčija
Avstrija
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
Slovenija
Delež gospodinjskega odjema ZP v primarni energiji
14%
12%
12%
12%
10%
9%
9%
8%
6%
6%
4%
4%
2%
1%
0%
Velika Britanija
Madžarska
Italija
Nemčija
EU 27
Avstrija
Slovenija
 EU 27: 25% ZP se porabi v gospodinjstvih
 Slovenija: cca 10% ZP se porabi v gospodinjstvih
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
Dejavnost distribucije ZP v Sloveniji
 Distribucija zemeljskega plina – izbirna LOKALNA gospodarska javna služba (dejavnost
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja ZP)
 Lokalna skupnost podeli pravico za izvajanje te službe za največ 35 let
(Energetski zakon in Zakon o javnih gospodarskih službah):
javno podjetje
LOKALNA SKUPNOST
koncesija
(koncesijsko) razmerje
35 let
SODO ZP
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
Osnovne značilnosti (koncesijskega) razmerja
(koncesijsko)razmerje
razmerje
(koncesijsko)
pravice
in
obveznosti
pravice in obveznosti
SODOZP
ZP
SODO
Lokalnaskupnost
skupnost
Lokalna
izgradnjaplinovodnega
plinovodnegaomrežja
omrežja
-- izgradnja
(dolžniškiali
alilastniški
lastniškikapital)
kapital)
(dolžniški
obratovanjeininupravljanje
upravljanje
--obratovanje
plinovodnimomrežjem
omrežjem
ssplinovodnim
podelikoncesijo
koncesijoza
za
--podeli
delali
alicelotni
celotnidel
delobmočja
območjaobčine
občine
del
zagotavljaustrezne
ustreznepogoje
pogojedelovanja
delovanja
--zagotavlja
prihodkepridobiva
pridobivaizizomrežnine
omrežnine
--prihodke
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
Osnovne značilnosti (koncesijskega) razmerja II
 s sklenitvijo (koncesijskega) razmerja nastanejo obveznosti in pravice na obeh straneh
 kršenje določil razmerja lahko privede do odškodninskih zahtev
 isto velja tudi v primeru, da nekdo tretji posega v to razmerje po tem, ko je bila sklenjena
koncesijska pogodba oziroma zgrajeno plinovodno omrežje (dolgoročna naložba).
(koncesijsko)razmerje
razmerje
(koncesijsko)
SODOZP
ZP
SODO
Lokalnaskupnost
skupnost
Lokalna
Država z določenimi pogoji: zakonodaja
36. Člen Energetskega zakona: širitev plinovodnega omrežja omejena
(člen nalaga določene obveznosti občini)
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
Še nekatere ovire za večjo uporabo ZP
 Zakonodaja
- pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki načeloma ne omogoča 100% uporabe ZP pri
novogradnjah
 Davčna politika
- seštevek dajatev (trošarine, dodatka za energetsko učinkovitost, CO2 taksa) so se v letu
2010 povečala za indeks 1,57 (57%) (trošarina se je povečala za indeks 3,00 (3 x), če ne bi
ukrepala GZS, bi se trošarina povečala za indeks 6,00 (6 x) )
- uvedba dodatka za energetsko učinkovitost v letu 2010:
- zbrani denar ni možno uporabiti na sistemu oskrbe s plinom (na primer za menjavo
zastarelih kotlov z bolj učinkovitimi),
-plačujejo ga samo določeni končni odjemalci,
- anomalija: ne plačujejo ga uporabniki trdnih goriv (premog, les) – najbolj negativno
vplivajo na kakovost zraka in zdravje ljudi,
- plačujejo ga uporabniki daljinskega ogrevanja (vsi viri).
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
Še nekatere ovire za večjo uporabo ZP II
 (Ne)subvencije Eko sklada
 Eko sklad NE subvencionira nakupa sodobnih plinskih naprav
 z zamenjavo zastarelih kotlov na ELKO:
-
prašni delci
-
kakovost zraka
-
poraba energije do 35%
-
CO 2 emisije do 50% (manjša poraba in ZP nižje emisije)
-
ni več možnosti izlitja ELKO
-
izkoriščenost omrežja,
omrežnina
 nasprotno pa Eko sklad subvencionira nakup naprav na lesno biomaso in to ne glede na
lokacijo postavitve naprave .
 država ”podeli” subvencijo za povišanje prašnih delcev, morebitna denarna kazen zaradi
slabe kakovosti zraka bo še večja, še slabši vpliv na zdravje ljudi
.
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
Vpliv zasedenosti plinovodnega omrežja na ceno plina
- končna cena oskrbe z ZP = cena dobava + cena omrežnina + dajatve
Omrežnina na enoto goriva [Eur/kWh] =
Stroški sistema (gradnja, obratovanje, vzdrževanje) [Eur]
Distriburirana količina ZP [kWh]
- višina omrežnine je odvisna od (stroški sistema, distriburirane količine)
-
distribuirane količine
nižja omrežnina
-
distribuirane količine
višja omrežnina
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
FIKSNI
(neodvisni od
transportiranih/dist
riburiranih količin)
Posledica nezasedenosti distribucijskega plinovodnega omrežja
- višja cena omrežnina: višja končna cene ZP za gospodarstvo (nižja
konkurenčnost) in gospodinjstva (višji življenjski stroški),
- nižja konkurenčnost ZP (še nadaljnja uporaba ELKO kot
najpomembnejšega energenta v urbanih področjih),
- premalo sredstev za razvoj ter nemoteno obratovanje in vzdrževanje
plinovodnega omrežja.
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
VARSTVO OKOLJA
Kakovost zraka I – Prašni delci
 45 % prebivalcev živi na območjih, kjer je zrak prekomerno onesnažen s prašnimi delci;
 1.700 prezgodnjih smrti v Sloveniji (dr. Matej Ogrin, CIPRA: “problem prašnih delcev postaja srhljiv”);
prašni delci imajo še vrsto drugih negativnih posledic na zdravje ljudi
Vir: Evropska agencija za okolje
Skupni lebdeči
delci (g/GJ)
PM 10 (g/GJ)
PM 2,5
(g/GJ)
Črni premog, rjavi premog
80
60
60
Zemeljski plin
0,9
0,9
0,9
Sintetično pridobljeno olje
5
5
5
Težko kurilno olje
50
40
30
Emisijski faktorji za drobna
kurišča
Vir: EMEP/CORINAIR
Emission Inventory Guidebook
2007
Les (g/GJ)
(PM10/PM 2,5)
Sodobne tehnike - Les (g/GJ)
(PM10/PM 2,5)
Enostavna kurišča (krušna peč, …)
860/850
240/240
Mali kotli do 50 kW
475/475
76/76
Srednji kotli nad 50 kW
240/240
66/66
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
Vir: Operativni
program varstva
zunanjega zraka
pred
onesnaževanjem
s PM10
VARSTVO OKOLJA
Kakovost zraka II – ostali kazalci
SO2
(kg/TJ)
(kg/TJ)
CxHy
(kg/TJ)
ELKO
(kurilno olje)
120
40
6
45
LES
11
85
85
2.400
Električna
energija
806
722
306
1.778
Rjavi premog
1.500
170
910
5.100
Zemeljski plin
0
30
6
35
NOx
CO (kg/TJ)
Vir: študija Joanneum Research Graz - "Emisijski faktorji in energetsko
tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju
toplotne oskrbe"
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
VARSTVO OKOLJA
CO2 emisije
Vir energije
Na enoto goriva
Na enoto goriva
(kg/kWh)
1,9 kg/Sm3
0,20
Ekstra lahko kurilno olje
2,9 kg/kg
0,265
Lahko kurilno olje
3,06 kg/kg
0,28
Daljinska toplota
0,33 kg/kWh
0,33
Elektrika
0,53 kg/kWh
0,53
1,88 kg/kg
0,40
Zemeljski plin
Rjavi premog - uvožen
Vir: Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur.l. RS št. 52/2010
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
VARSTVO OKOLJA
Kateri problem je večji: C02 emisije ali kakovost zraka?

v javnost (in tudi vlada (ministrstva)) se posveča več pozornosti CO 2 emisijam
kot pa kakovosti zraka.
CO 2 emisije
PM 10, PM2,5, NOx, SO2, benzen, .….
(kakovost zraka)
Da
Da
Globalni problem
Lokalni problem (nastane predvsem v
urbanih območjih)
Morebitna denarna
kazen EU
Da
Da (kazen v Eur/dan do odprave
nepravilnosti, Grčija, Španija)
Vpliv na zdravje ljudi
Ne
Da
Vpliv na okolje
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
ZEMELJSKI PLIN IN BIOPLIN KOT PREDHODNICA UPORABE VODIKA
Energijske in okoljske lastnosti goriv
GORIVO
les
premog
nafta
zemeljski
plin
vodik
Vsebnost H2 v %
5
50
67
80
100
Kalorična vrednost
MJ/kg
16
23,2
44,2
52,3
142
Emisije delcev v g/MJ
2
2,15
0,08
< 105 ppm
0
100
31
21
15
0
Rel. emisija CO2
Vir: predavanje dr. M Sekavčnik, Portorož 2001
 Trend: vsebnost vodika in kalorična vrednost goriv se povečujeta, obremenjevanje
okolja se zmanjšuje
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
OBSTOJEČA INFRASTRUKTURA - DANES
 Evropa se zaveda dragocenosti obstoječe plinske infrastrukture (umeščenost v prostor, možen
prehod na obnovljive vire energije brez posegov pri odjemalcih)
 primeri: Nemčija, Nizozemska, Švica, Avstrija, Švedska so že avtorizirale injiciranje bioplina v
infrastrukturo ZP
 ZP in bioplin so aktivnosti, ki jih moramo razvijati, medtem ko čakamo na H2
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
OBSTOJEČA INFRASTRUKTURA - JUTRI
Pilotni projekt v Nemčiji, Berlin
 sprememba vira energije brez sprememb pri odjemalcih
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
Energetska oskrba Slovenije
 RS bi morala sprejeti strategijo rabe goriv/sistemov po posameznih območjih
zaradi:
- okoljskega vidika (kakovost zraka, CO 2 emisije, ..) ,
- ekonomskega vidika (čim večja izraba energetskega omrežja na določenem
območju),
- razpoložljivosti virov energije.
 Vsako gorivo/sistem ni primeren za vsako območje.
 lesna biomasa – uporabiti blizu vira nastanka (čim manj transporta) - primerna za
neurbana področja, kjer ni problema s kakovostjo zraka,
 urbana področja (potrebno maksimalno izkoristiti (obstoječa) omrežja (plinovodna,
daljinsko ogrevanje …)) – ne podvajanje omrežij,
 ELKO (kurilno olje) največji potencial za znižanje nepotrebnih emisij, izlitij…tako na
urbanih kot neurbanih območjih.
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si