1. No category

FAKULTETA ZA FARMACIIO
ZBIRI(A NALOG IZ AD{ALIZNE
KEMIJE
Z:a btskemike
in farmaeeWe
Prof. Marian Veber
2OO8lzOOe
RAVNOTEZJA
Zmeiarc,o 5C ml 0,025 M raztopine AgNO3 in 26
koncentracijo Ag+ v kondni raztopini !
]:
Ksp.tg2cro
Rez. 6,03
4
:7,2
ml 0,025 M K2CI2OT.Izradunajte
.10-12.
xl0-'mol/L)
,4:Izradunajtep vrednosti za vse ione v raztopinah: 0,3 Id 1\'ia2CO3 in 0,015M NaHCO3
,./'.lzrahtnajte p vrednosti za vse ione v raztopini, ki
glede na
HCI!
je
!
0,020 M glede na NaCl in 0,0054 M
':,
Izra{unajte koncentracijo OH-, pri kateri je topnost Zn(OH)2najmanjia!
Ksp zn(oFoz : 1,2
0- 1 7 KB4or1a2-: 0, 1 3
/t
:1
Rez.: [OH ] :9,8x10-'
,/,Izra1unajte topnost ZuC2O4 @L) v raztopini s pH 3!
ZI,C2O4
Kbt:1.8x10-10
KAZ:1'8 x
10-13
.$': Izradunajte koncentracijo Ca (izrazite jo s pCa) v raztopini, ki jo dobimo, de zme5amo
100 ml 0,1000 M ra.ztoprne Cal- in 100 ml 0,1000 M raztopine EDTA pri pH 8!
o:0,35, Kr:5,01.1010
Rez: pCa:4,85
,{r'
Zme5amo 25 ml0,1 M AgNO3 in 35 ml 0,05 M K2CIO4.Izradunajte koncentracije vseh
ronskih z'trsti r7 lsvpofsfju! Izradunajt"e o/a izlo(,enega srebra!
//.
KrO Ag2CrO+
:
1
,1 .10-12
/z
,{izradunajte topnost CaF2v vodni raztopini, katere pH je 3!
pKrO
:10,41, pKu:3,17
Rez': I Ca'' 1: 3'9x I 0-"M
se poveda topnost BaSO4 v raztopini s koncentracijo H3O+ 2,0 M glede na
vodno raztopino?
Kuz (HzSO+):1,2 x 10-3
Rez.: 4l krat
Sl Za kolikokrat
,10. Raeunsko prikaZite, ali je mogoda loditev
'koncentraciji
obeh ionov sta 0,1 M.
K.oFe(oH)3
:4
x 1-38 Kro Mg(oH)r:
1,8
x
z
l0-r1
obarjanjem
z OH- Fe3+ in Mg2*!
Rez.: [Fe3*] kvant. izloden
1,3x10-5 mol/L)
pri [OH-]: 1,6x10-1rmol/L, zadetek obarjanja [tvtgt*] pri
[OH]:
Zmelamo enaka volumna 0,2 M raztopin MgSO4 in NH4OFI. K tej raztopini dodamo
toliko NH+CI, da je kondna koncentracija NH4+ ionov v raztopini 0,2 M. Ali se bo pri teh
pogojih oboril Mg(OH)z?
Ksp 6x 1o-lo,aq: l,8x lo-5
$.
Rez:
Ne! (lOHl :9x10')
//.Kohk1na je topnost AgCNS v 0,003 M NH3?
KrO:1,0 x 10-12 Knestab. :5,9 x 10-8
y/
litt lahko izved emo 99o/o loditev C&+ in Ce3+ z oksalatom iz ruztopine. ki vsebuje 0,4
'gL cuz* in 1,4 glL Ce3+ ionov?
Ce2(C2O$3 Krp :3x10-29
Ca2C2O4 Krp 1,3 x l0-8
Rez.: Loditev je moZna!
fi. xti lahko izved
t2OaZ-t
CaC2O4:
Krp
1.3
emo 99o/o loditev CaZ+
x
10-8
in Ce3+ iznjunih
0,01
M
raztopin
z
obarjanjem z
Ce2(C2O4\.3:Ksn:3 x 10-29
Rez.: Loditev je moZna
fr. llt; se bo oborii AgBrO3, de zme5amo enaka volumna 0,001 M AgNO3 in 0,02 M
'KBrO3?
Krp
6
x l0-5
Rez.: oborine ne bo!
( iO. lotoeite
to;rtvtt
pogoje, pri katerih lodimo Pb2+ in Tl+ s H2S,
KspGbS):7x10-28
rr'gt2S: lxrc-22
rul 1n2s; :
5,7
x
10-8,
K32 1H2S)
Ocigovor: Kvantitativno obarjanje PbS:
pH:
de
je njuna zadetna koncentracija
: 1,2 1 19-15
0,005, pridetek obarjanja Tl2S: pH 1,6
/ . fotit o mg Ba(JO3 )2 se raztopi v 150 ml vode pri 25
ksp 1,57 x lo-9
oC?
Rez.: 0,107 g
7f . Izradunajte koncentracijo Ag+, CN- in HCN v nasideni raztopini AgeN, katere pH je
9,00!
agCNls)
CN- +H2O <------>HCN (aq) + OHRez.: [Ag*]
a'
|
:
K6: 1,6 x 10-5
2,4x10-8, ;CN-1:9,2x10-e, IHCNI
:
1,5x1 0-8
19. Izradunajte pH in koncentracijo H2SO3, HSO3- in SO32- v naslednjih raztopinah:
'-"'
0,050 ivi TliaHSO3, b) 0,050 M Na2SO3
Kl :
1
,23
x 10-2, K2:6,6
!
10-8
[HSO3I: lxl0-a M, [SO32-]:1,3x10-a M, [HSO3-]:0,05 M
b) [HSO3-]: 8,7x10-5 M, [H2SO3]:8,1x10-13M, [SO32-]: 0.05 M
Rez.: a)
/4.iluptSite enadbi za masno bilanco in eiekironevirainost v nasideni raztopini SrSO+!
Izradunajte koncentracijo Sr2* pri pH 2,5
!
K"r:3,2.10-7
Kb(So42 ):9,8.10-13
Rez.: [Sr2*]: 6,5x10-a M
/,
/y'. izralunajte topnost CaCzO+
Ksp 1,3 x 10-o
CrOot-:
Rez: 8,92
Kor
x l0-a
:
1,8
x
10-10
pri pri 2,5
i
HCzA+-: Ktz:
1,8,
x
10-13
M
1lt,
; . : (\-, 22. NapiSite enadtri masne biiance in eiektronevtralnosti za vodno raztopino Ca:(PO+)z!
f5'. hradunajte koncentracijo Ca (izrazite jo s pCa) v raztopini, ki jo dobimo, de zme5amo
'
M raztopine Ca2+ in 100 ml 0,1000 M raztopine EDTA pri pH 8!
cx:5,4 x10-3, Kf :5,01.1010
iOO mt 0,1000
Rez. : pCa:4,85
Xutunsko prikaZite, ali ,ie mogoda loditev
'/4.
Koncentraciji obeh ionov sta 0,1 M.
KroFe(OH)3
:4
x 1-38 KrO Mg(OH)r:
Rez: [Fe3*] kvant. Izloden pri
1,3x10-5 mol/L
|
[OH-]:1,6 x
1,8
l0-11
x
z
obarjanjem
OH- Fe3+
:u,J+
rvr
Mg2+2
moll|.,zadetekobarjanja lMgt-l pri [OH-]:
v raztopino dodamo modno bazo,
HzO, K:6,3x10'
Izra(unajte koncentracije [HA] in [A ] v nasideni raztopini HA pri pH l0!
rrrl.Lrl-tAaiIr
Kez: [nA j -1_ LA I
in
l0-1r
25. Topnost Sibke kisline I-IA v vodi je je 0,0085M. Ce
topnost poveda zaradi naslednje reakcije:
HAtaq) + OH- ---)A-1uoy+
z
se
?rQ.Izratunajte koncentracije Mgt*, F- in HF v nasideni raztopini MgF, pri pH 3!
H-:K,": 1,5x10-ll MgF2: K,p: 6,6x10-e
Rez : [Mg2*l 2,2x70-3M, 1F1: 1, 7'4xlA-3 M, [HF]: 2,6 I x I 0-3 M
:
//.
lzraeunajte koncentracije posameznih ionov v raztopini (M
40,0 ml 0,045 M MgI2z 60 ml 0,0325 M BaIz!
Lo
Mg:24,4 I:126,9 Ba:137,3
-zmeSamo
in mglL), ki jo dobimo
de
'
GRAViMETRIJA
Pri dolodevanju fosforja zatehtamo 0,703 g vzorca, ga raztopimo in oborimo fosfat kot
MgNH4PO 4.3H2O. Po filtraciji in Zarjenju znaSa masa oborine 0,432 g (Mg2P2O7). Koliko
%P2O5je v vzorcu?
,rl'.
J^
.,2. Pri gravimetridni doloditvi dobimo iz 0.5724 g vzorca 0,4835 g BaSO4. izradunajte
koncentracrjo Ba2+ v vzorcu!
Rez.:49,7o/o
,,,7.0,4000 gvzoraa,
f
--^X..-^:.^
tzlctLull4-l
ki
vsebuje samo AgCl in AgJ analiziramo in dobimo 0,1888 g Ag.
O,/ A ^f-l ., .,-^-^..1
tg ,/0,/15L
I v vz.ulLu:
( +. Dodatek
-'Ni(HC4H
dimetilglioksima raztopini nikljevih ionov povzrodi nastanek oborine
AOZNZ)2. To je voluminozna oborina, zato ni primerno delati z oborinami, ki so
teZje od 175 mg. Magnetna zlitina vsebuje med24 in35Yo Ni. Izradunajte zatehto, pri kateri
ta masa oborine ne bo nreseZena!
,/'Kohko AgCl
K:39
nastane iz 0,4000 gvzoraa,
Mp:24
ki vsebuje 0,41oA (a) KCl, (b) MgClz?
Cl:35
V
raztopini Fer(SOa): dolodimo Lelezo indirektno tako, da oborimo sulfatne ione z
BaCl2. Izralunajte koncentracljo Leleza v raztopini (glL), de je bila masa BaSO4 po
obarjanju l0 ml raztopine 0,1735 g!
,6.
,/'. lz A,872 g vzorea, ki je me5anica i-,laBr in NaCl smo dobili i,505 g Agtsr. izraEunalte
an
sestavo vzorcal.
Rez. : wNusr: 94,6Yo wNasl: 5,4o%
,{
Izradunajte o/o Cu2O v vzorcu, de dobimo po raztapljanju 0,8500 g vzorca, oksidaciji in
'-^k-";^-i,,
uudrJqruq .J *i^.,,1f^+^,*
rrvJurrqtvrrr
rar
iaron:,, n
l<nn - 1,'/!!\ nl,"iAol
rvr zqrvruu
v.LJvv
6 \ u\lrrl vNDluG:
,,4 Serijo suiiatnih vzorcev anaiiziramo z obarjanjem z BaCi2. Vsebnost suilata v
vzorcih
variira med 20 in 50 %. Koliko vzorca moramo zatehtati, da bo masa nastale oborine med 0,3
in 0,4 g. Kolik5na bo najvedja masa oborine, de zatehtamo to kolidino vzorca?
Rez: 0,3 g oborine: myz.:0,617 g maks. masa: 0,825 g
,l/ uNUITF\)gll
n
n / trr D^/-l^ ^^+-^L,,i^*^
^tzt,*^- .,^r..*^-^ wUaT.rJAlUg
^L^-:^-:^ crr
vululiltJll
La
r)\14-)Lr.l}f ivl DA\,tl
PUtlgUuJEItlrJ
raztopine, v kateri je raztopljen 19 K2SOa.Al(SOa)3 .24H2O?
//U.
n .-t
l^^^,,;ltrll(rv
IZ rnn
IVV.V llll
/{. Z"t"to v vzorcu, ki vsebuje Zelezov suifat lahko dolodimo gravimetridno tako, da
6borimo sulfat z barijevimi ioni in tehtamo barijev sulfat. Kolik5en je gravimetridni faktor za
to doloditev, de izrazimo Lelezo kot Zelezov (II) oksid. Zatehtali smo 2,000 g vzorca, masa
oborine je bila tudi 2,000 g. Koliko Yo FeO je v vzorcu?
i
12.Zatehtamo 2,0 grama vzorca. ki vscbuje 8A%oFe2A3. Koliko ml 0.1
2a obarjanje Fe kot Fe(OH)3?
N4
NH3 potrebujemo
i3. Fri doiodevanju fosiorja v umetnem gnojilu A,217 gvzorsa razkrojimo s konc. HNO3.
Raztopino razreddimo ter oborimo PO4:- ione kot (C1H72H3PO4 x 12MoO3. Masa oborine
po filtracijije 0,684 g.Izradrnajte YoP2O5 v vzorcu!
14.Y vzorcu seruma smo kalcij oborili z amonijevim oksalatom kot CaCzO+. Oborino smo
filtrirali, sprali in raztopili v kislini. Raztopljeni oksalat smo titrirali z 0,001 M K-MnOa.
Izradunajte koncentracijo kalcija v serumu (mmol/L), de smo analizirali 5,00 ml vzorca in pri
titraciji porabili 4,94 ml kalijevega permanganata!
g vzorca, ki vsebuje samo K2SO4 (mol. masa 174,27) in QiFia)ZSO+ (moi. masa
132,14) raztopimo ter oborimo sulfatne ione s preseZkom reagenta. Oborino (mol. masa
233.3) filtriramo in Zarimo. Masa oborine je 0,977g.Izratuna1te % K2SO4 v vzorcu! Kateri
reagent smo uporabili za obarjanje? Napi5ite ustrezno reakcijo!
Rez:wNH+)zSO+:61,3o
15. 0,6490
V
ki
vsebuje aluminij, iitan, cirkonij in primesi, dolodujemo vsebnost
aluminijevega oksida A12O3. Ce aluminij obarjamo kot fosfat (AIPO4), se pri tem soobarjata
tudi titanov fosfat (Ti2P2Oe) in cirkonijev fosfat (ZrPzOt). Izradunajte Yo Al2O3, de pri
gravin'retridni anaiizi 0,243A g vzorca dobimo celotno maso fosfatav A,2512 g in de z
nadaljnjimi analizami dolodimo, da vzorec vsebuje 2,40 oA titana in 0,050 % cirkonija.
Mar : 27 glmol, Mp : 31 g/mol, Mri : 47 ,9 glmol,Myl: 91,2 glmol)
16.
vzorcu,
17. lmamo meSanico BaCl2 x2H2O in KCI v neznanem razmerju. Ce 1,7839 gvzorca
segrevamo 2 uri pri 160 oC, je masa preostanka 1,,5623 g. r,zradunajte uteZne o/o Ba, K in Cl v
vzorcu!
i
r'
nrTnnr
rUT-t(I
t. fotit<o vsake od naslednjih substanc moramo raztopiti v 100 ml vode, da bo raztopina
I\rebgirala
alkalno na fenolftalein?
a)
NH3, b) NaHCO3
KNH: : i,86 xi 0-5 KtU2CO3
rczuicoz:
/.
'in
*
4,6
x i0-7
19-11
Kako pripravimo 250 mi puferske raztopine s pH 4,50 iz 4,2004 ivi raztopine CH3COOlia
0,3000 M raztopine CH3COOH?
Ku:
Rez.:
4,4
:
1,77
x l0-4
V666oo
: lp-,4'm!l
V cs:coo*:
t{f}l,,^..
o
,.,8'.lzradunajte moiarno razmerje meci bazo in njeno konjugirano kisiino, ozroma kisiino in
njeno konjugirano bazo v raztopinah s pH : 9,80 za naslednje primere (a) NH3, NH4CI,
(b) HCN, NaCN
Ka:2,1 x 10-9
Kb:1,75x10-5
D ^- . -^ \IT r /-\nT
a 11
I\z.;
rl r\n3/I1\_f14ul
^1 -- Jrul,
-/TTl-r\T/-^/\I^//r\T\
l(nL1.{/iu\i1u1'{,,
lmamo puferske zmesi, ki smo jih pripravili
/'.
'M)
v razmerjlh l:3,3:1 in l:1. K6 amoniaka
raztopin?
Rez
n) nH:
R 7R h) nH:9
73 c\:
nH:9-)_")6
_),_)
_/ r-,
(--___..' _/
je
n n7<\
-- v)v I J )
iz NH3_in NH4CI enakih koncentracij (0,05
1,8x10-5. Kak5ne bodo vrednosti pH nastalih
fi.Kaklenje pH pufrskih raztopin, ki jih dobimo,
de zme5amo 50,00
ml 0,200 M NaH2PO4
ml i,i2A tui iriaOH!
*10-3
*10-8
K1: 7,11
K2:6,34
K3: {,f *lQ-13
Rez.: a) pH: 1,97,b) pH:7,37
z: a) 50,00 mi 0,i20 M HCi in b) 50,00
6. Iztadunajte pH raztopine, ki nastane z me5anjem 20,0 ml 0,2000 M etanojske (ocetne)
kisiine z a)25 ml vode b) 25 mi 0,2 iv7].iaOH!
Ka:1 ,75.10-5
Rez.: a) pH:2,91, b) pH:12,35
NH4CI in koliko ml 3,0 M NaOH moramo raztoprtr v 200 ml destilirane vode,
po
cia bomo
razreddenju na 500 ml dobili raziopino s pH 9,5, s konceniraeijo soli (ltiHacl)
0,1 M? K 6NH3 : 1,75.10-)
7/.
K,:onko g
Rez. : m
NFI+CI: 13,13, g
8. pH 0,10
M raztopine etilamina (R-NH2) je 11,80. Izradunajte K6 za etilamin! Izradunajte
n I l\zl rqztnnina
^H
Pr I v. I rYr rqzlvHrrrv
atilomnniia.,ano
!rrrqrrrvrrlrvvvSs
lzln.ilolruq:
^rur
Rez.:
pH-
5.3
i
,$.Izradunajte pH 0,1 M raztopine Na2CO3
'H2CO3: Kl : 4,6 x 10-7 K2: 4,4 * 1g'11
,
I i0. izradunajte
Rez.:
'(
1i
i'
pH:
pFi 0,04 M
H2SO4i
(KZ
:
i,2 x
iA-3j
K 1 .-''
1,33
/.'
(tltlA:
i i. izra(unajte pH me5anice A,i20 M HCi in 0,080 ivi enobazne Sibke kisiine
ru: i'oio-5'"'' -'Rez: pH
:0,92
([A-l<<0,120)
25 ml zgornje me5anice dodamo 29,0 mlO,100 M NaOH. Izralunajte pH dobljene raztopine!
Rez: pH
:2,92
(CHcr: 1,85x10-3;cna:3,70 x t0-2)
!2. izra(unajte pH in pufrsko kapaciieto raziopine, ki je 0,4 ivi
{n 0,6 M glede na Na formiat ! (Ka : 1,77 x 10-4)
Rez.: a) pH: 3,93 b) X: 0,338 c) X:0,469)
,fi. pU krvi je 7 ,40.Izralunajte razmerje koncentracij
K1 : i,i .iA-z,K2:7,5.i0-8, K3:4,8.i0-l-3
giede na mravijindno kisiino
HPO42- inll2pO4- v krvi!
Rez.:1.9
foirko g iriaHCO3 moramo dodati i!4,00 g K2CO3, <ia.ciobimo po razrecidenju na 500 mi
raztopino s pH 10,80? (K1 : 4,45 * 10-7 ,K2: 4,69 * 19-l I )
Rez.:0,822 s,
,r{+.
.15. Koliko
ml 0,800 M KOH moramo dodati k 3,38 g oksalne kisline, da dobimo po
razreddenju na 500 ml raztopina s pE',2,44?
Ka1
:
5,60
*
1o-2
Ka2:
5,42
*
1o-5
Rez.:43,8 ml
anilin C2H5NH2
je najprimernej1aza pripravo pufra s pH 9,00? Zakaj?
K6- i,75 * io-5
K6:3.99 r' 19-10
hidrazin H2NNH2
piridin C2H5N
KU: 1,69 * l0-9
16. Katera od naslednjih baz
:
I
am,onlaK
\tTr
l\n3
K6:3,00 *
10-6
Koncentracija raztopine A je 0,050 ivi,il HF, in raztopine B 0,050 MiL NH3.
a) Izra(,unajte pH raztopine, ki jo dobimo, de zme5amo 20,0 ml raztopine A in 14 ml
raztopine B!
b) Izradunajte pH raztopine, ki jo dobimo, de zmeSamo 20 ml raztopine B in 14 ml
raztooine A!
-1.:7.
: 6,8 * 10-4 K6 :
Rez. a) pH:3,54 b) pH: 8,88)
Ka
/8.
1,75
*
10-5
KoiikSen je deieZ nedisociiranega NaOH
v i M raztopini? (K6 :0,20)
P.ez:64,20/o
.A izrafunajte pH ruziopine, ki jo pripravimo z raztapijanjem 1,23 g 2-nitrofenola v 0,250 L
vode!
ir9 .
M: 139,110
Rez.
Ku:6,2 x 10-8
pH:4,33
/-
,20. Kako pripravimo pufer s
pH 5 iz 0,500 M raztopine oceine kisiine
(Ka: 'r,75 x i0-))
in
0,426ld raztopine NaOH?
Rez. V(CH3COOH)/V(NaOH) : 1,34
//.Izradunajte pH v 0,1000 M raztopini NaHCO:! (Kt
:
4,45
x 10'7,K2:4,7 x
10-11)
]2.izra(unajte pH raztopine, ki nastane z meSanjem 50 ml 0,00i M raztopine Cii3COOH in
10 ml 0,001 M raztopine NaOH! (Ka: 1,75 x l0-5)
Rez.: pH:8,34
Koliko g NaH2POa, (M:120 g/mol) in
Zfi.
'^.;^.-.,^
NazHPOa, (M:142 g/mol) potrebujemo za
lnnnt
7/,-.._A< - i^^.1,^ rlruvJv
m^x;^ n
rqzlvPrrr!
|
vrrvvv:
J
prrPrqvu II |L ^,,f..1,^.^-+^^i^-.
^Ll
PurrrNw
Pr
l";;;^Y
-"
Kut : 1 ,7 .70-2, Kuz:7,5.10-8, Ku::4,8.10=B
Rez: 1,6 g/L NaF{zPOa, 4,1g NazHPOq/L
I
o g NH4CI in koliko ml 3,0 M NaOH moramo ruztopitiv 200 ml destilirane vode,
da bumu pu razreddertju iia 500 rrii dobili raztopino s pH 9,5. s kunceniracijo soii (NHaCl)
0,1 M? K 6NH3 : 1,75.10-5
Z+.
fotit
Rez. : m NFI+CI
:13,13,
g
se spremeni pH raztopine, de dodamo k 100 ml raztopine, ki vsebuje 0,2 mol.
|{aCI{3COO in 0-,2 mola CH3COOH, 2 rnl 1,0 N{ HCl. Kondni volumen raztopine.je i00 ml.
(Ka:1,75 x 10-))
/E. Za koliko
Rez.:ApH:-0,009)
i26. Koiiko mL 0,i000 M HCI in koiiko gi.ia-acetatadihi<iraiapotrebujemo, <iapripravimo
>50 ml pufra s pH 5,00 in iorlskoiakgl.t[.0,100
M
?
Iztaeunajte pH in koncentraciji (CH3CHz)zNH in (CH3CH2)2NH2*
l/zi.
'glicina!
(K6: 4.7 x
10
7)!
v
0,03 M raztopini
2fr. iloiiko mL 0,i000 M HCi in koiiko g Na-acetata ciihicirata potrebujemo, cia pripravimo
250 ml pufra s pH 5,00 (pri 5'C) in ionsko jakostjo 0,100 M ?
pK* (5"C) :14,734
pK" (5oC) :4,77
Na:23
Rez.:2,95 g i.ia- aceiaia ,92,7 ml FiCi
i
29. Koliko ml 0,421 M HCI moramo dodati k 50,0 ml 0,055 M dinatrijevega malonata
NazA (sol malonske kisline), da bo imela ruztopinapH a) 6.00 in b\3,2?
't
Malonska kislina (HzA) - HO2CCHzCOzH:
^wl- -aoA1
^ -<Eia
L)o+ r, pIK2J"vav
Rez.: a) 2,2 ml b) 8,5 ml
-
30. Kari Fischer-jev reagent (KFR.) standariziramo s titracijo znane mnoZine vode, ki jo
'-dodamo v metanol. 25,00 ml KFR reagira z 34,61 ml metanola, ki je vseboval 4,163mg
HzO/ml. Za titracijo 25 ml >distega< metanola porabimo 3,18 ml KFR. Za titracljo
suspenzije i g kristalohiiirata v 25 mi metanoia porabimo 38,12 ml KFR izraZunajte uteZni
o/o
vode v kristalohidratu!
Rez.: 24,4Yo
;
Al.5A,AA ml 0,1000 M raztopine Sibke kisline titriramo z 0,1000 M raztopino NaOH. Po
'dodatku 30 ml baze je bil pH raztopine 4,92. lzra(unaite disociaciisko konstanto Sibke
kisline!
Rez: Ku:1,8 x 10-s
TiTRACiJE
1.0.6079 g neke diste organske kisline raztopimo v 45.67 ml NaOH. PreseZek baze titriramo
s 3,25 ml 0,1200 M HCl. Z drugo titracijo smo ugotovili, da za 39,33 ml te baze porabimo
31,69 ml HCl. Izradunajte molsko maso neznane enoprotidne kisline!
\' 2. 50,0 mi raztopine, ki vsebuje HCi in Sibko kisiino HX porabi 48,7 mi 0,i i5 M NaOH, ko
fitriramo na fenolftalein. Drugih 50 ml titriramo na metiloranZ in porabimo 17,4 ml baze.
Kolika je molarnost
a) HCI
b) Sibke kisline
^\ LvrtiNuPrrilI
^^t^1,,,^^:L l,:^ll^
Nt)IIII
Lit
.1'. Zudolodevanje du5ika v rjavem premogu uporabimo Kjeldalovo metodo. Zatehtamo 1,0 g
vzorca. Po razklopu sledi destilacija, pri demer vodimo nastali NH3 v 50 ml 0,5000 M
H2SO4. Po kondani destilaciji titriramo preseZek H2SO4 z 1,000 M KOH. Kot indikator
uporabimo metiloranZ. Porabimo 49,2 ml. Koliko % du5ika vsebule premog?
vzorc.u. ki vsebuje sednino G.iH2)2CO cioiodujemo i.i po Kjeiciahiu. Zaiehtamo 0,20000 gvzorca,
ga ranopimo in po redukciji destiliramo NH3 v 50,00 ml 0,05000 M I{2SO4. PreseZno kislino
titriramo z 0,05 M NaOH. Pri titraciji porabimo 3,40 ml reagenta. Ina(unajte o% sednine v vzorcu!
C: i2 grmoi, N:i4 glmoi
4(.Y
Rez.:72,51oh
i
i/'
i
5. i,000 g NaOH raztopimo v H2O in razreddimo do 500 mi. i00 mi te raztopine porabi pri
titraciji 0,1062 M HCI pri titraciji na metiloranZ. Drugi 100 ml alikvot oborimo s preseZnim
BaCl2, razreddimo do 250 ml in filtriramo. 200 ml filtrata titriramo s HCI na fenolftalein in
porabimo 29,62 ml. Kolik5en je%oNaOH in Na2CO3 v vzorcu?
. I\"'6
lzrqFtrnqitc
nl-l rqztnnine
ic cmn nri titraciii
:
"MNaOH dodali 50,0 mI0,1 MNaOH! (Kl
?5 O rnl n IOOO l\/ maleincLe
1,5
lzicline z O IOOO
x l0-2,K2:2,6x10-7)
,/.Izvedite krivuljo zatitracijo 50,0 ml 0,0500 M NaCN z 0,1000 M HCI
' (zadetni pH, po dodatku 10,0 ml, 25,00 ml in 26,00 ml kisline).
(Ku:2,1x
10-v)
,/,Izvedite krivuljo zatitracijo 50,00 ml 0,1000M ocetne kisline (Ka:l,75 x 10-5) z 0,10000
MNaOH (zadetni pH, po dodatku 10,0 ml NaOH, E.T., po dodatku 50,10 ml NaOH).
..fl KoiikSna mora biti koncentracija raztopine tsa(OH)2,
de
je njen tiier i,00 mg HCiimi?
lfr.lzradunaite titraciisko krivul_io zatitraciio 0,05 M NaCN z 0,1 M HCI!. Izradunajte pH po
dodatkih 0, 10,24, 25 in 26 ml reagenta! (HCN: Ku: 2,7 x 10-9)
1J
)1.
,
lzraEunajte titraeijsko krivuijo za titracijo 50,00 mi CH3COOH
(Ka:
1.75
x l0-5) z0.l
M NaoH!
,NZ.Yzorecje iahko disti KOH, disti NaOFi aii me5anica50Yo KOH 50% NaOii. Pri titraciji
gvzorcaporabimo 50 ml 0,5 M HCl. Kak5na je sestava vzorca?
i
//,
\F.0,3000 gvzorca nedistega MgO titriramo s HCI (3 ml HCI ustreza 0,04503 g CaCO3). Ce
porabimo zatitracijo 48,00 ml kisline, smo raztopino pretitrirali. PreseZno kislino tittitamo z
NaOH (0,4000 M) in porabimo 2,40 ml. Kolik5en je %MgO v vzorcu?
.k{. Za titracijo 100,00 ml enobazne Sibke kisline porabimo 27,63 ml0,09381 M NaOH. pH
.|^,I^+1.,, lit7.-lA1 ^ttttI \l^n
,,v ^1,,,:,,^l^'^+'^:
:^ ln r|fr t--^X..-^:+^ ^Ll1 -^ uLrlraatNu
Ir.xrJlrll ,,Y lnn
rww *l
IIIr -^-+^^:-^
lazLUPilIg
sNvrvdrsrrLril +^Xl,i
tLrvr\r Jv 1v.77. IZIarLull(lJtg PI
PU
kisline!
tl.t
cioloditev
!5. Za
a/ tr
. a 4 44^
proteinov v moki moramo %o N pomnoliti z 5,7.4,949 gvzorca p5enidne
moke analiziramo po Kjeldalovem postopku. NH3 destiliramo v 50 ml 0,0506 M HCl. Za
porabimo 7,46 ml0,0491 M NaOH. Izra(unaite o/o proteinov v moki!
f]i{tu"ijo
cZ
y6l Yzorec tehnidnega NaOH, ki je bii ved dni izpostavijen na zraku anaiiziramo. Zatehtamo
mg vzorca, ga raztopimo in titriramo. Ce uporabimo kot indikator fenol ftalein
porabimo 39,19 ml 0,1065 M HCl, de pa uporabimo metil oranZ pa porabimo za titracijo
enake mnoZine vzorca 40.65 mlkisline. Usotovite sestavo vzorcat
'i88,5
/].
V vzorcu je
moZna prisotnast Na2CO3, NaHCO3 ali NaOH. Za titraciio 50 rn! vzarsa
porabimo 22,1 ml0,1000 M HCl, de uporabimo kot indikator fenolftalein in 48,4 ml iste
kisline, de uporabimo kot indikator metil oranL. Dolodite sestavo raztopinet
(i8. Koiiko
g Ba(OH)2 moramo zatehtati, da bo pri titraciji vsak mi 0,1 M HCi ustrezal
Ba(OH)2 v vzorcu?
A,5o/o
i./. Koiiko % C|\COOH je v 3,000 gvzorca, ki porabi 20,5 mi 0,i i50 M NaOii pri titraciji
ria fenolftalein?
l,
ffi.
Zu nevtraiizacijo 0,5000 g zmesi BaCO3 in CaCO3 porabimo 30,0 mL 0,25 M FiCi.
KolikSen je % obeh komponent v vzorcu?
//.Koiiko mi 3,i M NaOH porabimo zanevtralizacijo i05,0
,/
mi2o/o H2SO4 (gostota i,05)?
/2..Koliko g oziroma ml25%oHCl z gostoto 1,124 potrebujemo zapripravo
1.5 I 0.3
M HCI?
pts. Koliko g 55% NaOH moramo zatehtati, da pri titraciji porabimo 42,5 ml HCI? Za
tiiracijo 50 mi iste HCI porabimo 49,2 ml A,5212 M i.iaOH.
O,+lS g substance, ki vsebuje NHa)ZSO+ smo raztopili v vodi in naalkalili s KOH. NH3
6mo destilirali v 50,0 ml 0,1000 M HCl. PreseZek HCI smo titrirali in porabili 11,1 ml 0,121
M NaOH. Izradunajte % NH3 in [NHa)2SO4? (13,08% NH3, 50,8 (NH4)2SO4!
$.
.,
t\.
'
N. 25 mi KtufnO4 sprosii v kisli raziopini KJ jod, ki je ekvivaienten 26,3 mi 0,i25 ivi
'Na2S2O3. Izradunajte molarnost raztopine KMnO4 in koncentracijo v g/1. Napi5ite reakcije!
KMnO4:153
(
tU. 0,5170 g +nediSdeneg?,vzarcaKl dodamo A,194.2 g distega KzCrA+, raztopimo.;.;odi in
'-segrevamo, da izLenemo spro5deni 12. Ohlajeni raztopini dodamo preseZek KI in spro5deni
jod titriramo z 0,1000 M NazSzO3. Porabimo l0 ml. Koliko % distega KI je v vzorcu?
i.,iapi5ite reakeije!
KI:
166,02 K2Cr2O7 :294,2
Ptez:95o/o
( Zl.prititraciji
'
lahko opazimo rdedo barvo Fe(SCN)2+, ko je koncentracija kompleksa
6,4.10-6vt. Kolik5na mora biti koncentracrja Fe3+, de titriramo 50,0 ml 0,050 M Ag+ z
O"IOOO M KSCN?
/fr. Pri titraciji i00 mi pitne vocie, katere iotaina trdota je 12 nemskih stopinj. Porabimo
14,00 ml EDTA. Izradunajte koncentracijo (mol/l) EDTA. Koliko EDTA bi porabili pri
titraciji 20 mg Al2O3?
7P.25 ml raztopine KCI titriramo z raztopino AgNO3, ki vsebuje 4,5 g AgNO3 v 250 ml.
/Porabimo 23,25 ml reagenta.
Izradunajte koncentracijo raztopine KCI (M/L) b) Maso KCI v I litru raztopine
Na5tejte indikatorje, ki smo jih uporabili pri obarjalnih titracijah!
ffi.
'ml
Raztopino KivinO4 standariziramo zNa2C2A4 . Za 4,2528 gtia2C2A4 porabimo 40,4i
KMnO4 . lzradunajte mo l arnost KMnO4 ! Napi5ite reakcij e !
fi,I.Izra(unajte pH 5 x l0-5 M razopine fenola!
Ku:
1,05
x
10-10
,&y'. Srebrov ion v 25,0 mL raztopine prevedemo
preseZka raztopine Ni(CN)4- :
v
dicianoargentatni
(i)
ion z
ciociatkom
Ni(cN)42- + 2 As+
.33. Sproidcni Ni titriramo z EDTA. Porabimo 43,77 ml 0,02408 M raztopine .Izradunajt-e
molarno koncentracijo srebra v raztopini!
34. A,2AAA gvzorca, ki vsebuje baker jodometridno titriramo. izradunajte Yo Cu v vzorcu, de
priiitraciji spro5denega joda porabimo 20,00 ml 0,1000 M Na2S2O3!
ustrezne reakcije !, Cu:63,5
)aniSite
'
r-I
Za oksidacijo 0,2000 g Na2C2O4
iltr,r-rr
w ^ril.^ rrrl
*l n
NlYrrV4. , l\Urlnu
u, rr nnn
wvu r/t
rvr \T^^e^r\^
trazJ
\351.
v kisli
raztopini porabimo 31,0 mL raztopine
^^-^L:*^
--::^l^*^+-ir^i
Plr JUuurrrvrlrvrrl
2v 3 PUr4ufffru
+l+-^^:::
i-+^^^
LrLr4vrJr t<
LJ *l
rrrr rJLsts4
KMnO4? Napi5ite reakcije!
36. Za doiodevanje kioricia v trcinih vzorcih uporabijamo Fajansovo meiodo. Kak5na mora
biti koncentracija titme raztopine, da bo pri 250 mg zatehti vsak ml porabljene titrne
raztopine ustrezal Yo Cl v vzorcu?
Ag: 107,9
Cl:35,5
\ \. 37. Preparat, ki ga uporabljamo za zmanjlanje koZnega vnetja, je meSanica Lelezovega in
'
cinkovega oksida. 1,022 gvzorca suhega preparata raztopimo v kislini in razreddimo na25A
ml. 10 ml alikvotu dodamo KF (za maskiranje Leleza). Po uravnavanju pH raztopino
titriramo in
.'' oorahimo
"-'^" ml
"" 0-01294 M EDTA-. Dr"usi alik-vot (50 ml-'t tir-riramo z
r*'*.-""" 38-71
0,002727 M raztopino ZnY"-. Pri titraciji porabimo 2,40 ml reagenta.
lzraiunajte o/yznO in Fe2O3 v vzorcu! Upo5tevajte, da tvori EDTA z Fer* ioni stabilnej5i
keiat kot sZn'- ! (ivi (Fe):55,8 gimoi ,M(Zn):65,4 gmoi)
t3
Rez;
+/o
ZnO
:
mZnOlmvz .i\Vio
- 99,74+/o ToFezAz = mFe2O3imvz.ijttot'o: A,26Yo
,f8. Izra(unaite titracijsko krivuljo za titracijo 100 ml 0,05 M Cl- z
0,1000 M AgNO3.
Izradunajte konc. Cl-, Ag+, pCl in pAg po dodatkih 0, 10, 25,40,48,49,50, 51, 52,60 in
100
ml! Krp
1,8
x
10-10
Uutitracijo joda, ki nastane iz preseLnega Kj in 0,3 g KiO3, porabimo 48,00 mi raziopine
Na2S2O3. Napi5ite reakciji in izradunajte koncentracijo raztopine Na2S2O3!
,&.
0,i200 fui agNO3 uporabijamo za rutinsko <iolodevanje soli v
je
titer nztopine (mg NaCl/ml)? Koliko mg NaCl/ml je v slanici, de 50,0 ml
slanici. Kolikien
vzorca porabi 21,4 ml raztopine AgNO3 ?
fi.
StanAarcino raztopino
,4'. tt podatkov
MsSO.,t
P.
analize vode smo izralunali, da ta vsebuje 214 mg CaCO3
ie trdota v on?
in
140 mg
v ! litnr- Kolikina
ml raztopine, ki vsebuje K2SO4 (3,145 91250 ml) reagira z rartopino BaCl2. Oborino
segrevamo s 35 ml 0,0508M EDTA, nato pa nezreagirani EDTA dolodimo s titracijo z
0,0494 M MgCl2, pri kateri porabimo 26,17 ml Mg Cl2.Izradunajteo/o K2SO4!
K2SO4 : 174"25 BaClt :208.27 MgCl2:95,23
10
17.VriatiZ"o 5 g dinatrijeve soli EDTA raztopimo v 1 litru vode. Pri standarizaciji porabimo
/za 45 ml raztopine magnezlja (0,8433 g MgCO3ii) 28,9A mi EDTA. izralunajte
koncentracijo EDTA, izraieno v mg MgCO3/l in CaCO3/ml! Kateri indikator moramo
uporabiti?
iA ml raztopine, ki vsebuje K2SO4 (2,145 g v 250 mi), reagira z raziopino BaCl2.
Oborino segrevamo s 35,0 ml 0,05082M EDTA, nezreagirani EDTA pa dolodimo s titracijo z
0,04935M AgCl2. Pri titraciji porabimo 26,L7 ml MgCl2. Izradunajte %K2SO4v vzorcu!
//.
gramov NaCN je v raztopini, de pri titraciji do pojava trajne motnosti porabimo
?6 O5 ml .-D.'-J.
AoNOr ki vsehrrie R l)5 oll AoNOr?
/4. K:otiUo
46.Raztopino, ki vsebuje KCN in KCI titriramo z 0,1000 M AgNO3. Do pojave motnosti
porabimo [5,00 ml. Nato dodamo 32,1 ml AgNO3, oborino (Ag/ag(C\)2/, AgCl)
odfiltriramo in titriramo z 0,08333 M KCNS. Do pojava rdede barve (Fe:-r ioni kot
indikator) porabimo 7,2 ml. Koliko g KCN in KCI je v vzorcu?
47.Pri standarizaciji K2CrO4 porabimo zatitracljo 50,0 ml 0,0260 N PbQ\O3)243,5 ml
K2CrO4. S tako standarizirano raztopino K2CrO4 titriramo C,642 g raztopljenega vzorca in
porabimo 36,8 ml. Izradunajte %;oPb v vzorcu!
48. i,728 g zlitine Pb-Cd raztopimo v kisiini in razreddimo na 500 mi. Pri titraciji 25,0 mi
raztopine pri pH 10 porabimo 43,6 ml 0,0108 M EDTA. Po maskiranju Cd2+ ionov z HCNNaCN v 25 ml alikvotu porabimo 32,7 ml EDTA. Izradunajte % Pb in Cd v vzorcu!
(Cd : 15,310 , Pb : 84,7o/o) Pb:2A7,2 Cd: 112,4
49. r,/ i2.73 r,l i'aziopine. ki vsebiije cianidne ione, dodamo 25.00 ml raztopine Ni2+
(preseZek Ni2+l) tako, da pretvorimo prisoten cianid v Ni(CN)42-. PreseZek Ni2+ titriramo z
0,01307 M raztopino EDTA. Porabimo 10,15 ml. (opomba: Ni(CN;42- z EDTA ne reagira!).
Zatitracrjo 30,1 ml prvotne raztopine 5i2+ porabimo 39,35 ml raztopine EDTA. izralrnajte
koncentracijo CN- v vzorcu!
50. V prisotnosti fluoridnih ionov lahko Mn2+ ione titriramo z MnO4-, tako titrirani ioni kot
titrirna rartopinapreidejo v kompleks Mn(lll) s fluoridom.
0,545 g vzorca, ki vsebuje Mn3O4 raztopimo in ves mangan orevedemo do Mn2+. Pri
titraciji (F- je navzod) porabimo 31,1 ml 0,l170NKMnO4 (standarizirannaoksalat).
Napi5ite ustezne enadbe zareakclje, de upo5tevate, da je nastali kompleks MnO4-.
izradunajte molariteto Kiv{nO4 za to titracijo!
Kolik5en je o/oMryO4 v vzorcu?
Rez.:40,8Yo
r.51.6,4 g bakrovega sulfata raztopimo v vodi in dopolnimo z vodo do 250 ml. K 25 ml
aiikvotu dodamo 3 rni iO?i, Ki. Za titracijo spro5denega joda porabimo 24,3 0,09i4 tii
Na2S2O4. lzra(unajteo/o Cu v vzorcu!
52.V 200 ml vode doiodimo
CaO in ivigO tako, da oborimo najprej Ca kot CaC2O4 x H2O,
v filtratu pa magnezij kot MgNH4PO4, ki
ga pretvorimo v Mg2P2O7. MasaCaC2O4xH2O
po su5enju j e 57 ,6 mg, masa Mg2P2O7 pa zna(a 15,0 mg.
150 ml vode porabi pri titraciji na metiloranZ.5,42 ml 0,1 M HCl. 250 ml vode titriramo po
dodatku fenolftaleina z 0,1 M NaOH do roZnate barve. Pri tem porabimo 4,2 ml tega luga.
lzrqittnqite
luqlciierrn
rnconcziierin
fnfqlnnrvt
lrarhnnqfnn
rr\.r
in nelzarhnnqfnn
frdnfn
rr nerniLih
stopinjah? Koliko mg CO2 se nahaja v litru vode v nem5kih stopinjah? Koliko mg CO2 se
nahaja v 1 litu vode v obliki proste ogljikove kisline I{2CO3? Koliko mg CO2 se nahaja v
^t^1:1-: rrnn
IUNA'
UDIIKI
flU\J? -:^---o
CaC2O4xH2O:146,12 CaO:56 MgO
:40
Mg22A7:222,6 CO2:44
HCI:36,5 NaOH:40
53. Vzorec vsebuje meianico lia2FiAsO3, As2O5 in inertno snov. 0,2500 g vzorca
odtehtamo, raztopimo in titriramo s standardno raztopino joda, ki je skoraj nevtralna zarudi
preseZka raztopljenega NaHCO3.Za titracijo porabimo 15,80 ml 0,0515 N JZ.Dodamo
preseZek KJ ter titriramo spro5deni jod in porabimo 20,70 ml 0,1300 N Na2S2O3.
Izradunajte % Na2HAsO3 in As2O5 v vzorcu! (55,29yo)
54. Raz-ropino KMnO4 srandariziramo zNa2C2O4 in sicer porabimo 40,4i mi KfufnO4
0,2528 g N a2C2O 4. Izr adunajte m o larno st KMn 04 !
NapiSite reakcijo!
55. Koliko g Fe2(!Oa)3.9H2O moramo zatehtati
pripravo 700
ml
raztopine,
ki
bo
*- D^1-1- -.
-,^^L^-.^l^
vsglJ(JYaara 1A
r lt rtrta .t gY *lc)
ttit i
56. 0,3236 g meianice srebrovih soli raztopimo v 50,0 ml 0,1810 M KCN. Za titracrjo
ml 0,1010 M AgNO3. Izradunajte % Agv me5anici!
preseZnega cianida porabimo 28,14
57 . 25 ml KllnO4 sprosti v kisli raziopini iz KJ jod, ki je ekvivalentcn 26,3 ml C,125 I*+{
Na2S2O3. Izradunajte koncentracijo raztopine KMnO4 (izrazite jo v mol/l in g/l)! Napi5ite
reakciie!
F*. Cianidni ion lahko indirektno doiodamo s kompieksometridno tiiracijo tako, da raztopini
'6ianida
dodamo znano mnoZino Ni2+ (nastane Ni(CN)a2',ki , EDTA ne reagira) ter preseZek
Ni2* titriramo z EDTA. 12,7 ml vzorca, ki vsebuje cianid dodamo 25 ml standardne raztopine
Ni2-. Za titracijo preseZka Ni2* porabimo 10,1 ml 0,013 M EDTA. Pri lodeni titraciji
porabimo za 30 ml standardne Ni2* raztopine 39,3 ml 0,013M EDTA. Izradunajte
koncentracijo CN- v vzorcu!
Rez.: 0,0927
M
fi9. Koncentracijo kioricia v vzorcu urina doiodamo s titracijo kioridnih ionov s i{g2+
(Reakcija: Hgt* * 2Cl- ----) HgCl2 (aq)). Kondno todko dolodimo z indikatorjem
difenilkarbazonom, ki reagira s preseZkom Hg'-! Titrirno raztopino standariziramo z
raztopino, ki vsebuje I47,6 mg NaCl in porabimo 28,06 ml raztopine Hg(NO:)2. Pri titraciji
2,00 ml urina porabimo 22,83 ml. Izradunajte koncentracijo Cl- (mg/ml) v vzorcu!
cl. 3s s
Na:23
Rez:36,4 mg/ml
60. V vzorcu krvi cioiodujemo koncentracijo i.i. i,246 gvzorca dodamo 25 ml koncentrirane
10 g K2SO4 in 0,1 g Se ter raztopino 3 ure segrevamo pri temperaturi vreli5da.
Vzorec razreddimo na 250 ml ter naalkalimo z 50 ml 50% NaOH. Me5anico destiliramo ter
NH3 uvajamo v 50 ml 4% }i.BO2 (gosiota : i). Kislino titriramo z 0,1055 M HCI in
porabimo 37 ,65 ml.Izradunajte % N v vzorcu!
\ .H:5O+,
Rez.:4,51%N
61.25 ml KMnO4 sprosti v kisli raztopini iz KJ jod, ki je ekvivalenten 26,3 ml0,125 M
I\l^^C^/-\^
trd2J2v3.
l\r^r.| . /i--^-it^
l--^X.,^^i+^
l\rvril\-r4
r\rrrllvLrrlldLUU -^-+^-i-^
l4ZLUPilrs 11
tLraLuttaJLv l,^^^^^+-^^ii^
\lzrdzlrs
:^ ., *^l Il i^ ^ /l\t \T^^:X:+^
r\4PlJil.r
JL, v ilrtjl/r ttt Brrl''
reakcije!
62. Kolik5na je reiaiivna napaka iiirimetridne doloditve ivlg z EDTA, de je kondna iodka
titracije pred ekvivalentno za 0,1 ml EDTA. titrirali smo l0 ml raztopine, ki smo jo odmerili
iz i00 mi meriine budke, v kateri smo raztopiii 0,505 g MgO.
i
mi EDTa ustreza i0 mg
Mg. Izradunajte koncentracijo EDTA (mol/L)!
63. i00 mi 0,04 M raztopino Na- propanoata ${a soi propanjoske kisiine {ii:CHzCOOii))
titriramo z 0,0837 M HCl. Izradunajte pH ob pridetku titracije, na polovici titracije (%Ye) in
v ekvivalentni todki (Ve)!
(K, :1,34 x
l0-5)
AA Ls
7q.l^l^ilro.,
UV|V!rlLY
ry1.
l,nni^o
NVrrvllL
rn.{Lo
nri I tit.-^iii
LV9NL yr
Lr!rsVUr
ffintsohn
rrrvrqlrrv
a4 Jyr!rrrvrrlvv h^
0,03 ml preseZkareagenta. lzradunajte relativno napako, de pri
b) 25 ml titranta!
Rez. :a) 0,6Yo, b) 0,i2Yo
h-^,^
usr Yv inrliLolnriq
lrlulNsrvrJs
rlnrlqti
uvudar
titraciji porabimo a) 5 ml in
titracijo 50,00 ml raztopine, ki vsebuje Fe(II) in Fe(III) potrebujemo 13,73 ml 0,01200
M EDTA, de jo titriramo pri pH 2 in 29,62 ml, de jo titriramo pri pH 6. lzra(unajte
koncentracijo obeh komponent v vzorcu!
65. Za
KstFe(Ilr): 1,3.102s
KstFe(rr): 2,1 I .1011
p. +i+.i"--^
N/ n51
AnNTA?
I-raX,'naiia nAn-+nn.l^.lorL"
- nn<lln
| | v lYl
Lrtl rlurllv
L
v)vJ
rvJ.
r4rsvurrsJt!
uvuq(r\u
yn6'
yv
naslednjih volumnov AgNO3: a) 20,00 ml, b) v ekvivalentni todki, c) 22,60 ml
lzra(unajte potencial srebrove elektrode v ekvivalentni todki!
Kro AgBr : 5,0xi 0-i 3
EoAglAg* :0,799 v
'rn nn *l
AA
nn<?')
\lrvl
vv.
4vrvw
tttt
wrvJJL
Rez.: a) pAg*
:
9,3 I , b)
11
r\ul
pAg*: 6, I 5, c) pAg*:
2,67 ,
E: 0,436 V
f/.
V vzorcu; ki vsebuje sednino O{H2)2CO dolodujemo N po Kjeldahlu- Zatehtamo 0,20000
g vzorca, ga raztopimo in po redukciji destiliramo NH: v 50,00 ml 0,05000 M HzSO+.
PreseZno kislino titriramo z 0,05 M NaOH. Pri titraciji porabimo 3,40 ml reagenta.
oA coinina
lzrqirrnaifa
rz! ur ur 14t !v
C:12,N:
rr rrznrarrl
14
Piez:.72,45Yo
68. 0,1922 g CaCO3 raztopimo v HCI in C** oborimo kot CaCzOq. Oborino filtriramo,
speremo in raztopimo z razreddeno H2SO4. Dobljeno raztopino titriramo s KMnO+ in
porabimo 36,42 ml. Koncentracijo KMnO4 dolodimo s titracijo 0,2621g NazCzO+, pri demer
porabimo 39,12 mL Pri titraciji slepe raztopine (raztopina H2SOa) porabimo 0,10 ml KMnO+.
Izradunajte o/o Ca v vzorcu!
Na:23, C.a:4Q
Rez.:37,9Yo
l-: Vsfrrrtf,Jv 7lFtf\
Aty A
<rr.|.r
all-\ - -^.{.,^:-^*^
rcrzr\JPlrru -.v -,^,I:
\PV.
rll TaCl
r\\-,1 roo+^-i'-^
vt lll :rrr \-,r\_/4
tvLruulrarrlu
l\\-.r\-r4 i^
VTJWWW 6 vLl"],LWrr) r\r -,-^L,,:^
'Dobljeno
raztopino titriramo z 0,1377
M AgNO3. Porabimo 32 ml.Izradunajte
%o
KCIO+ v vzorcu! Navedite nadine ugotavljanja kondne todke pri obarjalnih titracijah!
K:39.i
Ci:35.5
;^ r'luu
ur
.
KCI in
n^_
_ a^
I\CL.:
I
4r-/-l^_A
n4/
l/al
ZJ"y 70 I\\-I
J.Y NL I(J+ ^E
ELEKTROKElvii.iA
l.lzradunajte potencial raztopine. kijo dobimo. de zme5amo 5.0 ml 0,1 M Ce4+ in 5,0 ml
0,3 M raztopine Fe2+r. 1Eo Fe2+/Fe3+: 0,771V)
Rez.: 0,735 V
lrl
, ; I i 2. izratunajte potencial srebrove elektrocie v raztopini, ki je nasidena z AgCi in v kateri je
aktivnost Cl- todno
11
Eoee/AgC7 0,799
Y Ksp 1,82x10-10
Rez.:0,222Y
,,1. izratunajte koncentracijo Ag+ ionov po dodatku i5,0 mi 0,1 M Agi.lO3 v 50 ml 0,08 M
KSCN in izra(unajte potencial Ag elektrode proti SCE pri teh pogojih!
Krp l,l x l0-12 EoAg+/Ag :0,799Y
,/. Vri Stiridesetkratnem
i^-^.^l^L*i.,^^
luiiui!rlntt
v lt!
!tlAttvgv
^l^l't.^A^
razreddili dvai setkrat?
Rez.:
razreddenju raztopine KCNS se
an *\/
7^ l,^lil'n
-. uv
rrr v . !@
NvIr^v
zq
je
hi
vt co.^.o*-^il
J9 JlJrlrrrvrrlr
spremenil potencial SCNX!L hi
ur rqztvytrrv
^^+-^^i-l
'^-r^^i^^
Pva9rIvtql.
AE:65 mV
,{. Z ion t"lektivno elektrodo dolodujemo koncentracrjo F-. Raztopina je 1.lg-4 glede na Fin 0,1 glede na NaNO3. Koncentracijo odditamo i'. umeritvene krivulje, ki smo jo pripravili s
distimi raztopinami F- koncentracii od 10-) do 10-i.
Ali je odditana koncentracija pravilna? Trditev utemelji!
Zakaj mefimo pri dolodevanju F- v pH obmodju med 5 in 7?
( o. Potenciometridno titriramo
tI.10-t
50 ml ruztopine s pH 10, ki je 0,1000 M giede na Mgz* in
glede na Zn(EDTA)2- (raztopina A). Izradunajte napetost dlena
SCE/ raztopina A /Zn(s)
po dodatku I 0,0 ml 0,1 000 M EDTA v raztopino A
!
MgY' Kr- 4,9.108
,1
ZnY--: K*:3.2.i016
(pH l0)
:
0.3s
+
Zn2n 2e : Zn F.o: -0,762Y
EscE: 0,241 V
t8
R.ez.:: -1,366 V vs SCE
7. V da5o smo odmerili 25 ml vzorca s koncentraciio F- 1x10-3mol/L. Odditani potencial je
bil 60 mV. Nato smo dodali 1 ml 1.10-J M raztopine F-. Za koliko bi se spremenil potencial
elektrode pri 25oC, de bi se elektroda obna5ala idealno?
8. Izracunajte eiektrocini potenciai poiciena : CcilCci(OH)2 (nas), H* pri pH i i !
Potencial izrazite glede na nasideno kalomelovo elektrodo (Escr: A,242V)l
KspCd(OH)2=5.9x10
f
15o2
. E (Cd /Cd):-0.403
9. Koncentracijo Cu(II) v odpadni vodi galvanskega obrata dolodujemo potenciometridno s
irrdikaio-rsko eiekirodo. KoiikSna je rrataiidnost
poiencial
'joioditve Cu, ce laliko meriirio
+
elektrode
I mV natandno. V vzorcu pridakujemo koncentracijo Cu med 10-4 in 10-5
mol/L. Predpostavimo teoretsko strmino elektrode.
I]V: U.JJl V.
Iu
Perkloratno ionoselektivno elektrodo pomodimo v 50 ml raztopine z neznano
koncentracijo ClO4-. Izmerimo potencial 358,7 mV vs SCE. Ce dodamo v to raztopino 1,00
mf 0,050 M NaClO4, se potencial spremeni za 12,6 mV. Izradunajte koncentracijo ClO4- v
!P.
.,'zorcu
! Predpo sta.rite teoretsko
strm ino el ekrtrcde
!
/^
Fl:uoridna ionoselektivna elektroda reagfta tudi na La'- ione! Za koliko se bo spremenil
'potencial elektrode, (,e jo iz 2,36 x 10-" M raztopine La(ClOa)3 damo v 4,44 x l0-3 M
La(ClO+):?
Zakaj reagira elektroda na La3* ione?
fr|.
Rez:
AF.:-25,i mV
ki vsebuje 1,520 a fluorida.
razklopu izperemo raztopino v 100 ml merilno budko in dopolnimo do oznake. 50 ml te
raztopine odmerimo v da3o in dodamo 50 ml pufra (TISAB). Napetost, ki jo izmerimo z
ionoselektivno elektrodo, je 48,3 mV. Nato dodamo 10 ml 1,0.1O-JM raztopine fluoridnega
iona in ponovno izmerimo napetost, ki se spremeni za 15,3 mV. Dolodite pravilnost
postopka, de je strmina elektrode pri teh pogojih 59,0 mV!
i2. V teflonsko posocio zatehtamo 0,050 g standardnegavzorc1
i'Fo
Rez. Rel napaka: -22,4Yo
i3. 2,05 g vzorca, ki vsebuje F- raztopimo v H2O ter razred(imo na 50 mL. Potenciai Fionoselektivne elektrod e je 62,5 mV. Nato dodamo 5.00 mL 2,5 x l0-4 M standardne
raztopin. Odditani potencial je 42,7 mV. Za doloditev naklona umeritvene krivulje
uporabimo standardne raztopine F- ionov. Podatki so naslednji:
2,5x i0-5 M 95 mV
2,5x 1O-4 V -19 mV
2,5x10-3 M -17 mV.
Izra1unaite % KF v vzorcu!
K......39 F.......i9
14. Pri katerem katodnem potencialu se bo zadel izlodati baker, de je koncentracija Cu2+
ionov 0,01 M in koncentracija EDTA I x 10-3 ( pH: 11)?
Eo:0,377
Y
Kst.:6,3 x 1018
15.lzralunajte napetosi, ki je potrebna, cia se bo pridei iziodati baker iz 0,0i M raztopine
CuSO4, ki je 0,1 M glede na NH3. Kolik5na napetost med elektrodama je potrebna, da bo pri
elektrolizi tekel tok 1, 0 A, de je upornost celice 0,5 ohmov. Prenapetost za kisik je pri teh
pogojih 0,85 V.
Ze ------> C,_r Eo:0,_?37 V
+2H+
+2e ------->H2 Eo:1,23V
02
Kst: 1,1 x 10-12 K6 : 1,1 x 10-5
Cu2+ +
je 0,150 M glede na BiO+ in 0,6000 M glede
na HCIO4. Kisik se izloda pri tlak-u 0,8000 atm na 20 cmz platinski anodi. Celica ima
16. Bizmut izlodimo na katodo izruztopine, ki
upornost 1,30 O.
Izradunajte termodinamsko napetost dlena!
izradunajte padec napetosti, de tede tok 0,2000 A!
Predpostavite prenapetost kisika pri teh pogojih! (0,85V)
Kolik5na napetost je potrebna, da bo pridela elektroliza pri opisanih pogojih?
Kak5en bi bil potencial, de bi bila koncentracija BiO+ 0,0800 M?
EoBiO+/Bi:0,32Y ll202+2H+ +2e
: H2O
Ea:1,23Y
17. Lelimo loditi Bi. Cu, Ag iz raztopine, ki je 0,0800
Cu2t,0,106 M glede na Ag in 1,00 glede na HCIO4.
Ali lahko loditev
M glede na BiO+. 0,242 M glede na
izvedemo?
Doiod ite potencial no obmodj e za
izlolitev posamezne komponente
!
Dolodite potencial, ki je potreben za kvantitativno izloditev tretjega iona po loditvi prvih
dveh!
Eo Bi :0,32Y, Eo Cu:0,337 Y, Eo : 0,792Y
lit
rt'
;i
----\-
('lS.lIzradunajte katodni potencial, ki je potreben za popolno redukcijo Co(II) iz 0,100M
\aztopine EDTA pri pH 7l Zad,etna koncentracija Co(II) je 0,01 M.
K1:2,0 x 1016, o (y4- pri pH 71:5,0 x 10-4
19. Ione,
ki reagirajo z Ag+ lahko elektrogravimetridno
<iolodujemo z njihovim izioianjem
na anodi iz srebra.
Ag(tra.) +X- ------> ASX116; + e
Kolik5na bo masa anode po elektrolizi 75,0 ml 0,0238 M KSCN,
12.4638 s?
de
je bila
zadetna masa
1fl. izralunajte potenciai, pri katerem se bo na eiektrocii pridei iziodati agBr iz 0,i M
iaztopine Br-!
Ag- * e ------> Ag(trd.)
.l
ESCg
:0,241V
bu
Ksp
:
u,799 Y
AgBr:
5.0
x
10-13
potencial, ki je potreben za kvantitativo ioditev Zn in Cd iz raztopine, ki je
pribliZno 0,25 M glede na oba iona. Potencial podajte glede na SCE!
Bo 7n2+2n: -0,76y Eo g42+1gd -0,40 v Escp :0,242y
2i. Izralunajte
,
22. Raztopina je 0,0500 M glede na BiO+ in 0,040
M glede naCo2+,pH raztopine je2,5.
Kak5na bo koncentracija zvrsti, ki se iaZje reducira, ko se bo iz raztopine prideia iziodaii
komponenta, ki se teZje reducira?
Kak5en bo potencial katode proti nasideni kalomelovi elektrodi, ko bo koncentracija zvrsti, ki
se laZje reducira t.l0-6?
E'BiO+ : +0,320 V
E"go2+:-0,277 V
,,
...23. Kak5en mora biti katodni potenciai (proti SCE), de Zeiimo reducirati 99,99a Cd(ii) ionov
izraztopine, ki vsebuje 0,1 M Cdz+ in poteka redukcija v 1,0 M NH3. Upo5tevajte reakcije:
Cd2++ 4NH3
Eo: -0,402 V
Cdz+ + 2 e -------> Cd
,,. .24. Koiik5en Yo Cu2+ iahko izlodimo pri eiektrolizi s kontroliranim potenciaiom iz i00 mL
rcztopine, ki je 0,10 M glede na koncentracrju Cu2+ ionov, 0,01 M glede na SbO+ in lM
glede na H+.
sbo-l- +2Hf f le::::;, sb
go gu2+1gu =0,337 V
+ H2o
Eo
:0,212v
25. Izradunajte katodni potencial (vs SCE), ki je potreben, da zmanj5amo koncentracijo
Co(ii),oci O,iM cio koncentracije ipM iz a) 0,i ivi raztopine HCiO3 in b) O,iM raztopine
C2Oq'''
Cor'(aq)
Co(C2Oa)2'luo;
Escp: 0,221V
+
2e ---------) Co(s)
2e
^
Eo: -0.282V
Rez.:
26. Koiiko Yo Cu reciuciramo iz zmesi ti,0i M Cu2+ in 0,0i0M SbO--, precien se pridne
izlod,ati antimon pri pH:0?
sbo+ + 2H+ *3e :--) Sb + H20 Eo :0,212Y
Eocu2+/cu a337 v
:
a1
t.
generiranim jodom. V 50 mi alikvot
jakost
toka med kulometridno titracijo ( i : 0,00731
vzorca smo dodali 3 g KJ ter kontrolirali
A). Cas titracije je bil9,2 min. Izradunajte koncentracijo H2S v vzorcu ( v 1 litu vzorca)
77.
]iLZS
v vzorcu vode smo dolo,iiii z eiektrolizno
H2S+ J2 ----->2H+ +S+2JRez.: 4,l8xl0-a mol/l
28. Fri poierrciairr -1,0 V (vs SCE) CCl4v metanoiu reduciramo do kioroforma na Hg katodi:
CHC\ +2Hg2Cl2
2CCla +2H+ +2e -t 2Hg (l)
:2
Pri -1,80 V kloroform reagira do metana:
2CHC\ + 6H+ *6e
*
6Hg(l) :2CH4 +3Hg2ClZ
0,750 g vzorc1 ki vsebuje CCi4 in CFiCi3 ter inertno snov smo raztopiii v metanoiu in
elektrolizirali pri -1,0 V do toka 0. Izmerjena elektrenina je bila 11,63 Cb. Nato smo
nadaljevali z redukcijo pri -1,80 V. Potrebnih je bilo nadaljnjih 44,24 Cb. Izradunajte Yo
CC14 in CHCI3 v vzorcu!
Rez.: w CHCI3 :0,52o/o w(CCl+): 2,47Yo
29.2,0AA mi vzorca, ki vsebuie 0,6i i3 mg cikioheksena kuiometridno titriramo:
Br2 +2e + CeHtO
C6HgBr2
-:>
Koliko dasa bo trajala titracija pri toku 4,825 mA?
Kako ugotovimo kondno todko titracije?
t,74A. V vzorcu doiodujemo Cd,. Za raztopino vzorca
(i0 mL) izmerimo mejni difuzijski
tok
10,0
pA. Ce dodamo 1,00 mL 0,050 M standardno raztopino
k
mL vzorca. in raztopino
polarografiramo, tok naraste na 14 pA. Izradunajte koncentracijo Cd v vzorcu!
Koncentracijo izrazite v mg/L! (Cd
/31 Polarosrafiramo 20,0 ml3,65
.
:
100
112).
. I0-3 M
raztopin o Cd2+.Izmerjeni difucijski tok je 31,3
pA. Za koliko Yo se zman5a koncentracija kadmija v raztopini, de pustimo, da tede tok 30
minut. Kak5en bo difuzijski tok v tem primeru? Nari5ite nadelno shemo polarografa!
32. 0,9845 g ZnO raztopimo v 5 ml konc. HCI ter razreddimo na 100 ml. V dve 50 ml
meriini budki odmerimo po i0 mi vzorca, dodamo 5 ml iivi KiriO3 ter v eno oci njih 5e 2,0
ml standardne raztopine Pb(II) s koncentracrjo 1,5.10-3M. Raztopini razreddimo do znadke
ter po odstranitvi kisika posnamemo polarograma. Pri -0,65 V vs SCE izmerimo 46,5 ptA za
raztopino vzorca ter 86,2 pA za raztopino, ki smo ji dodali standard. Izradunajte Yo Pb v
vzorcu! (Pb:207).
i33. Zaraztopino vzorca, ki ga polarografiramo izmerimo difuzijski tok 10,0 pA. Ce dodamo
k 100 mL nztopine vzorca 1,00 ml 0,050 M standardne raztopine se signal poveda za 40o/o.
Izralunalte koncentracij o depolari zatorja v raztopini !
Skicirajte polarogram zaraztopino Pb2+ ionov v 0.1M KCI! Polarogmm ustrezno oznaditet
34. Foivaini poienciai za reciukeijo Pb2+ do amalgama iz iiVi KNO3 je -0,405 V. KakSen bo
polvalni potencial, de 1 x 10-4 raztopini Pb2+ v 1 M KNOj dodamo EDTA, da je kondna
koncentracija liganda Y4- ll x lA-2 M (Kst : 1,1 x 1018)?
35. \,/ motornem bencinu Zelimo doloiiti svinec. Iz2A re], alikvota vzarca ekstrahiramo Pb s
HCl. Raztopino HCI po ekstrakciji razreddimo na 100 ml in jo polarografiramo. Pri -0,6 V
vs SCE je izmerjeni difuzijski tok 0,82 pA.5 x 10-4 M standardnaraztopinadaje difuzijski
tok 3,75 pA. izradunajie koncentracijo Pb(C2H5)a v bencinu! (Rezuitat pociajte v gL)
(Pb:207\.
36. Poivaini poienciai za reciukcijo kacimija na Zivosrebrni elektrodi v lM raztopini HCi
znala -0,605 V vs SCE. 0,850 g vzorca raztopimo v HCI ter razred(imo na 250 ml (c HCI ,
lM). Izmerjeni mejni difuzijski tok pri polarografiranju je 9,61 pA. Zastandardne raztopine
izmerimo naslednje vrednosti mejnih difuzijskih tokov:
c Cd2+
rd
n{
a1)
1,0
8,26
2,0
16,56
Skicirajte poiarogram o<i -r0,5 do -2,4 V vs SCE! izradunajte % Cd v vzorcu! Mg6
:
i i 2)
37. Kloroform lahko uporabljamo kot interni standard pri polarografskem dolodevanju
pesticida DDT. MeSanica, ki vsebuje 1,00 mM CHCI3 in 1,00 mM DDT, daje difuzijske
tokove v razmerju vi5ina CHCI:/viSina DDT: 1,40 Raztopini zneznano koncentracijo DDT
dodamo toliko CHCI3, da bo koncentracija CHC!3 0.50 mltl /,predpostavirno, da se ob
dodatku standarda koncentracija DDT v vzorcu ne spremeni!). Razmerje vi5in polarografskih
tokov po dodatku (vi5ina CHCUviSina DDT) zna(a 0,86. Izradunajte koncentracijo DDT v
__-^--^--|
vz()rl.iul
Rez: 0.81 mM
V vzorcu cioiodujemo ciopamin z elektrokemijsko meiocio. Za vzorec izmerimo jakost
toka 34,6 nA. Nato zme5amo 2,00 ml raztopine, ki vsebuje 0,0156 M dopamina z 90 ml
3E.
vzorca in raztopino razreddimo na 100 ml. lzmerjena jakost toka
je 58,4 nA.
Izradunajte koncentracijo dopamina v vzorcu!
V kak5no skupino elektrokemijskih metod spada uporabljena metoda?
Rez.: 3.96x10-4
39.
M
Diferencialno pulzno polarografijo uporabimo za dolodevanje tetraciklina.
Poiarografiramo 3 mi raztopine (acetatni pufer, pii:4). Pri -i,05 V vs SCE izmerimo
maksimaini tok, ki zna1a i52 nA. Nato v raztapino ciociamo 0,5 mi raztopine s
koncentracijotetraciklina 2,65 mglL.Tok narasete na 2A6 nA. Izradunajte koncentracijo
tetraciklina v vzorcu !
Rez:4,76 mglL
40. Potencial fluoridne ionoselektivne elektrode v 1,00 x lO-s M raztopini je +0,1300 V vs
SCE,. V 100 ml te raztopine dodamo toliko trdenga NaF, da se potencial spremeni na *
0,0i20 V vs SCE. Koliko mg NaF smo dodali?
F:19
Na:?3
Rez:4,758 mg
SFEKTROSKOPSKE METODE,
Lo garitem molarnega absorpcij ske ga koefi c ienta za aceton v etanolu je pri 366 nm 2,75.
V kak5nem koncentracijskem obmodju bo v 1,5 cm kiveti prepustnost (T) za aceton med l0
4'.
in
Rez.:
90Yo?
cd !,!9x!0-3
do 5,43v.10-5 M
2. Y vzorcih, ki vsebujejo od l-2Yo Ti, Zelimo spektrofotometridno dolodati Ti. Molarni
absorpcijski koeficient za Ti kompleks s HZOZje pri 410 nm720. Kolik5na mora biti zatehta
vzorca, da bo pri uporabi 1 cm kivete in razred(itvi vzorca na 50 ml izmerjena absorbanca za
vzorec s koncentracijo Ti
v
sredini pridakovanega koncentracijskega intervala optimalna
(4,$)?
Nari5ite shemo spektrofotometra!
3. i50 mg vzorca jekia raztopimo v 50 mL 4 ivl FibiO3, ogijik oksidiramo z amonijevim
peroksodisulfatom ter raztopino razreddimo na 100 ml. Nato odmerimo 20 ml raztopine in
Mn oksidiramo s KJO4. Izmerjena absorbanca rcrtopine vzorca je 0.452. Na enak nadin
pripravimo standardni vzorec, ki vsebuje 0.234% Mn. lzmerjena absorbanca za ruztopino
standarda je 0.479. Izradunajte o/o Mn v vzorcu jekla! Napi5ite reakcijo oksidacije ter
navedite obmodje absorbance, v katerem bo napaka najmanj5a!
ki vsebuje 1,00 mg Leleza (kot tiocianatni kompleks) v 100 ml, prepu5daTDYo
:^
l.^--^^--.--^^::^,-^-.^-:,^^
^-.^rl^L^
Ce
KOi'rCeniracUo raz-ropii're povecamo
svetlobe. KakSei-r bo deieZ prepuSdei-re SveiiOOe.
kRaztopina,
Stirikrat?
,.*.Titan tvori s HZOZ v 1 M H2SO4 obarvan kompleks. 2,00.10-5 HA raztopina absorbira
31,syo svetlobe pri +tS nm. Izradunajte absorbanco 6,00.10-5 M raztopine!
6. R.aztopina, ki vsebuje 1,00 mgLeieza (kot tiocianatni kompieks) v i00 mi, prepuSdaTAT'o
svetlobe. Kak5en bo deleZ prepu5dene svetlobe, de koncentracijo raztopine povedamo
Stirikrat?
thiamina (vitamin B) v vzorcu smo pomotoma na instrumentu namesto
absorbance odditali prepustnost. Za pwi vzorec smo izmerili prepustnost 82,2o/o in za drugi
50,70 . Izradunajte koncentracijsko razmerje thiamina v vzorcih!
Rez: CrlCz:0,289
,/. Pri iioiodevanju
i'
'
'rt vzorcu petroleja spektrofotometndno dolodamo Co. 4,97 g vzorca smo razkrojili ter
razreddili na 500 ml. Uporabili smo tehniko standardnega dodatka, pri demer smo uporabili
25 ml alikvote vzorca.Izradunajte koncentracijo Co v vzorcu na osnovi naslednjih podatkov:
A.
V
V
vzorca
(ml)
V
(ml)
3ppm (ml)
(ml)
)\o
,oo
oon
5
o ln
25,0
20,0
5,00
0
0,98
V
liganda
st.-
HzO
A
in
pretvorimo ciu5ik v NH3. Raaopino razrecidimo na
100 ml. Nato v 50 ml merilno budko odmerimo 10 ml raztopine, dodamo 2 ml raztopine Na
hipoklorita in 5 ml raztopine fenola. Nastane modri kompleks z bruto formulo CrzHsOzN.
Raztopino razreddimo do znadke in izmerimo absorbanco pri 625 nm v 1 cm kiveti.
Primerjalno rartopino pripravimo z raztapljanjem 0,0100 g NFI+CI v I I vode. 10 ml te
raztopine odmerimo v 50 ml merilno budko ter uporabimo enak postopek kot pri vzorcu.
Rezultati meritev:
7.
4,37, mg vzorca proteina razkrojimo
Co
A
raztopina:
Primerjalna raztopina:
Vzorec:
Siepa
0,i40
0,308
0,592
Izradunajte molarni absorpcijski koeficient za obawani kompleks! Izradunajte uteLni
du5ika v vzorcu!
Rez: e: 4,49x10j M-lcm-l
,
Yo
16,10/0
2g V vitaminskem preparatu dolodujemo
Zelezo. Dve tableti (5.0800g) raztopimo in
organske komponente razkrojimo s kislinsko meSanico. Raztopino prenesemo v 1000 ml
merilno budko in razreddimo do znatke. Dva 10 ml alikvota analiziramo. Na osnovi
podatkov v tabeli izraiunajte maso Fe v posiirfieziii tableti!
V st.
vzorca(nl)
0
l0
raztopine
V
reagenta liganda
Fe(lll), lpg/nl
(ml)
0.00
,5
15,00
25.00
00
V vode (ml)
l5
00
0,491
I5.00
0.571
S kak5no metodo smo dolodevali vse'onost Leieza?.
ft.l,,tolami absorpcijski koeficienti snovi X in Y so pri 272 nm in 327 nm naslednji:
272nm
x
Y
327 nm
i6400
3870
399t
6420
Me5anica obeh komponent ima pri 272 nm
X in Y
nr.-.. lzraiunajte koncentracijo
koeficient?
i,
vI
cm kiveti absorbanco 0,957 in 0,559 pri 327
v me5anici! Kak5no enoto ima molarni absorpcijski
v prvo vzbujeno stanje s svetlobo z valovno dolZino 422,7 nm
Izradunajte energetsko razliko med osnovnim in vzbujenim stanjem
(KJ/mol)! Za Ca ie relativna degeneriranost nivoiev (g*lil 3! Izradunajte razmerje med
Stevilom atomov v vzbujenem in osnovnem stanju pri 2500 K!
Za koliko o% se spremeni to razmerje, de se spremeni temperaturaza l5 K?
(k:1,381 x l0-23 i/K, h :6,63 x 10-34 Jls,c-2,99x 108 mis)
12. Ca atome lahko vzbudimo
doloduiemo Li s plamensko emisijsko spektrometriio. Uporabimo tehniko
dodatka. Na osnovi podatkov tztabele izradunajte koncentracijo Li v vzorcu!
13. V raztopini
i-standardnega
',,-L
(ml)
(ml)
!--: r /
l(uItcIll
v
(delci)
10,00
0,00
100
309
tn
n^
IUrU\/
5,00
100
i<a
*JL
10,00
10,00
100
600
10,00
15,00
100
765
10,00
20,40
100
906
v
ztrt gr,
or^-^ l^--l
D tzllluaf{t
Koncentracija Li standarda
je
l-^--
^,- lIltgllz.
I
^:
^ ^
SlgIIaIa
--
7,62 p"g'mir.
,L4. 5 tehniko atomske absorpci_iske spektrometrile dolodujemo mnoZino Fe v izrabfienem
motornem olju. Standardni odmik za postopek, ki smo ga dolodili s tridesetkratnim
merjenjem vzorcaznaSa 2,4 pgml.Izradunajte 80 in 95 % obmodji zanesljivosti zarczultat
18,5 pglml, de smo ga dobili z eno, Cvema ali Stirirni rneritvah!
Zggyo:1,29 Zg5o4:1,96
.
i5. V rcztopini smo doiodaii Cr po nasiecinjem posiopku: v pet 50 mi meriinih budk
odmerili po 10 ml vzorca ter razlidne volumne strandardne raztopine Cr s koncentracijo
smo
12,2
mg/ml in raztopine razreddili do oznake.
Rezultati meritev:
.,-^-^^
vZUlgL
i0
l0
10
10
i0
/-l\
\ltllil
.,^1..*^^
v(rlulllEll
^t^^A^-A^^
slalluatull9
-^+^-:-^
tarzlr.rPltls
0
10
20
30
40
/*l\
\lltl,,
A
fl.
0,201
0,292
0,378
0,467
4,554
Izra(unajte koncentracijo kroma v vzorcu ter standardni odmik rczultatat
i
i6. Cu uporabimo kot intemi standard za cioloditev Ca. Zavzorec, ki vsebuje 2,47 mgCulL
'''. izmerimo Aqzz-t 0,2 8 in Azz+-t 0,262. Izralunajte koncentracij o Ca!
Rez.: [Ca]: 3,33 m/L
1
i
17. Kaj
je induktivno sklopljena
plazma? Razlika med energijama 4p in 3s nivojema na
l,i
i^ J.t
1 1<
J^l+;^^
^.^6^
^\,r
r\r ,,^t-^-^
vallrJvllt, (lr_rrz,rrlu,
usLlEZal +^-.,
[crllu ^-^L^4,,1
aarurllaJtr
J E
v. l--^X,,'^^i+^
lzrauurla1|tg ,,^l^.,-^
Prsllrjuu:
elektromagnetnega valovanj a za omenjeni prehod?
Rez.:l,: 330, 2nm v:9,05x10r4
/:
^l,x^^ :^ f-^1,,,^^^^
f\aaKJIlaJc
rl('r\vgrlL4
W
s
/,8 Y.rartopini B, ki je 3,31 x
glede na farmacevtsko udinkovino K (M:273)
izmerimo prepustnost 0,173 pri 285 nm v 1 cm kiveti. A3I22 g vzorca , ki vsebuje
udinkovino K raztopimo v 500 ml vode in pri enakih eksperimentalnih pogojih izmerimo
prepustnost, ki zna5a 0,222.Izradunajte % udinkovine v preparatu !
Ppz
10-"
M
' 11 Ao/^
Pri dolodevanju thiamina (vitamin B) v vzorcu smo pomotoma na instrumentu namesto
absorbance ociditaii prepustnosi. Za prvi vzorec smo izmeriii prepustnost 82,2sm in za drugi
50,7o/o. lzra(unajte koncentracijsko razmerje thiamina v vzorcih!
. 19.
Rez.: 0,289
KROMATOGRAFIJA
./. ("
kromatografsko lodimo 1,06 mmolov l-pentanola in 1,53 mmola l-heksanola,
izmerimo relativne povr5ine vrhov 922 (pentanol) in 1570 (1-heksanol). ee dodamo 0,57
mmolov pentanola neznanemu vzorcu, ki vsebuje heksanol, izmerimo razmerje povr5in
kromatografskih vrhov 843:816 (pentanol:heksanol). Koliko heksanola vsebuje vzorec?
Kak5ne kolone uporabljamo v plinski kromatografiji?
,
2. Za spojini C in D izmerimo siedede HPI-C vrednosti:
Spojina
Koncentraciia m
mg/L I Pow5ina vrha
I Koncentracija
C
236
4,42
D
aaJ)t
55?
Pripravimo raztopino z rne5anjem 1,23 mg D v 5 ml topila z iA ml vzorca. Raztopino
razreddimo na 25 mL Za substanco C izmerimo povr5ino 3,33 in za D 2,22. Izradunajte
koncentracijo snovi C v vzorcu!
R.ez.: [Cg] :161 mgtL
,/
Kromatografsko kolono z dollino 50,6 cm in notranjim premerom 79,2 mmje napolnjena
s stacionarno fazo, ki zavzema 57,40 volumna. Izradunajte linearno hitrost mobilne faze
(cm/min), de je vol. Pretok 2,22 mllmin! Izradunajte retencijski das za topljenec na koloni s
kapacitivnim faktorj em 8.04
Rez.: 1.80 cm /min. 254 min
,{izradunajte Steviio teoretskih podov iz nasiednjih podatkov:
t:
12,83 min, Sirina vrha: 18,4 s, dolZina kolone 15,8 cm.
Izradunajte vi5ino teoretskega poda!
Rez.: N:2,80x104,
H:5,64 pm
5. Me5anico, ki vsebuje 7,25 mmolov n-pentanola in 1,20 mmoiov n-heksanola, raztopimo v
ustreznem topilu ter analizirqmo s plinsko kromatografrjo. Povr5ina kromatografskega vrha
zan-pentanolzna5a2,0scm' inzan-heksanol2,32 cm'.Vzorec,kivsebuje 1,1 mmolanpentanola in y mmolov n-heksanola, daje vrhove s povr5inami 1,93 cm'(n-pentanol) in 1,12
cm' (n-heksnol). Izradunajte wednost y!
Rez:0.55 mmol
\.PJDNOTENJE PJZULTATOV
1..V silikatni analizi smo dobili naslednje vrednosti za o/o Al2O3: 7 ,30, 7 ,28, 7 ,38, 7 ,29 in
zaoh SrO2 41,37, 4\,61, 41,87, 41,70, 41,80.
Izradunajte popredno vrednost ter opredelite natandnost obeh meritev!
(Qtcrit. l\J=4.... 0,75, Qin ii..
iq:5.... 0,64)
( Z. titrimetridni postopek za dolodevanje Ca v apnencu smo kontrolirali s standardnim
vzorcem (30,15yo CaO). Rezultat analize je bil 30,260 CaO, izvr5ili pa smo 4 paralelne
doloditve. Standardni odmik na osnovi teh doloditev je bil 0,085% CaO, standardni odmik na
osnovi daljSih opazovanj pa0,094Yo CaO.
Ali ima postopek sistematidno napako? ( na osnovi 95% verjetnosti)?
ugotovitev spremenila, de ne bi prej poznali standardnega odmika?
Ali bi
se va5a
igSyo 12,7
4,3
3,i8
Z
2,78
Nov postopek za cioiodevanje poiikioriranih bifeniiov
standardnegavzorca, ki vsebuje 1,50 mg PCB/I.
2,57
7,96
(PCB) smo preizkusiii z analizo
Rezultati doloditev so naslednji: 1,52;1,41;1,46;1,70;1,59; 1 ,26;7,76;1,05 mg/I. Ali lahko
na osnovi teh meritev sklepamo na sistematidno napako postopka?
t fN-t:z)
oTrot
ov/o
rrno/
7v/o
n<ot
7J/tJ
1,42
1,90
2,36
4. V krvi smo ugotoviii nasiecinje paraieine rezuitate za koncentracijo aikohola: 0,084, 0,080,
0,A79. lzradunajte 95o/o meje zanesljivosti za popredno vrednost, de a) ne poznamo
natandnosti postopka, 2)de smo dobro dolodili njegovo natan-nost, S:6:0,005%o etanola!
Rez.: a) 0,084+0,012 b) 0,084+0,006
je standarcini odmik postopka za cioiodevanje
klorida 0,2oA. Ugotovite meje zanesljivosti (90%) za vzorec, ki vsebuje 52,1yo Cl, de smo
rczultat dobili z: eno dolodiwijo; s tremi doloditvami; s petimi doloditvami.
.,5.
2 veljim
Steviiom meritev smo ugotoviii,
<ia
zgoN:7,64
.6. Sestavo barve na obleki ponesredenca smo primerjali z barvo avtomobila, ki naj bi bil
vpleten v nesredo. Analiza je pokazala, da je v vzorcih Ti:
barva z obleke: 4,0Yo,4,6Yo,Ti
barva z avta: 4,5Yo,5,3?'o, 5,5Yo,5,4Y'o, 4,97'o
Standardni odmik , s postopka dobro poznamo in znaSa 0,35oA Ti. Ugotovite ali sta vzorca
ista (96 in 99o/o verjetnosti)t Zsau:2,0; Zsey,:2,58.
Rez.: Ar.to v nesredi ni bil udeleZen!
Anaiiza po Kjeidahiu dveh vzor€ev umeinih gnojii je pokazaia, da je v vzorcu i: i4,2s ,
14,50, 14,6yo, 14,3yoN, v vzorcu 2 pa 15,0, 15,3, 15,2, 15,4, 15,6% N.
Standardni odmik postopka s zna5a + 0,3oA ( na osnovi 10 meritev). Ali lahko sklepamo, da
gte za isto gnojilo?
,l/.
'
Q. '7^ -+^^A^-:-^^::^
IJl,-.l D- \T^
rrf\
i\4zu\-/3
DlAlrualrzctLrju rrur
\t. La
masaNa2Co: (g)
Volumen HCI (ml)
(^-^A-.1+ -^^l-^::^ /-rf\ \ -*^ ,J^L:1: -^^I^'l-:^
^^'{^+l-^.
\PluLrnNt rgchvrJg \_ vzrt JrrrL, Ll\rulll rr4JrEr'rrrJg P\rLrarLNg.
0,2068
36,3
iz radunaj te povpredno mo larnost ki sl in
0,1997
35,1I
e
0,2245
39,00
0,2137
37,54
! Izr adunajte standardni odm ik !
4. Koncentracijo kiora v vzorcu smo ugotoviii s tremi paraieinimi doioditvami. Aritmetidna
sredina je 52,10o/o in iz meritev izradunani standardni odmik, s je 0,20yo. Kolik5no je
t90. N:3 :2,92
obmodje zanesljivosti (90%)?
10.
Pri analizi kalcita smo dobili rezultate na Yo CaO: 55,950 , 56,000 , 56,040A,56,08% in
<6, )?o/^
Ali naj zavrLemo zadnji rezultat?
Qt<rit.1lox, N:5)
:
0,64
je dala naslednje rezuitate za koncentracijo aikohola:
vzorec 12,610 (N:6) in 2. vzorec 12,53%o (N:4). Standardni odmik postopka, s : 0,07Yo
alkohola ( izradun na osnovi 10 meritev) , tgso/o: 2,31 .
Ali je med vzorcema bistvena razltka? Ali lahko na osnovi te ugotovitve sklepamo o izvoru
S4'. Analiza dveh vzorcev vina
vin?
l{i
Prez.:
razlike!
1/-.lzradunajte zbrano vrednost (pooled estimate) za standardni odmik spektrofotometridnega
postopka, s katerim smo dolodiliNTA (nitrilotriocetno kislino) v vodi!
Vzorec 1: 10, 11, 12 ppb
Vzorec 2:38,37,39 ppb
Vzorec 3: 25,26,24, 27, 23 ppb
i,
i3. Koiiko paraieinih doloriitev Fe v kamnini s foiometridno meiodo moramo narediii, da bo
idzultat v mejah + 0,03 ppm. natandnost postopka smo ugotovili s 30 doloditvami (x: 1,20
ppm, s.d. : 0,020 ppm) na standardnem vzorcu, ki je vsebov al 7 ,02 ppm Fe?
Kolik5na je sistematidna napaka in kolik5ne so sludajne napake postopka? (Z: 2,58)?
l0 mlpipeto. standardni odmik s(iz2l meritev je 0.0065). Ugotovite Sievilo
paralelnih doloditev, ki jih moramo izvr5iti, da bodo 95Yo meje zanesljivosti + 0,0051
14. Kalibi'iramo
Z:
1,96
Flez.;7 meritev!
15.
l.iov postopek zahi'ra dolodiiev S v gori-vu smo pr'eizkusili z vzorcem, za kaierega smo
\imeli zanesljivo analizo (s:0,123Yo). Dobili smo naslednje rezultate o%S: 0,112,0,118,
0,118, 0,115, 0,119. Ugotovite, de daje nov postopek pravilne rczultate in kolik5na je
morebitna napaka!
relativna napaka titrimetridne doloditve Mg z EDTA, de je kondna todka
bitracije pred ekvivalentno za 0,1 ml EDTA. titrirali smo 10 ml raztopine, ki smo jo odmerili
iz 100 ml merilne budke, v kateri smo raztopili 0,505 g MgO. 1 ml EDTA ustreza 10 mg
Mg. Izradunajte koncentracijo FDTA (mol/L)!
(t0. fotitcsna
_ie
17. Postopek za doloditev Mn v jeklu smo preizkusili z analizo standardnega vzorca, ki
izmeriii smo nasiednje vrecinosti: i,i7s/o,i i,iga , i,ll?'o, i,isyo,1,12yo.
vseb,uje i,i2e/o Mn.
aii
iahko trciimo z 9ATo zanesijivostjo, da daje na5a metoda previsoke rezuitate.
zakljudek enak pri 99Yo zanesliivosti? tg1o (n:5):2,132 tggyo(n:5):4,604
Ali bo na5
Izraiunajte relativno napako pri titraciji 50 mi 0. iM Ag- z 0, i M KSCN, ee uporabijamo
\olhardovo metodo doloditve kondne todke titracije in je koncentracija Fe3+ ionov v
raztopini 0,005 M! (Ksp (AgSCN): 1,1 x10-12, Kr(FeSCN2+S:1,4 x 102)
Najmanj5a koncentracija kompleksa, ki jo le zaznamo je 6,4 xl0-6 M.
1
18.
/t
ffi. Z optidrio ernisijsko spekironietnjo (
visokonapetostna iskra) smo v refbrendnem
jekla
inaterialu
dolodili koncentracije V, Ni in Cu.
Rezultati so zbrani v tabeli.
Aii iahko na osnovi 95To zanesijivosti sklepamo na napako katere oci meritev?
Element , 5t. dolodit.
' ute?..o/o
N ,1
Popredna vred.St.
i
'.::
l,
v
Ni
eu
Sprej. vred.
utei.Yo
l'
\:
8
5
7
q-r-,
Y"
odmik
\
+0,097
+0,055
x0,076
0,090
0,36
0,55
\'
0,095
0,39
Q,52
2,36
tN-t4 2,78
q-r-u 2,45
'
2A. izradunajte napako pri obarjaini titraciji 50 mi 0,05 iU Ci- z 0,05 ivi agl.iO3, de
uporabimo kot indikator CrO42- s koncentraciio 2 x 10-3 M! (Ksp (Ag2CrO4) : 1,2 x 10t2)
2i.V
istem vzorcu smo eioiodiii Ca v raziidnih cineh.
Rezultati:
(mg/L)
1. dan
238
2. dan
255
Konc. Ca
Stevilo meritev
Stanciarcini ocimik posiopka
-
4
5
je +i4 mglL.
turt:
2,365
Ali lahko na osnovi teh meritev sklepamo, na nepravilno ravnanle zvzorcem?
72.2a dolodevanje ATP (adenozintrifosfata) v tkivu smo razvili novo metodo, pri kateri smo
pri analizi standardnega referendn ega vzorea z deklarirano vrednosdo i, i i mmoiimg ciobiii
naslednje rezultate:1,171.1,19;1,11; 1,15 in 1,20mmollmg. Ali lahko s 95%;ozanesljivostjo
trdimo, da se na5a doloditev ujema z deklarirano vrednosdo? tl$it.(95%):2,227
R.ez.: t"ro
i ipril
odgovor ll.lE!
civeh raziidnih vzorcih smo dolodali Ti. Uporabiii smo isto metodo ter napravili vet
boloditev. Dobili smo naslednje vrednosti (kocentracije v ut. %):
Vzorec 1: 0,0134; 0,0138; 0,0128; 0,0133; 0,0137
*.
V
Vzorec 2: 0,013 5 ; 0,0142; 0,0137 ; 0,0 14 I ; 0,0 I 43
Ali lahko na osnovi 95%o verietnosti trdimo, da gre za enakavzotca?
tuit -_ 2,306
Rez: t"pro :2,40,velji2,306 Yzotca sta razlidna!
vzorcu smo z zanesijivo in validirano metodo dolodili koncentractjo Mg. Dolodili smo
Z novim analiznim postopkom smo v istem vzorcu dolodili naslednje
koncentacije:0,729;0,133; 0,136; 0,130; 0,128;0,131. Ali lahko z95o/o gotovostjo trdimo,
{f .V
'6,137 ut.o/o.
da daje na5a metoda pravilne rezultate?
tkrit(95%) :2,571
Rez: t *r: 5>tu, - Rezultata se razlikujeta
/5. V urinu smo dolodali koncentracijo Na z natrijevo iono-selektivno elektrodo' Dolodili
'(mo naslednje vre<inosii:702,97,99,98, iOi in i06 mM. Kak5ne so meje zanesljivosti za
izmerjeno koncentracijo pri 95 in 99o/o zanesljivosti?
t95"7":2,57
//.V
tg99a: 4,04
istem vzorcu smo cioiodiii Cav ruzlilnih
<ineh.
f €iUtt !.'- r'" l t
Rezultati:
\
1i.
r'i.,',
.1 l i
1
Konc. Ca (mg/L)
238
1. dan
255
2.dan
Stevilo meritev
Standardni odmik postopka je +i4 mEiL.
t krit. 2,365
Ali lahko na osnovi teh meritev sklepamo,
Rez: Ne ( texp l .8l !)
4
5
:
:
na nepravilno ravnanje zvzorcem?
Vpra5anja:
SploSno:
i. Napi5iie primere in enadbe za izradun konstani za anaiizno kemijo pomembnih ravnoteZij
2. Navedite tri katione , ki v preseZku NaOH in i{H3 dajejo oborine in
ob teh pogojih topen kompleks. Napi5ite ustrezne reakcije!
!
tri katione , ki tvorijo
3. Napi5ite vsa kemijska ravnoteZja, ki so pomembna v anaiizni kemiji! Napi5ite za vsako
ravnoteZje po en primer ravnoteZne reakcije in ustrezno enadbo za iztadun ravnoteZne
konstante!
4. Opi5iie in razioLite poiek tiiracije me5anice Na2CO3 in b{aHCO3 v raziopini! iiapiSite
ustrezne kemijske enadbe in princip izraduna rezultatov!
5. Kak5en pH raztopine oz. pH obmodje moramo izbrut|
cia bodo
v
raziopini navzodi
predvsem:
HzS
HS\Zi----r= -.-^ ,---L-,-t,-- |ri2S je pri normalniir pogojih ......M.
r\asrusna razruprna
Namesto H2S uporabljamo pogosto tioacetamid, ki v vodni raztopini razpade po reakciji:
6. Magnezljeve ione ste dolodili tako, da ste jih titrirali z EDTA in uporabili za ugotovitev
VnnFna +nXl:a
+iteonilo
inAllto+n" prinLrnm-imn
lvvr\v
rrtrsv
T f)niiitp
l.
2.
3.
r)-r
r.^,^-^- -r r ^,^
t- I I [iatgt{ttn Pn
)tg .ttrirali?
Ll
7. i.iapi5ite in<iikatorje za sieciede
acidimetrij a-alkal imetrij a
obarialne titracije
redoks titraciie
kompleksometridne titracij
e
Za'xaj
titracije:
?
f
itraniia
z rrcfrpznimi
tcqlzo'tiqmil
8. RazioZite titracijo civobazne kisiine, napiSite ustrezne enadbe zaizraCun lH3A-, oziroma
/OH- in prikaZite delovanje kislinskih indikatorjev!
kdaj je mogoda titracifa posameznih komponent v me5anici kislin?
9. Navedite kriterije, po katerih bi izbrali indikatorje za
--^l--l-^::^f
-^
- :--
l.-
-----l-l-------+-^lr--^
obarjalne, nevtralizacijske
elr.,^-!!-
reuuNcl-lsKu-uKsruacuSKc In KUrnprsKSUmctrlsIIc Lllrauus.
10.
^l-^:l^^::-1.
Pri obarjalnih titracijah dolodamo kondno todko titracije z
t
2.
4.
Velikost spremembe pM (M: kovinski ion) v blLini ekvivaletne todke zavisi od
:
1)
2)
ll. NapiSite reakciji za obarjar{e Fe3+ iz homogene raztopine ( reakcijo za reagent in
reakcijo za obarjarye) ter navedite znadilnosti in prednosti tak5nega obarjanja v primerjavi z
navadnim obarjanjem!
12.
Kajje kemidni indikator?
13. Napi5ite vsaj Sest
indikatorjev, ki jih uporabijamo pri titracijah!
14. Nari5ite titraci-iske krir,ulje za titraciio NarCOrl s HCl. Opredelite posamezne znaEilne
todke, oziroma obmodja ter napi5ite enadbe zaizralun lIFr3O+/, oziroma IOlH+ll
i5. Kaj vpiiva
16. Kako
na
pmviinost rezuitaiov v gravimetrllni anaiizi?
vpliva pH raztopine na topnost oborine? PrrkaLite ustrezne reakcije!
17. Navedite sheme
zakvalitativno analizo, ki jih poznatet
18. Kako dolodamo du5ik v organskih in anorganskih spojinah?
reduktometridno titraci i o Ca2+ ionov potrebu,i emo :
nasideno kalomelovo elektrodo...
elektrodo Ag/AgCl...
1
9
. Za
stekieno elektrodo...
Pt elektrodo
Zivosrebrno kapalno elektrodo...
NapiSite reakcije!
Eiektroanaiizne metocie:
1 . Izpeljite enadbo za izradun ekvivalentne todke s potenciometridno titracijo!
2. Koncentracijo ionov v vzorcu s kuiometridno iitracijo cioiodimo tako,
<ia
merimo
napetost med elektrodama
jakost toka
Fotencial kaiocie
das
titraciie
Volumen titrne raztopine
polarografiji potekajo na Hg kapalni elektrodi naslednjiprocesi oziroma reakcije:
p olarizactj a obeh e lektrod
difuziia depolarizatoria
3. Pri
redukc ij a ozi rom a oksi dac ij a depolarizatorj a
p
olarizac {1a
H
g
el
ektrode
4. Koncentracijo ionov v raztopini z eiektrogravimetrijo cioiodamo tako, cia merimo
jakost toka
napetost delovne elektrode
teLo vzorca
napetost ceiice
maso elektrod
5. fuiembrana fluoridne ionoselektivne eiektrode
je zgrajenaiz
NaF
stekla
flurovega membranata
lantanovega fluorida
6. S katero aparaturo iahko izvedemo eiektrolizo s kontroiiranim
potencialom ?
galvanostat
galvanometer
potenciometer
potenclostat
NariSite shemo aparature,
ki
smo
7. Potenciometridna titr aciia kiori
jo uporabili pri vajah!
<in
ih i ono v
osnove metode
shema aparature
opis elektrod
osnovne reakcije
8. OpiSite kulometridno doioditev kloridnih ionov
osnove metode
shema aparature
opis elektrod
osnovne reakcije
9. Opi5ite konduktometridno iitracijo
osnove metode
shema aparature
opis elektrod
osnovne reakcije
10. V ruztopini, ki vsebuje sledove Pb2+ in Cd2+ moramo dolociti z anodno stripping
voltametrijo Pb.
Kak5en potencial bomo uporabili za predkoncentriranje svinca? (nosilni elektrolit,ie 0,1 M
HCI)
Kak5no je cieiovno podrodje potenciaiov pri poiarografiji z nosiinima eiektroiitoma
HCI in 0,1 M NaOH?
1
i.
12. Ce se spremeni temperaturaza+.l- 0,5 oC, se spremeni
0,i
i\4
difuzijski tokza
5%
3%
1%
0,10
se ne spremenl
13. Napi5ite Ilkovidevo enadbo za poprelni difuziiski tok pri polarograf,iji! Katere kolidine
predstavljajo znaki v enadbi in katere enote uporabljamo zaposamezne kolidine?
Koncentracijo elementa v vzorcu lahko ugotovimo z merjenjem:
jakosti toka
napetosti delovne elektrode
mase vzorca
napetosti ceiice
mase oborine
depolarizator od
nosilni elektrolit od _
supresor maksimumov od
do
do
do
Pri polarografiji potekajo na Hg kapalni elektrodi naslednji procesi oziroma reakcije:
p olarizacij a obeh el ektrod
difuzij a depolarizatorj a
redukcij a oziroma oksidacij a depo larizatorj a
p olarizaclja H g elektrode
15.
i 6. Raztopina
pri polarografski analizi organskih spojin mora vsebovati:
a)
b)
c)
d)
i7. Opi5ite in<iikatorske eiektro<ie i.,2.,in 3. recia ter ciefinirajte njihov potenciai!
18. Od katerih parametrov
je odvisen mejni difuziiski tok?
19. Nari5ite nadelne sheme za elektrogravimetrijo, elektrogravimetrijo s kontroliranim
katocinim potenciaiom in poiarograirjo. Kdaj bomo uporabijaii te meritve (eiementi,
material i, koncentracij e)?
20. Opi5ite referendni eiektrodi
nasideno kalomelovo elektrodo
:
Ag/AgCl
shema, kemijske reakcije, enadba za potencial
2l.Rartopino Zn2+ in Cci2+ dolodujemo amperometricno z oksinom pri pH 6 pri potencialu
KZE(kapalna Zivosrebrna elektroda) -0,9 V vs SCE. Pri teh pogojih je elektroaktivna snov
Cd. TeZje topna oborina je Zn-oksinat.
Nari5ite titracijko krivuljo inrazloLite njen potek!
z i2. Ekvivaientno tocko doiodarno biamperrneiridno z dvema Pi
mikroelektrodama. Sistem J2l2I- je reverzibilen. Napi5ite reakcijo in nari5ite titracijsko
krivuljo i:f(V)!
22. H3AsO4 tiiriranro
23. Kak5ne elektrode bi uporabili pri potenciometriEni titraciji
3'7
a) etanojske kisiine z NaOFi
b) Fe2* ionov s Cea* ioni?
24. Kaka izadunamo potenciai v ekvivalentni iodki pri titraciji Fe2+ s Ce4+?
25. Opi5ite nasideno kalomelovo elektrodo (shema, kemijske reakcije, enadba za potencial)!
Kak5na je matematidna zveza, ki opisuje zvezo med arraliznim signalom in
koncentraciio pri potenciometridnih in amperometridnih meritvah? ObkroZite pravilni(e)
odgovor(e)!
a. Linearna pri potenciometriji, eksponentna pri amperometriji
b. Linearna pri potenciometrf i, logaritemska pri amperometriji
c. Linearna pri obeh metodah
d. Logaritemska pri obeh metodah
e. Logaritemska pri potenciometriji in lineari,a pri amperometriji
26.
Spektroskopske metode
1. Beerov zakon
^1.-^.--
:
velja
^z ^l- ^ ^-.^.
I
^l- ^
za rriulruKrulllatsKU svguuuu.....
samo za spektralno obmodje od 200-650 nm..................
za pojave, ki so
posledica energetskih prehodov
v atomih, ionih
molekulah.
za sipano svetlobo.....
2. Napi5ite Bserov zakani (pojasnite kolidine in navediie enote!)
Beerov zakon ne velja:
za r azreddene raztopine........
za koncentrirane rcztopine......
za monokromatsko svetlobo.......
za poiikromatsko svetiobo.......
de v raztopini nastopa disociacija.......
3. Kako bi povedaii obdutijivost spektrofotometridne doioditve?
I
' |\t' 4. Nari5ite shemo aparataza atomsko absor,ocijsko spektrometrijo!
ri.
'
5. Na5tejte sestavne
SESTA!}II DEL
dele plamenskega fotometra in definirajte
VLOGA
njihovo
vlogo:
in
6. Atomska absorpcij ska spektrometrija
^+^ -J^
ubrluvu *t lttrtu{.lE
shema aparature
kaj predvsem dolodujemo z metodo
7. Molekularna absorpcijska spektrometrija v
UV, VIS in IR
osnove rrreto<ie
shema aparature
kaj predvsem dolodu_iemo z metodo
8. Kaj vpliva na pravilnost spektrofotometridne dolodiwe?
9. R spektrometrijo uporabljarno precivsem za
koncentracijskem obmodju. navedite vsaj pet skupin. oziroma vezi. ki
absorbirajo v IR.
valovna dolZ. (nm)
i0. Naveciite giavna pocirodja eiektromagnetnega spektra, ustrezne energetske premene
analizne spektro skop ske
m
etode
in
!
i i. izpeijite izrazza Beer-Lambenov zakon!
Kak5na je razlika med AAS in mol. absorpcijsko spektrometrijo?
i2. Navedite giavna pocirodja eieiektromagnetnega spektra, ki jih uporabljamo v anaiizni
kemiji, ustrezne osnovne pojave in analizne metode.
v
ijV
uporabijamo precivsem za
koncentracijskem obmodju. Napi5ite vsaj pet funkcionalnih skupin
in valovno dolZino njihovih absorpcijskih maksimumov!
i 3. Spektrofotomeirijo
Funk. skupina
Val. dolZina (nm)
14. Opi5iie rzvare pri atomski emisijski in absorpcijski spektroskopiji
Izradunajte razmerje NiAJo pri 3000 K za prehode zunanjega 3 s elektrona pri Mg v
singletno p stanje, Ee je za ta prehod val. dolL,285,2 nm. Upo5tevajte, da imamo v 3 s dva in
v 3p Sest kvantnih stanj ! Navedite moZne interference pri AAS !
i5. i.,iavedite proces, oz. ravnoteLje, za katerega menite,
cia odloda o
obdutljivosti pri metocii
atom ske absorpcij ske spektrom etr rje za el emente
Na, K
AI
Cr, Mo
Prvi pogoj za visoko o'oriutijivosi pri tej metodi je dim vedje Stevilo
v plamenu, merimo navadno absorpcijo v
spektralne drte, ko velia za absorpcijski koeficient zveza
i6.,Zakaj je
1\-pl-amena
atomska emisijska spektrometrija boij obdutijiva na temperaturne spremembe
kot atomska ab sorpc ij ska spektrom etrij a?
Vrednotenj e rezuiiatov:
L Pravilnost postopka dolodajo
sludajne napake.......
strmina umeritvene krivulje......
_^
_--
_ _ -,_
_L:
IILEIA LaLilaVilOsU.........
--.-.
-..:
-'-.
-
standardni odmik meritev......
2. Fraviinost rezultata zavisi ori
osebnih napak
napak metode
instrumentalnih napak
3. i.latandnost rezuitata zavisi od
sludajnih napak
osebnih napak
sistematidnih napak
4. Kaj iahko ugotovimo s statistidno obravnavo rezultatov:
5. S statistidnimi metociami iahko obravnavamo
. llaterl
predpostavki nam to omogodata?
6 .Koliko rezuitatov oci stotih bo v meiah
t2s
I +3s
7. i.iatandnost postopka je povezana
ii
s:
napakami, praviinost pa
s
napakami.
Enadbi zaizradun standardnega odmika
(l)
in napake (2) postopka sta:
l)
2)
8. Da bi iahko ugotovili naiandnost oziroma pravilnost postopka moramo torej poznati
natandnost pravilnost
.
o
.
.
.
.
o
.
rezultat
Ved rezultatov
aritmetidno sre<iino
Stevilo rezultatov
resnidni oz. sprejeti rezultat
teLovzotca
sestavo vzorca
opis anaiiznegapostopka
9. V dem ie razlika med natandnost_io meritve in natandnost_io postopka?
67. Tehniko umerjanja s standardnim dodatkom uporabljamo:
cia
.
.
.
.
.
.
ne
de imamo
veliko
Stev. vzorcev
ne poznamo sestave vzotaa
je velika moZnost sludajnih napak
ko pridakujemo vpiiv osnove vzorca
ko nimamo standardnih niti sintetidnih vzorcev
ko pridakuiemo sistematidno napako
Kromatograhja:
1.
Kaj je retencijski das?
Na5tej te naj pomem bnej 5e vrste kromato grafskih tehn ik?
:
s
2. Kak5na bo sestava efluenta pri prehodu naslednjih razreddenih raztapin skozi kolono
kationskim izmenjevalcem v H+ obliki:
NaCl
Na2S04
s
HCIOa
FeS04.(NH+)zSO+
vlogo spremenljivk, ki v enadbi nastopajo!
Kako zakromatografsko kolono dolodimo Steviio teoretskih podov?
3. Napi5ite van-Deemterjevo enadbo in pojasnite
4.
Na5tejte najpomembnei5e vrste kromatografskih tehnik! Kak5ne kolone uporabliamo pri
plinski kromatografiji ?
I
| /-*\.
, '.., , J Opi5ite normalo
r
Q .,/
fazniinreverzno fuzni kromatografski sistem I
*,tr Cg.
N,r,o
1\
ct,.
t
Primeri nalog z re5ifuami:
\u
lli,zranunajte plt to-sM I{C!!
ReSitev:
ro-r4
: IH:o- lLoH I
[H:o*] :[H:o*]Hzo
x:
+[H3o+]HCr
[H3O*]szo:[OH-]
rr_lrt+r-..r T t.,tA-8
rArw
ln3v llot-t-1
:
*
10-14: (x + lx10-8)
.x )
x:
1,9 x10-7
pH:6,98
i1
I ' ( ?. IzraEunajie koncentracijo Ag*o Ee v 0, i ivi NaBr eiodamo nekaj kristaiov AgCii
\_-/Resitev:
Ag+ + Cl- K,p: 1,8x10-10
AgCl(s) €)
AgBr(s) €)
Ag* + Br K,p:4,9x10-13
v ruztopini so naslednje oblike: Na-, Ag-, Cl- in Brr\r
+:
LNa l: u,r
naboji: [Nul + [ag*] : [Cl-] + [Br ]
0.1 + [As+] : KspAgCl/[Ag*] + Ksp AsBr/[Ag+]
LAg'l: r.08r.r0-q
'
l-
..)..f
.
'i
Napi5ite enaibi masne biiance in eiektronevtrainosti za raztopino, ki jo pripravimo
tako, da zme5amo 0,025 molov KHzPOI in 0,030 molov KOH in raztopimo razrediimo
nall!
Reiitev:
Masna bilanca:
[K*]:
o,o55M
[H3PO4]
+ IHzPO+] + [HPO+2-] + [H2PO4-]
Naboj i (Elektronevtralnost)
[K*l +
\""\1.
iHro'j :
:
0,025
:
iH2poa j+ 2lHpo+:-] + [po4]-l + ioH-j
NapiSite enadtre u-streznih reakeijn ki v vodni raztopini vpivajo na topnost AgCN
(UpoStevajte nastanek kompleksa med srebrovimi in cianidnimi ioni!
lzrazite topnost z ustrezno zvezol
Napi5ite masno biianco in biianco nabojev!
ReSitev:
€) Ag* +CN-...................Ksp:[Ag*][CN-]
H3O- + CN-...............Ku: IHsOl[CN-]/[HCNI
H2O + HCN €t
2HzO Q)
H:O* + OH-.........................K*: IH:OIl OFI l
Ag* + 2CN= € t Ag(CN)2"...................K,1: [Ag(CN)2-]llAg.l. [CN]2
s: [As*] + [Ag(CN)z-] : tCN-l + [HCN] + tAg(CN)-l ) [As*] :[CN-] + [HCN]
Ag(cN)s
[Ag*l: fCNl + IHCNJ
naboji: tAgl + [H:o*]: [oH-] + [CN-]+ tAg(cN)z-l
mase:
..)6/N"pi5ite
reakcije in ustrezne enaibe, s katerimi bi tahko izraiunali topnost CaF2 v votii!
ReSitev:
RavnoteZja:
CaF2 *--, Ca2*
+
2F-
F-+ H2O.- HF + OHH2O +-+ H+ + OH'
Enadbe:
+ 2[Ct*]: toH-l +
+
Mase: [F-] [HF]:2[Ca2*)
K,o: [Ca2*]. [F-12
Naboji: [rf]
_
l_
[F-1
__
Ku: [H-].[uH lr[F I
Kw
.-/'6/
lHl.toH-l
Topnostni produkt Co(OH)2 je 2,0x10-16. lzraiunajte potrebno koncentracijo OH- ionov
za a)priietek obarjanja Co2* iz 8,4x10-1 M raztopine CoS04, b)za zmanj5anje
koncentracije Co2* do 10-6 M! Ksp:200x10-r6
Re5itev:
Co2* + 2OH''
)-.^, ,--)
Ksp = LL^O- J.LUH Ja) [OHl2 : 2.10't6 18,4.10-4 : 2,0. 10-16
7
IOH-I : 4.88. to M
b) tOHl2 :2.10'1611,0.10-6 : 2,0.10-r0
Co(OH)2
,
toHl:r.4r.lo-sM
e
Kako bi pripravili 500 ml puirske raztopine s pH 3,00, ie imamo na voljo 0,600 M
,H3POain 3,00 M NaOH?
pKur: 2,148, pK*.:7,I98, pKa: : 12,377
ReSitev:
li:FO+ ++ H:Oi + FizFO+Ku1
:
Ku1 :
[H3O*1.1Hreoa 1/[H3PO4]
lg-PKa
Kur/[H:O-l : 7,11
VNaOH + V H:PO+: 500 ml
VH:PO+ - 425,6 mL
lT{aOH -74,4 mL
[HzPO+-]/[H:PO+]
//{
:
Preparat, ki ga uporabljamo za zmanj5anje koZnega vnetja je me5anica Zelezovega in
cinkovega oksida. 1,022 g vzorca suhega preparata raztopimo v kislini in razrediimo
na 250 ml. 10 ml alikvotu dodamo KF (za maskiranje Leleza). Po uravnavanju pH
raztopino titriramo in porabimo 38,7i ml t,fr't294 ivi EDTA. Drugi aiikvot (50 mt)
titriramo 20,,0A2727 M raztopinoZnYz-.Pri titracijo porabima2,40 ml reagenta.
Izraiunajte "/o ZnO in FezOr v vzorcu! (Fe: 55,8 , Zn: 65,4)
ReSitev:
n Zn2*
:
ji i.25
C EDTA
'rrt
ZnA
:
'nZrr2*
.iriznA
oro
ZnA
:
mZnOlmvz .iAAYo:
99,74Yo
n Fe3*: CEDTA.V 2.5
mFe2o3/mv
z. | 00o/o :
.J V neki organski
mFezO:
:
nFe3-12
. MFezO:
o/oFe2O3
:
0,26Yo
spojini z moiekuisko maso 4i7 Leiimo gravimetriino doioiiii Steviio
etoksilnih (CH3CH2O-) skupin
Reakcije: ROCIIzCII3 + iil ---) ROii + CHsCHzi
CHzCHzI + Ag* + OH- --) AgI(s) + CH3CH2OH
25,24 mg vzorca nam daje 29,t3 mg
Ag:107,9,
a.gl. Doioiite
Steviio etoksiinih skupin v moiekuli!
l:126,9
R.eSitev:
lmol etoksi skupin daje I mol
25.4214i7
:
torej: 29,03
mg AgI :0,12365 mmolov
0.0609 mmoiov
0,12365 I 0,06096
v.a./
'-?-/
AgI
:
2,03
:
2 etoksi skupini
pH krvi ie T, l.Izraiunajte razmerje koncentracij HPO42- in H2PO4- v krvi!
Kr: i,i.i0-2, Kz:7,5.i0-8, Ks:4,g.i6-13
K32:7,5.10-8
Resitev: [HPo42-]/[HzPo+-]
,,:4..1
:
K.2/[H3o*f
:
7,5.1 0-8/3,98. I 0-8
:
1,88
Za doioievanje ATP (acienozintriiosiata) v tkivu smo razviii novo meto<io, pri kateri
smo pri annlrr,i standardnega refereninega vzorc z deklarirano vrednostjo 1,11
mmol/mg dobili naslednje rezultate: l,l7; l,l9;1,11; 1,15 in 1,20 mmol/ mg. Ali lahko z
95 "/" zanesljivostjo trdimo, da se na5a doloiitev ujema z deklarirano vrednostjo?
tur.ir.(95%')
:21227
ReSitev
izradunani siandardni odmik: s= 0.0358
t"*o: (Xs.-X
t"*p
l//
) tk'it
iznerienr
y's .ni12
: (i,i i i-1,1 164)i0,035E
.5i12
:
3,37
odgovor NE!
Po podatkih iz Meckovega Indexa lahko pri zdravljenju bolezni myasthenia gravis
predpi5emo 10 mg guanidina (CH3i.{3) na kiiogram teiesne teie paeienta. V Stirih
tabletah (skupna masa 7,50 g) smo doloiili du5ik s Kjeldalovo metodo. Spro5ieni
amoniak smo destilirali v 100,0 ml 0,1750 M HCl. Za titracijo preseZka smo porabili
ii,37 mi 0,i080 hl NaOH. Koiiko tatrlet dnevno iahko predpiSemo paeientu teikemu 48
kg?
N:l4
R.e5itev:
100 x
0,1750:
17,5 mmolov HCI
11 .37 x 0.1 080 :
1.228 mmolov NaOH
sledi:
n NH3
-- 16,272 ustreza 227 ,8 mg
N
in 322,7 mg CH3N7 (80 mg na tableto)
Rezuitat: 6 tabiet
/i'
V vzorcu dolodujemo Ca. 0,2437 g vzorca raztopimo in Ca(II) oborimo kot CaCzOr.
Otrorino filtriramo, speremo in jo raztopimo v HzSO+ Raztopino titriramo s 0,02065 M
KMnOI in porabimo3l,44 ml. Izradunajte o/o CaO v vzorcu! Napi5ite ustrezne enaibe!
r:
^-A
t-4-at,
^
ReSitev:
+ 2MnOq'+ 16H+ *- 2Mn2* +
5 mol CrOo'' = 2 mol KMnO+
5 mol CaCzOa, = 5 mol CaO
rrCaO: V runo+ 'CKM-oa'(SlZ)
YoCaO: mCaO/mu,or"u
5CzOq2-
1OCOz
+ SHzO
YoCaO:37.35Vo
i.
,
Pri titraciji 100 ml enobazne Sibke kisline (HA) porabimo 27,63 ml 0,09381 M NaOH.
pH v ekvivalentni toiki je i0,99. izraiunajte pH po dodatku 19,47 ml NaOH!
ReSitev:
HA + OH-: A-+H2O
[A-]
:
(27,631127 ,63) x 0,09381
pFi: i0,99 [Ofil
Ku:4'94
x10-s
:9,77.10-a
:
0,02031 M
i9,74
i'".:
m| puier! pH: pKa + iog [A-]i[iiA] :
i0,07
Izraiunajte elektrodni potencial polilena : CdlCd(OH)z (nas). H* 11x10-1r1
Potencial izrazite glede na nasiieno kalomelovo elektrodo (Escr = 0,242Y)
Re5itev:
KrocdloH;r:5.9x10-rs
[Cd2-]'toH-lt
[oH-]
cd2*
E:
:
:
.
K,o
:
5,9. 10-15
r.10-3
5,9 Jo-ls l(L 1o-')t
-0,403 4,059121og
E vs SCF
'.:i
:
:
:
5,9. lo-e
(1/5.9.10'):
-0,647
-0.647V - 0.242V: -0.889 V
Zadolodevanje koncentracije CrOa2- uporabljamo naslednji ilen:
S CE//Ag2C roa (n as),C roa2-1xlvg/Ag.
Izraiunajte pCroa, ie je napetost ilena 0,404 V!
Ao.CrO, +).e -->).A.o + CrO.2- tr'.n:O 4/L6V I'.sce: O T.ALI/
Re5itev:
Ag2CrO4 + 2e-
E:
e
2Ag+C'r0a:-
Eo- (0,05912).1og[CrOa2-]
:5
nCrO,
r -_ -a
-
EscE
:
Eo
-
0,296.pCrO+-Esce
R)
\ Y'/ , V urinu smo doloiali
\_/
v
koncentracijo Na z natrijevo iono-selektivno elektrodo. Doloiili
smo nasleonJe vreonostl: luz, v /, vv, v6, lur rn luo mNl. ltaKsne so meJe zanesurvosn
zaizmerjeno koncentracijo pri 95 in99o/o zanesljivosti?
t95y":2r57
ReSitev:
Standardni odmik: s
t9g"7.: 4104
:
a) p: X tqsx si{6 :
i
2,327
00,5+3,4mM
b) p: Xreey,sltl6: 100,5+5,4mM
i.' r.j V da5o smo odmerili
25 ml vzorca s koncentracijo F- 1xl0-3 M. Odiitani potencial je bil
60 mV. Nato smo dodali I ml 1.10-2 M raztopin eB-. Za koliko bi se spremenil potencial
elektrode pri 25oC, ie bi se elektroda obna5ala idealno?
Re5itev :
El : E'- 0.059. log [F-]1
E2: E'- 0.059. log [F-]2
C2: (q.Vr * C*.V,t)/(Vr+Vst) :1,346.10-r mol,ll
AE: Ez-Er :0.059.(log[F ]r - loglF l2)
AE: -7.6 mV
-
'. '.Aktivna komponenta (kiordizepoitsid) v preparatu >Li'nrium< riaje v 0,0i ivi FizSOl
polarografski val s polvalnim potencialom Etn : -0,265 V (vs SCE). Vi5ina
polarografskega vala pri polarografiranju 50 ml raztopineo ki vsebuje omenjeni
preparat je 0137 pA. Ce v raztopino dodamo 2,00 ml J, 00 mM standardne raztopine
aktivne substance, naraste mejni difuzijski tok na 0,80 pA. Izradunajte koncentracijo
aktivne komponente v vzorcu!
Re5itev: Standadni dodatek pri polarografiji: Rezultat: 9,6.10-s M
-
i-
i
Fluoridna ionoselektivna elektroda ne reagira na HF, reagira -pa na OH- ione v viSjih
koncentracijah , ie je koncentracija IOHI > [F-l/10). v 10-- M raztopini NaF ima
elektroda potencial +100 mV (vs SCE), v
10-1 M raztopini pa +41 mV. Skicirajte odvisnost potenciala od pH, ie jo pomo6imo v
10-- M NaF in spreminjamo pH od 1 do 13!
pKaHF:3,l7
ReSitev:
tOH-l
: F7l0:
l0-6
(pH:8) torej pri pH >
I
vpliv OH-!
Elektroda ne reagira na HF
Pri pH man5jem od3,l7 (pK"!) vpliv H*, nastanek HF zmanj5a koncentracijo F-!
/i?
V vzorcu vode smo doiodiii koncentracijo sulfidnih ionov z elekwaiizno generiranim
jodom. V 50 ml alikvot vzorc smo dodali 3 g KI ter kontrolirali jakost toka pri
kulometriini titraciji ( i : 0,00731 A). Cas titracije je bil 9,2 min. Izraiunajte
koncentracijo H2S v vzorcu in jo izrazite v mg/L!
Reakcija:
H2S + 12 ---------> ZIJI + S + 2Il= 126.9 S:32
ReSitev:
pretedeni naboj:
Q:i.t
:
2,09.10-5 molov H2S/50
0,00731
mL
.
552 sek.
:
4,035 As
sledi 4,2 .10-4 moVl:
0,A142mdL: l4,2ppb
.:"'
V vzoreu vode dolodnjemo baker z AAS in uporabimo tehniko standardnega clodatka,
pri iemer dodamo v 100 ml vzorca 0,1 ml standardne raztopine s koncentracijo
lmg/ml.
Rezultati meritev: slepa vrednost: A:0,050, vzorec: A:0,550,
vzorec + st. dodatek: 4:1,050 Izraiunajte koncentracijo bakra!
Re5itev:
A-As:k.C*
Ar-A,r: k.(V,.C" + Vl.Cs)/(V,+Vr)
enadbi delimo:
0,500/1,000
:
Cx. 101(100Cx + 0, l. 1)
Cx:0.00i mgit,:r{
.
Koncentraciio Cu v vzorcu doloiuiemo s tehniko standardnega dodatka. Uporabimo
standardno raztopino, s koncentracijo lmg/ml.
Absorbanca
Volumen vzorca (mL) Volumen st. razt. Celotni volumen
luuru
0
U,IOJ
i0,00
10,00
1,00
L00,0
10,00
2,00
100,0
10,00
3,00
100,0
10,00
4,00
100,0
0,240
0,319
0,402
0,478
izraEunajte Koncentracijo Cu v vzoreu!
ReSitev:
204 pglmL (rezultat iz umeritvene krivulie z ustreznim upo5tevan_iem razredditev!)
i_)g;fi..'
Kak5na bo sestava efluenta pri prehodu naslednjih razredienih raztopin skozi kolono
kationskim izmenjevalcem v H+ obliki:
a)
NaCI
FeSO4.(NH
b)
ilzSOt
n -Y:.-N.esttcv.
a) FI-, Cf (HCl)
b) H*, So42-(H2So4)
c)
H+, ClO4-, (HCIO+)
d)
H*, so42-, (H2so4)
NazSOa
c)
HCIOa
d)
s