1. No category

URSA
Žepni priročnik
ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU
Vsebina
I. Osnove zvoka
1.
Narava zvoka in fizikalne značilnosti
2.
Meritve zvoka
3.
Zvok in njegov vpliv na človeško psiho
II. Akustika v zgradbah
1.
Hrup v zgradbah
2.
Zvočna izolacija
3.
Zvočna uravnava (korekcija) zaprtih prostorov - absorpcija
III. Priporočila dobre prakse ob zasnovi in namestitvi
1.
Priporočila za načrtovanje objektov
2.
Tehnike zvočno izolativnih elementov za uporabo v zgradbah
IV. Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?
V. Programski paket URSA Akustika
Stran 2 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
I. Osnove zvoka
Cilji izobraževanja
V tem delu boste spoznali…
Osnovne značilnosti zvoka:
•
•
•
•
Kaj je zvok?
Na kakšen način se generira zvok?
Kako merimo zvok?
Kako ljudje zaznavamo zvok?
Stran 4 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
I. Osnove zvoka
1. Narava zvoka in fizikalne značilnosti
2. Meritve zvoka
4. Zvok in njegov vpliv na človeško psiho
Stran 5 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Narava zvoka in fizikalne značilnosti. Kako nastane zvok?
Če v zračnem prostoru ustvarimo mehansko vibracijo, ta povzroči premikanje
zračnih delcev okrog ravnovesnega položaja objekta, ki je ustvaril vibracijo.
Zvočne valove generirajo
zračni delci, ki se pomikajo
v zgoščenih in razredčenih
intervalih (zgoščinah in
rarzredčinah).
Stran 6 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočni tlak.
Od vibracije do zvoka. Kako nastane zvok?
Tlak je pojav, ki nastane, kadar s silo delujemo na neko površino. Tlak predstavlja
količino sile, ki deluje na enoto površine. Simbol za tlak je P.
Kjer je:
P = tlak
F = sila
A = površina
Enota za tlak v mednarodnem sistemu merskih enot (SI) je Paskal (Pa), in predstavlja
silo enega Newtona na površini en kvadratni meter (N/m2). To ime je bilo v sistem
merskih enot dodano šele leta 1971; pred tem se je tlak v SI sistemu izražal preprosto
z N/m2.
• Za manjše tlake uporabljamo mikropaskale (µPa=10-6 Pa)
• Za višje tlake uporabljamo kilopaskale (kPa=103 Pa)
• Pri zelo visokih tlakih uporabljamo megapaskale (MPa=106 Pa)
Stran 7 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočni tlak.
Od vibracije do zvoka. Kako nastane zvok?
Stran 8 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočni tlak.
Od vibracije do zvoka. Kako nastane zvok?
Zvočni valovi ustvarjajo spremembo
atmosferskega tlaka v območju
običajnega zračnega tlaka.
To spremembo tlaka imenujemo
zvočni tlak.
= Nivo zvočnega tlaka
Vibrirajoči objekt zažene zračne
delce v gibanje in tako povzroči
zvok.
Zvok, ki ga slišimo, povzročajo hitre spremembe zračnega tlaka. Zvok je vibracija in energija.
Stran 9 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Fizikalne značilnosti zvočnih valov.
Frekvenca in valovna dolžina.
Kaj je frekvenca?
- Frekvenca je parameter, ki označuje zvočno vibracijo (vibracija je
celoten cikel zgoščenega in razredčenega intervala)
- Izražamo jo s številom vibracij na sekundo
- Merimo jo v Hertzih (Hz, št. ciklov na sekundo)
- Frekvenca določa ton zvoka
Stran 10 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvok in frekvenca
Frekvenca in zvok sta povezana:
Valovna dolžina (l) = Hitrost (c) / Frekvenca (f)
Zvočni val s frekvenco 20 Hz λ = 340/20 je dolg 17
metrov. To je višina petnadstropne stavbe!
Zvočni val s frekvenco 20.000 Hz λ = 340/20.000 je
dolg 1.7 centimetrov ali približno toliko kot fižolovo zrno.
Stran 11 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Katere frekvence so slišne?
Stran 12 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Kako se širi zvočni val?
Ples delcev, prenos zvoka.
Stran 13 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Kako se širi zvočni val?
Ples delcev, prenos zvoka.
Zrak
Voda
Hitrost zvoka je sorazmerna kvadratnemu
korenu modula elastičnosti* medija skozi
katerega se giblje.
340 m/s
1450 m/s
Beton
Jeklo
3950 m/s
6110 m/s
Bolj ko je medij tog, hitreje se bo skozenj širil zvok.
* Modul elastičnosti je matematičen opis nagnjenosti objekta ali substance k elastični deformaciji. Modul elastičnosti
merimo v megapaskalih (MPa).
Stran 14 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
I. Osnove zvoka
1. Narava zvoka in fizične značilnosti
2. Meritve zvoka
4. Zvok in njegov vpliv na človeško psiho
Stran 15 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Meritve zvoka. Jakost zvoka.
Jakost zvoka nam podaja količino energije zvoka. Povzroča jo variacija tlaka, ki
se pojavi v zraku ob prenosu zvoka.
– Jakost zvoka merimo s primerjavo variacije nivoja tlaka glede na referenčni
pritisk. Jakost zvoka izračunavamo z uporabo logaritmične lestvice.
– Jakost zvoka merimo v decibelih (dB).
– Decibel (dB) se imenuje po Grahamu Bellu, izumitelju telefona.
– Decibel lahko izrazimo s spodnjo formulo:
Lp = 10 Log (P/P )
0
2
P
P0
Lp – jakost zvoka
P – izmerjeni zvočni tlak
P0 – najnižji slišen zvočni tlak (2X10-5 Pa=0,00002 Pa)
Graham Bell (1847 – 1922)
Stran 16 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Decibeli in lestvica hrupa
Z uporabo decibelov lahko
variacijo zvočnega tlaka, ki ga
povzroča zvok, ponazorimo z
lestvico, ki omogoča lažje
razumevanje jakosti zvoka.
•
Decibeli omogočajo meritve
jakosti zvoka na osnovi
logaritemske lestvice.
•
Dvig jakosti izvora zvoka za
20 dB predstavlja 10-kratno
ojačitev jakosti zvoka.
Najmanjša sprememba jakosti
zvoka, ki jo zdravo človeško
uho lahko jasno zazna, je tri
decibele.
Stran 17 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Seštevanje decibelov
Decibelov ne moremo seštevati
aritmetično, saj so zasnovani na
logaritemski lestvici.
Razlika med dvema nivojema
zvoka.
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Vrednost v dB, ki jo je treba
prišteti k glasnejšemu zvoku
3
2,6
2,1
1,8
1,5
1,2
1
0,8
0,6
0,5
0,4
Stran 18 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Primeri izračunov
Enaki zvoki
Če sta dva zvoka povsem enaka je skupna
jakost zvoka + 3 dB.
40 db + 40 db = 43 db
Različni zvoki
Če sta dva zvoka zelo različna, bo skupno
jakost zvoka v dB narekoval prevladujoč
močnejši zvok; jakost v dB, ki jo ima šibkejši
zvok, pa je skoraj zanemarljiva.
50 db + 40 db = 50,4 db
Ko smo poleg zvočnika, ki oddaja zelo glasno glasbo, se ne moremo pogovarjati, saj je nivo
jakosti zvočnika v dB tako močan, da bo naš glas praktično neslišen.
Vir: lastni viri (razen slik, uvoženih iz Microsoft Office predlog)
Stran 19 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Hrup in zovčni spekter. Kaj je hrup?
Hrup je zvok, ki nam je neprijeten, saj ga ne želimo slišati.
• Hrup je subjektivna kategorija – vsak posameznik ga dojema drugače.
• Jakost hrupa nima nič s tem, kako neudobno se ob njem počutimo.
Nekaj primerov morebitnega hrupa (subjektivno dojemanje posameznika):
Koncert, ko
želimo počivati.
Stran 20 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Formula F1 (strahoten
hrup za nekatere - za
nekatere pa nebeška
glasba).
Kapljajoča
pipa.
Zvočni spekter in meritve zvoka
Zvok, ki se oddaja v prostor, je redko povsem čist (v eni sami frekvenci z eno jakostjo); v resnici
je večina zvokov sestavljena iz zapletene mešanice vibracij, ki jih predstavlja tako imenovani
zvočni spekter.
Zvočni spekter običajno predstavljamo kot diagram jakosti zvoka ali zvočnega tlaka v odvisnosti
od frekvence. Moč ali lak običajno merimo v decibelih, frekvenco pa v vibracijah na sekundo (ali
Hertzih, kratica Hz). Vse slišne frekvence lahko obstajajo na višjih in nižjih nivojih zvočnega
tlaaka.
Frekvenca in jakost določata zvočni spekter:
• Zvok v neki frekvenci ima lahko različne jakosti.
• Zvok z neko jakostjo ima lahko različne frekvence.
Stran 21 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočni spekter in meritve zvoka
Čeprav je mogoče analizirati vsako posamezno frekvenco v zvočnem
spektru, je to nepraktično in izjemno zamudno. V ta namen je bila
razvita lestvica oktav in tretjin oktave.
Vsakič, ko frekvenca podvoji svojo vrednost, postane nova
oktava. Če ima, na primer, ena nota frekvenco 400 Hz, bo nota v
oktavi višje imela frekvenco 800 Hz, nota v oktavi nižje pa 200 Hz.
Razmerje frekvenc dveh not, ki sta oddaljeni za eno oktavo, je torej
2:1.
• Tretjino oktave izračunamo z delitvijo območja oktave v tri dele, da
tako dobimo natančnejšo informacijo.
• Zvoke merimo s sonometri, ki lahko izmerijo oktavo ali tretjino
oktave.
• Tipične meritve zvoka v zgradbah zajemajo oktave od 125 Hz do
4,000 Hz.
Stran 22 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Akustična metrologija
Analiza po tretjinah oktav nam
podaja natančnejšo informacijo o
zvoku, ki ga oddaja vir in o stopnji
izolacije, ki jo ima obravnavani
gradbeni element.
Stran 23 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
I. Osnove zvoka
1. Narava zvoka in fizične značilnosti
2. Meritve zvoka
4. Zvok in njegov vpliv na človeško psiho
Stran 24 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvok in njegov vpliv na človeško psiho
Štiri glavne značilnosti slišnosti zvokov so: ton, jakost, barva in izvor zvočnega vira.
• Ton predstavlja zaznano osnovno frekvenco zvoka. Je karakteristika slišnosti zvoka, po kateri
lahko zvoke razvrstimo v lestvico od nizkih do visokih tonov.
• Jakost je kvaliteta zvoka, ki je v primarni psihološki povezavi z fizično močjo (amplitudo). Je
karakteristika zaznavanja slišnosti, po kateri lahko zvoke razvrstimo v lestvico od tihih do glasnih.
• Barva je kvaliteta zvoka ali tona, po kateri se razlikujejo različni tipi izvorov zvoka, kot so glasovi
ali glasbeni inštrumenti. Po barvi, na primer, ljudje z malo vaje lahko ločijo zvok saksofona od
zvoka trobente v jazzovskem orkestru, tudi kadar oba inštrumenta obenem igrata z enako jakostjo
in v enakih tonih.
• Lokalizacija zvoka se nanaša na poslušalčevo sposobnost, da določi smer in razdaljo lokacije
izvora zvoka. Človeški slušni sistem uporablja več načinov za lokalizacijo izvora zvoka, kot so
primerjanje razlik v času in nivoju zvoka, ki ga zaznava eno in drugo uho, informacije o zvočnem
spektru, primerjava ujemanja vzorcev zvoka, itd.
Stran 25 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvok in njegov vpliv na človeško psiho
Človeškjo uho zazna povečano intenziteto zvoka pri spremembi
zvočnega tlaka z 1 na 2 µbar*.
• Naslednjo spremembo bo zabeležilo ob spremembi zvočnega tlaka z 2
na 4, nato s 4 na 8 µbarov, itd.
Najmanjša razlika v zvoku, ki jo je mogoče zaznati, je sorazmerna
začetni vrednosti zvoka (Fechnerjev zakon).
• V tišini noči zlahka slišimo še tako tih zvok (zaznamo že majhno
spremembo zvočnega tlaka) kot je, na primer, kapljanje vodovodne
pipe. Ko se nahajamo na rokovskem koncertu (in okrog sebe
zaznavamo zvoke z velikimi zvočnimi tlaki), bo potreben zelo močan
zvok, da bo preglasil hrup rokovske glasbe.
*Bar (simbol bar) je enota tlaka, enaka 100 kilopaskalom in približno enaka atmosferskemu tlaku našega planeta na
nadmorski višini 0. Druge enote, izpeljane iz bara so decibar ( simbol dbar), centibar (simbol cbar), millibar (simbol
mbar ali mb) in mikrobar (µbar). Te sicer ne spadajo v lestvico mednarodnih merskih enot SI, vendar pa je njihova
uporaba v tem merskem sistemu privzeta. Za opis tlaka se na splošno uporablja enota bar, saj je ena enota približno
enaka vrednosti standardnega atmosferskega tlaka in je uradno priznana enota v državah Evropske Unije.
Stran 26 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvok in njegov vpliv na človeško psiho
a) Zunanje uho: Uhelj (zunanje uho) pošilja zvočne valove
po kanalu k bobniču, večinoma v frekvencah od 2000 do
4000 Hz.
b) Srednje uho: Bobnič prične vibrirati, podobno kot
membrana mikrofona. Vibracije se nato preko vrste
manjših koščic (streme, nakovalce in kladivce) prenašajo
v notranje uho.
c) Notranje uho: V notranjem ušesu zaznavamo zvok.
Mehanske vibracije, ki nastajajo v srednjem ušesu,
dosežejo ‘’strune’’ sprejemnih celic, ki s svojim gibanjem
proizvajajo električne signale in jih oddajajo možganom.
d) Prenos signalov v možgane: Električni signali se
prenesejo k možganom, ki jih nato obdelajo in prevedejo v
ustrezno informacijo.
Stran 27 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
II. Akustika v zgradbah.
Cilji izobraževanja
V tem delu boste spoznali…
Ključne vidike zvočne izolacije in absorpcije zvoka v zgradbah:
•
•
•
•
•
Kako zvok vpliva na zgradbe?
Različni načini prenosa zvoka v zgradbah, standardni tipi hrupa
Kaj je zvočna izolacija v zgradbah? Glavni primeri uporabe zvočne
izolacije – kako deluje?
Kaj je zvočna absorpcija v zgradbah? Kako deluje?
Kako izmeriti in predvideti potrebno zvočno izolacijo in absorpcijo v
skladu z veljavnimi normativi?
Stran 29 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
II. Akustika v zgradbah
1. Hrup v zgradbah
2. Zvočna izolacija
3. Zvočna uravnava zaprtih prostorov (absorpcija)
Stran 30 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Hrup v zgradbah – onesnaženje s hrupom
Onesnaženje s hrupom v zgradbah je odvisno od prisotnosti virov motečega hrupa.
Motnjo lahko povzročajo:
• Zunanji viri (npr. promet),
• Notranji viri (npr. dejavnost v drugih prostorih, naprave v zgradbi, ipd.)
V pogledu zvoka v zgradbah lahko ločimo dva tipa prostorov:
• Prostori, ki oddajajo zvok ali hrupna okolja (npr. kuhinja, dnevna soba,
glasbena soba, itd.)
• Prostori, ki sprejemajo zvok ali tiha okolja (npr. spalnice, učilnice, itd.)
Slika 31 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Hrup v zgradbah – tipi hrupa
Obstajajo različni tipi hrupa, ki vplivajo na zgradbe:
• Hrupi, ki se prenašajo po zraku –
nanašajo se na prenos zvoka, ko se zvočne
vibracije prenašajo po zraku: govor ljudi,
glasba, itd. To vključuje tudi prenos zvoka v
druge prostore in reverberacijo (odboj zvoka)
v istem prostoru.
• Hrup udarca – nastane, kadar je vir zvoka dinamična sila, ki deluje direktno na konstrukcijo:
predmet, ki pade na tla, premikanje stolov, hoja po tleh, pritrjevanje sanitarne opreme v stene in tla,
na steno nameščeni zvočniki, itd.
• Hrup opreme – je kombinacija zvoka udarca in zvoka, ki se prenaša po zraku. Primeri hrupa
opreme so lahko – zvok izpiranja stranišča, delovanje klimatskih naprav ali dvigal.
Slika 32 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija v zgradbah
Zvočno izolacijo lahko v zgradbah vgradimo v različne gradbene elemente:
A.
Notranje (pregradne) stene
B.
Zunanje stene
C.
Tla
D.
Stropovi
E.
Strehe
Slika 33 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Hrup v zgradbah – standardni tipi hrupa (I/IV)
Da bi omogočili primerjavo meritev zvoka v različnih državah
smo vzpostavili lestvico standardnih tipov povzočenega
hrupa: rožnati šum, hrup prometa in hrup udarca.
1. Rožnati šum ponazarja hrup, povzročen v zgradbah,
pa tudi hrup letala. Nivo zvočnega tlaka (SPL) rožnatega
šuma je konstanten v celotnem frekvenčnem spektru,
zato pri tem šumu ali hrupu ni ene frekvence, ki bi bila
pomembnejša od druge.
Slika 34 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Hrup v zgradbah – standardni tipi hrupa (II/III)
2. Hrup prometa ponazarja hrup prometa, ki se
prenaša po zraku. Vsebuje več nizkih tonov kot
rožnati šum. Zaradi tega so meritve zvočne
izolacije za hrup prometa ‘’nižje’’, kot za rožnati
šum iste jakosti, saj je izolacija gradbenih
elementov pri izolaciji nižjih frekvenc manj
učinkovita.
3. Standardni hrup udarca se uporablja za
referenco pri ocenjevanju učinkovitosti gradbenih
elementov glede na prenos zvoka udarca.
Proizvedemo ga s standardizirano napravo za
zvok udarca, ki se nahaja v prostoru, ki oddaja
zvok, merimo pa ga v drugem prostoru, ki ta zvok
sprejema. Standardizirana naprava za merjenje
udarnega zvoka je sestavljena iz petih kladiv,
težkih 500g, ki udarjajo (prosti padec) z višine
4cm desetkrat na sekundo.
Slika 35 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Hrup v zgradbah – standardni tipi hrupa (III/III)
- Rožnati šum: pri rožnatem šumu ima
vsaka oktava enako moč, zato ne obstaja
frekvenca, ki bi bila pomembnejša od
druge.
- Hrup prometa: Simuliran hrup
prometa, ki vključuje več nizkih kot
visokih frekvenc.
Zvok standardnih hrupov si lahko predvajate na tej povezavi: http://en.wikipedia.org/wiki/Pink_noise
Slika 36 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
II. Akustika v zgradbah
1. Hrup v zgradbah
2. Zvočna izolacija
3. Zvočna uravnava zaprtih prostorov (absorpcija)
Slika 37 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija
Redukcija zvoka in zvočna izolacija
Redukcija zvoka je zmanjšanje zvočnega tlaka med določenim zvočnim
virom in sprejemnikom zvoka.
Poznamo nekaj različnih osnovnih pristopov k redukciji zvoka: povečanje
razdalje med virom in sprejemnikom, uporaba zvočnih barier za blokiranje ali
absorpcijo energije zvočnih valov, uporaba dušilnih struktur, kot so zvočne
pregrade iz mineralne volne ali uporaba aktivnih protihrupnih zvočnih
generatorjev.
Zvočna izolacija je redukcija zvoka med dvema notranjima prostoroma ali
med notranjim in zunanjim prostorom.
Slika 38 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija
Standardi, ki se nanašajo na zvočno izolacijo
Na zvočno izolacijo se navezujejo trije standardizirani normativi:
• Meritve zvoka (ISO 140) – ta standard predpisuje metode za meritve zvoka;
rezultati so izraženi v tretjinah oktave.
• Vrednotenje zvočne izolirnosti (ISO 717) – ta standard predpisuje metode
za izračun enotne vrednosti (v svetovnem merilu) na osnovi rezultatov
meritev, pridobljenih v skladu s standardom ISO 140.
• Načrtovanje akustičnih lastnosti stavb (EN 12354) – ta standard določa
metode in načine preračuna, ki omogočajo načrtovanje zvočne izolacije med
prostori na osnovi učinkovitosti gradbenih elementov.
Slika 39 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija - standard ISO 140
ISO 140 - Akustika. Meritve zvočne izolacije v zgradbah in izolacije gradbenih
elementov.
Ta standard vsebuje natančen opis testne metode, opreme in prostorov, ki so
potrebni za izvedbo testov. Standard pokriva področje meritev udarnega zvoka in
zvoka, ki se prenaša po zraku.
Po standardu ISO 140 obstajata dva načina meritev zvočno-izolacijskih sposobnosti:
• Meritev se opravi v laboratoriju – rezultat je izolacijski indeks posameznega
gradbenega elementa.
• Meritev se opravi v zgradbi (na lokaciji) – rezultat je izolacijski indeks med
dvema prostoroma, splošno poznan kot standardizirana zvočna izolacija.
Slika 40 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija –
laboratorijska meritev prenosa po zraku (ISO 140)
Oddajni prostor
Sprejemni prostor
L1
L2
R = L1-L2+10Log(S/A)
Izolacijski indeks gradbenega elementa za
prenos zvoka po zraku (v laboratoriju) je
definiran kot razlika v nivojih hrupa med
oddajnim in sprejemnim prostorom v
standardnih laboratorijskih pogojih. Indeks se
nanaša na izolacijo, namenjeno dušitvi zvoka, ki
se prenaša po zraku.
Glavne značilnosti:
• Dimenzije so standardizirane.
• Bočni prenosi ne obstajajo.
• Izražena je v dB (v tretjinah oktave) ali v
splošni skupni enoti redukcije zvoka - Rw
(C, Ctr)
Zvočni izolacijski indeks (R) je izražen kot razlika zvočnih nivojev med oddajnim (L1) in
sprejemnim prostorom (L2) z upoštevanjem površine stene med prostoroma (S) in zvočne
absorpcije sprejemnega prostora (A).
Zvočni izolacijski indeks se običajno uporablja za objektivno ocenjevanje gradbenih elementov.
Osnovo za izvedbo meritev podaja standard ISO 140.
Slika 41 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija –
laboratorijska meritev udarnega zvoka (ISO 140)
Udarna naprava Zapora bočnega prenosa zvoka
Indeks prenosa udarnega zvoka gradbenega
elementa (v laboratoriju) je definiran kot nivo
hrupa, proizveden v sprejemnem prostoru,
kadar je strop izpostavljen delovanju
standardizirane udarne naprave.
Glavne značilnosti:
• Dimenzije so standardizirane.
• Bočni prenosi ne obstajajo.
• Izražen je v dB (v tretjinah oktave) ali v
splošni skupni enoti za redukcijo zvoka –
Lnw.
Ln = Li + 10 log (A /A0)
Indeks prenosa udarnega zvoka (Ln) je izražen kot nivo zvoka v sprejemnem prostoru (Li)
upoštevajoč razmerje med zvočno absorpcijo sprejemnega prostora (A) in referenčno zvočno
absorpcijo (A0).
Indeks prenosa udarnega zvoka običajno uporabljamo za objektivno ocenjevanje gradbenih
elementov.
Slika 42 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija –
meritev prenosa zvoka po zraku na objektu (ISO 140)
Oddajni prostor
Sprejemni prostor
Standardizirana zvočna izolacija
med prostori (na objektu).
Osnovne značilnosti:
• Meritve dejanskih in ne
standardiziranih dimenzij.
• Upoštevani so tudi bočni
prenosi.
• Izražena je v dB (v tretjinah
oktave) ali v skupni enoti za
redukcijo zvoka - DnTw (C, Ctr)
⎛ 0,16·V ⎞
DnT = L1 − L 2 + 10 Log ⎜
⎟
·
Tr
S
⎝
⎠
Zvočna izolacija med dvema prostoroma (DnT) je razlika v zvočnem nivoju med oddajnim prostorom
(L1) in sprejemnim prostorom (L2), upoštevaajoč površino pregradne stene (S), prostornino (V) in
reverberacijski čas (Tr) sprejemnega prostora. Zaradi tega so pri meritvah na objektu upoštevani vsi
možni načini prenosa energije med oddajnim in sprejemnim prostorom in ne le eden, kot je to slučaj pri
laboratorijskih meritvah.
Kot osnovno podlago za meritve uporabljamo standard ISO 140.
Slika 43 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija –
meritve zvoka udarca na objektu (ISO 140)
Meritve prenosa zvoka udarca med dvema
prostoroma na objektu.
Osnovne značilnosti:
• Meritve v dejanskih in ne v standardiziranih
dimenzijah.
• Upoštevani so tudi bočni prenosi.
• Izražena je v dB (v tretjinah oktave) ali v skupni
enoti za prenos zvoka – L´nT
⎛T ⎞
L'nT = Li − 10 Log ⎜⎜ ⎟⎟
⎝ T0 ⎠
Prenos zvoka udarca med dvemi prostori (L´nT) je nivo zvoka v sprejemnem prostoru (Li),
upoštevajoč razmerje med reverberacijskim časom v sprejemnem prostoru (T) in
referenčnim reverberacijskim časom (T0).
Slika 44 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija –
zgradba standarda ISO 140
Vsebina standarda ISO 140 - Akustika. Meritve zvočne izolacije v zgradbah in meritve zvočne
izolacije gradbenih elementov.
ISO 140-1. Laboratorijski testni prostori. Specifikacija laboratorijskih testnih prostorov pri meritvah zvočne izolacije
gradbenih elementov.
ISO 140-2. Načela meritve zvoka, ki se prenaša po zraku. Specifikacija laboratorijske metode za meritve zvočne
izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zraku pri gradbenih proizvodih.
ISO 140-3. Načela meritve udarnega zvoka. Specifikacija metode za merjenje akustičnih lastnosti podov ali talnih oblog
ISO 140-4. Laboratorijske meritve zvočne izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zraku.
ISO 140-5. Kvalifikacije. Kvalifikacijski postopki, ki jih je potrebno izvesti ob namestitvi novih prostorov za meritve
redukcije zvoka ali pred pričetkom uporabe nove opreme za isti namen.
ISO 140-6. Načela testne kode. Dodatne podrobnosti, ki se nanašajo na testiranje specifičnih proizvodov ali skupin
proizvodov.
ISO 140-7. Meritve zvoka udarca na objektu.
ISO 140-8. Laboratorijske meritve redukcije zvoka udarca skozi pode ali talne obloge.
ISO 140-9. Laboratorijske meritve izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zraku med pregradami z zapolnjenimi
spuščenimi stropi.
ISO 140-10. Laboratorijske meritve izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zraku, za majhne gradbene elemente.
ISO 140-11. Laboratorijske meritve redukcije zvoka udarca skozi pode ali talne obloge za lahke pode.
ISO 140-12. Laboratorijske meritve izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zraku, in zvoku udarca med prostori v pritličju.
ISO 140-14. Načela obravnavanja posebnih situacij na objektu.
ISO 140-16. Laboratorijske meritve za izboljšanje akustične redukcije z dodatnimi oblogami.
ISO 140-18. Laboratorijske meritve hrupa dežja, ki se prenaša preko konstrukcijskih elementov.
Slika 45 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija –
standard ISO 717
ISO 717. Akustika - Vrednotenje zvočne izolacije v zgradbah in pri gradbenih
elementih.
Cilj standarda je izražanje učinkovitost izolacije v eni sami vrednosti in ne v vrednosti
za vsako frekvenco posebej. S podanim protokolom lahko prevedemo tretjine oktave
v eno samo vrednost.
Za to je potrebno uporabiti oba dela standarda:
ISO 717-1 – Vrednotenje izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zraku
ISO 717-2 – Vrednotenje prenosa zvoka udarca
Slika 46 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija –
standard ISO 717
Uporaba rezultatov meritev po ISO 140 za
izračun po standardu ISO 717
Testni rezultati po ISO 140
Izračun po ISO 717
Skupne vrednosti
Skupna izolacija, izračun po standardu ISO 717 – 1: 1996:
Skupna izolacija v dBA (od 100 do 5000 Hz):
Skupno vrednost pridobimo kot rezultat celotnega spektra. Na drugi strani pa je seveda povsem
nemogoče izračunati posamezne vrednosti frekvenc le s podatkom o skupni vrednosti spektra.
Slika 47 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Vir: testi URSA
Zvočna izolacija –
Ocena po standardu EN 12354
EN 12354 – Akustika zgradb. Ocenitev akustičnih lastnosti v zgradbah iz lastnosti gradbenih
elementov.
Standard EN 12354 regulira ocenitev/načrtovanje akustičnih lastnosti zgradbe iz lastnosti
gradbenih elementov. Razdeljen je na 6 delov:
• Del 1: Izolacija zvoka, ki se prenaša po zraku med notranjimi prostori.
• Del 2: Izolacija zvoka udarca med notranjimi prostori.
• Del 3: Izolacija zvoka, ki se prenaša po zraku, med notranjimi iz zunanjimi prostori
• Del 4: Prenos notranjega zvoka v zunanjost
• Del 5: Nivoji zvoka vgrajenih naprav v zgradbi
• Del 6: Absorpcija zvoka v prostorih
Zakaj je ta standard potreben?
Zaradi fizične narave gradbenih materialov ni mogoče točno izračunati zvočno izolativnih lastnosti
gradbenega elementa ali dejanske zgradbe. Zato uporabljamo določila standarda EN 12354 za
ocenitev specifičnih zvočno-izolativnih lastnosti gradbenih elementov in prenosa zvoka, kadar
združujemo različne elemente in na ta način napovemo / ocenimo standardizirano zvočno izolacijo
med dvema prostoroma.
Slika 48 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija –
Ocena po standardu EN 12354
Nekatere pomanjkljivosti ocenjevanja zvočne izolacije:
1.
2.
3.
4.
Akustični izračuni niso zamenjava za teste, ki jih izvajamo v laboratoriju ali na objektu.
Namen opravljanja akustičnih izračunov je pomoč pri boljšem razumevanju lastnosti
gradbenih elementov in razumevanju, kako se le-ti obnašajo v dejanskih aplikacijah na objektih.
V procesu načrtovanja nam ti izračuni omogočajo predvidevanje, kako se bodo gradbeni
elementi obnesli, ko bodo dejansko vgrajeni v objekt.
Akustični izračuni so zatorej uporabno orodje pri načrtovanju.
Obstajata dva glavna načina uporabe akustičnih izračunov:
1.
2.
Napoved/ocena zvočno izolacijskega potenciala različnih gradbenih elementov. Standard EN
12354 je zasnovan na skupini testov za meritve zvočno izolacijskih lastnosti različnih gradbenih
elementov.
Napoved/ocena nivoja zvočne izolacije med dvema prostoroma, ki je zahtevana na
konkretnem objektu.
Slika 49 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija –
Ocena po standardu EN 12354
Oceno zvočne izolacije opravimo z uporabo referenčnih EN standardov. Metode ocene podajajo trije
glavni standardi:
EN 12354 -1: za zvočno izolacijo proti zvoku, ki se prenaša po zraku.
EN 12354 -2: za izolacijo zvoka udarca
EN 12354 -3: za zvočno izolacijo proti zvoku iz zunanjosti zgradbe, ki se prenaša po zraku
Osnovna značilnost teh metod je, da podajajo oceno vsake prenosne poti z dodanimi prispevki ostalih
poti, kar na koncu omogoča skupno sliko.
Izolacija zvoka,ki se prenaša po zraku, med dvemi prostori
Prenos zvoka
udarca
Source: Norm EN 12354
Slika 50 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Izolacija zvoka, ki se
prenaša po zraku iz
zunanjosti objekta
Metode upoštevajo:
- Direkten prenos (Dd)
- Bočni prenos (Fd,Df,Ff)
Vnosne podatke lahko dobimo iz laboratorijskih
testiranj ali empiričnih ocen.
Izračune lahko opravimo po tretjinah oktave
(podrobno) ali v skupnih vrednostih
(poenostavljeno)
Zvočna izolacija –
Ocena po standardu EN 12354
Pri metodi izračuna upoštevamo elemente zvočnega prenosa pri vsaki prenosni poti, kot kaže
spodnja skica:
R – predstavlja zvočno izolativne lastnosti vsake stene
∆R – predstavlja izboljšanje zvočno izolativnih lastnosti zaradi stenskih oblog
K – predstavlja zvočno izolativne lastnosti spojev med stenami
D, d – direktni prenosi
F, f – bočni prenosi
Slika 51 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija Pogosto uporabljani gradbeni elementi
Obstajajo različne tehnike zasnove
gradbenih elementov, ki se uporabljajo
za zvočno izolacijo.
Obstaja kar osem osnovnih tipov takih
gradbenih elementov.
Na naslednjih straneh pojasnjujemo
njihovo delovanje in razlike med njimi.
Slika 52 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija
Enostavni zidovi
Zvočno izolacijske lastnosti tega sistema lahko razložimo z Zakonom mase, po
katerem je zvočna izolacija direktno sorazmerna gostoti površine.
Enostavni zid
Zakon mase je uporaben le pri:
• Proizvodih s površinsko maso (m) preko 150 kg/m2.
• Polnih stenah.
• Stenah, ki imajo poroznost manjšo od 15%.
Če zvočno izolacijski proizvod ne ustreza tem osnovnim pogojem, ni
mogoče napovedati, kakšne bodo njegove izolacijske lastnosti.
R = 37,5 log (m) - 42
Indeks zvočne izolacije (R) je odvisen od
površinske mase (m).
Ob uporabi načel zakona mase bo potrebna površinska masa za doseganje višjih zvočno
izolacijskih sposobnosti zelo velika, rezultat tega pa je izjemno debela in masivna stena.
Slika 53 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija
Enostavni zidovi
Enostavni zid
Zgornji graf prikazuje razmerje med maso in skupnim zvočnim izolacijskim indeksom. Povsem jasno
je, da je doseganje višjih nivojev zvočne izolacije mogoče le ob znatnem povečanju mase.
Tipični gradbeni elementi imajo površinsko maso pod 300 kg/m2. To posledično pomeni, da je
izolacijski potencial takih elementov pod 50 dB.
Slika 54 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija
Enostavna dvojna stena s slojem steklene volne
Lastnosti tega sistema lahko razložimo z Zakonom mase, rezultatu pa dodamo še
izolacijske sposobnosti steklene volne.
Dvojna stena s stekleno
volno
Zvočno izolativne lastnosti tega gradbenega elementa so podobne
kot pri enostavni steni (kjer je površinska masa enaka skupni
masi).
Ko dodamo stekleno volno debeline od 3 do 10 cm, se zvočno
izolativne lastnosti izboljšajo od 1 do 5 dB.
m1
m2
Zvočno izolativne lastnosti tega sistema lahko izrazimo z
naslednjo formulo:
d
R = 37,5 log (m1+m2) - 42 + 0,05*d
d – debelina steklene volne v mm.
m1, m2 - površinska masa zidov v kg/m2.
Slika 55 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija
Dvojna stena s stekleno volno
Dvojna stena s stekleno
volno
Ko dodamo izolacijo iz steklene volne v sistem dvojne stene ali povečamo debelino že
nameščene – se prav tako poveča zvočno izolacijski indeks, kar pomeni izboljšano zvočno
izolativnost celotnega gradbenega elementa.
Vir: Uporabljene so formule iz veljavnih standardov
Slika 56 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija
Enostavni zid s stensko oblogo vključno s stekleno volno
Zvočno izolativne lastnosti tega gradbenega elementa lahko razložimo z
načelom masa-vzmet-masa (več o tem na naslednji strani).
R1
R1
Izračun lastnosti takega sistema opravimo v treh
korakih:
1. Upoštevati moramo R1 vrednost enostavnega zidu
(brez vpliva stenskih oblog)
2. Izračunati moramo izboljšanje zvočno izolativnih
lastnosti (∆R) zaradi suhomontažnih stenskih oblog (v
odvisnosti od efekta vzmeti steklene volne)
3. Seštejemo rezultate teh dveh izračunov.
∆R
Izračun opravimo na naslednji način:
Za enostransko suhomontažno oblogo:
R = R1 +∆R
Za obojestransko suhomontažno oblogo:
R = R1 + ∆R + 0,5 ∆R
Slika 57 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
∆R
∆R
Zvočna izolacija
Zakon “masa – vzmet – masa”
Zvočno izolativne lastnosti mavčnih plošč in stenskih oblog lahko
razložimo z načelom masa – vzmet – masa. Ta zakon pravi, da se
zvočna izolacija v primerjavi z načelom mase pri enostavnih zidovih
poveča zaradi amortizacijskega učinka vzmetnega materiala. Če želimo
doseči efekt masa-vzmet-masa moramo zagotoviti čim nižjo naravno
frekvenco (F0) sistema. Naravno frekvenco sistema določata dva
faktorja:
• Masa mavčne plošče (m1, m2)
• Dinamična togost (s’) vzmetnega materiala, ki ga uporabimo
za zvočno izolacijo
Pri danem sistemu (z dano maso mavčne plošče), lahko nižje naravne frekvence dobimo le z
uporabo zvočno izolativnih materialov z nižjo dinamično togostjo – torej ne-togih proizvodov, kot
je steklena volna.
Na primer: če želimo v sistemih z mavčnimi ploščami dobiti naravne frekvence nižje od 100 Hz,
moramo uporabiti stekleno volno z dinamično togostjo pod 2,3 MN/m3
F0 = 160 [ s’ (1/m1+1/m2)]0,5
Za F0 < 100 Hz
Če je m1 = m2 = 12 kg/m2, mora biti s’ < 2,3 MN/m3
Slika 58 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija Izboljšanje izolacije s stenskimi oblogami - ocena ∆R
Nižje naravne frekvence lahko dobimo z zapolnitvijo vmesnega prostora z materialom, ki ima
nižjo dinamično togost (kot je steklena volna). Običajno nam proizvodi iz steklene volne
zagotovijo naravne frekvence, ki so nižje od 100 Hz (to zagotavlja maksimalno zvočno izolacijsko
izboljšanje).
Fo(80), Fo(100) – tipična naravna frekvenca ob
uporabi steklene volne
Fo(125), Fo(160) – tipična naravna frekvenca ob
uporabi kamene volne
Fo(200), Fo(250) tipična naravna frekvenca ob
uporabi trdih plastičnih pen
Primer: če obravnavamo nosilni zid z zvočno izolacijskim indeksom 40dB, bomo dobili izboljšanje
izolacije (∆R) 15dB, če uporabimo lahko mineralno stekleno volno (Fo(80)). Skupen izolacijski
potencial je tako: 40+15=55. Če pa uporabimo togo mineralno volno (Fo(125)), bomo pridobili
10dB bolšo izolacijo, kar v skupnem izolacijskem potencialu pomeni 50dB (40+10).
Vir: lastne raziskave na osnovi standarda EN 12354-1
Slika 59 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija
Skupna izolacija (Enostavni zid + stenska obloga)
70
R1 – zid brez stenske obloge
Fo(80), Fo(100) – tipična
naravna frekvenca pri
uporabi steklene volne
Fo(125), Fo(160) – tipična
naravna frekvenca pri
uporabi kamene volne
Fo(200), Fo(250) – tipična
naravna frekvencaa pri
uporabi trdih plastičnih pen
65
Izolacijski
indeks RR(dB)
Insulationindex
(dB)
60
55
50
45
Povečanje izolacije
40
35
30
150
200
250
300
350
400
450
500
550
600
mass
of thezidu
supporting
MasaSurface
površine
nosilnega
(kg/m2) wall (kg/m2)
R1
Fo (80)
Fo(100)
Fo(125)
Fo(160)
Fo(200)
Fo(250)
Če vzamemo steno s površinsko maso 250kg/m2, dobimo približno 47dB redukcije zvoka. Če
dodamo stensko oblogo iz lahke mineralne steklene volne lahko dobimo približno 58dB
izolacijskega potenciala. Pri uporabi toge mineralne volne sistem doseže le 53dB.
Slika 60 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija
Stene iz mavčnih plošč s stekleno volno
Obstajajo različni načini izgradnje stene iz mavčnih plošč in izolacije. Različni načini zgradbe imajo
za posledico različne zvočno izolacijske lastnosti.
Sistem z eno nosilno konstrukcijo
Ena mavčna plošča
Od 40 do 45 dB
Več mavčnih
plošč
Od 45 do 60 dB
R= 20 Log(m) + Log(d) +d+ 5
Slika 61 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Sistem z dvema nosilnima konstrukcijama
Več mavčnih plošč
Od 55 do 70 dB
R= 20 Log(m) + Log(d) + d + 10
m – masa. Manj kot 70 kg/m2
d – debelina volne. Izražena v cm
Zvočna izolacija
Učinek redukcije zvoka v izvotlinah
Prazni zračni prostori v steni lahko delujejo kot ojačevalnik zvoka in
zmanjšujejo izlacijski potencial sistema (učinek “bobna”). Zapolnitev teh
izvotlin s poroznim materialom (kot je steklena volna) preprečuje
nastanek tega pojava.
Trenje zraka med zvočnimi valovi in polnilom v stekleni volni omogoča
izgube zvočne energije in izboljšuje izolacijo.
Proizvodi, ki so preveč porozni ne zmanjšujejo zvočne energije, saj ni
trenja.
V proizvodih, ki so preveč togi ni redukcije zvoka, saj se zvok prenaša po
trdni snovi.
Ta učinek lahko ovrednotimo s specifičnim uporom pretoka zraka:
Pri optimalni izolaciji mora biti rs približno 5 KPa·s/m2.
Pri stenah s praznimi zračnimi prostori (izvotlinami) ni mogoče doseči dobre zvočne izolacije.
Slika 62 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija
Stropi in tla
Talni in stropni sistemi za izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku, so izdelani po istem
principu in na enak način kot stenske obloge (glej prejšnjo stran)
Stropi
Tla
Pri izolaciji zvoka udarca lahko upoštevanja vredno stopnjo izolacije dosežemo le pri talnih sistemih.
Slika 63 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna izolacija
Akustičnaa primerjava različnih rešitev
Enostaven zid
Rw(C;Ctr)=41(-3;-6)
RA = 38
Dvojna masa in le
6dB izboljšanja
izolacije pri rožnatem
šumu
Dvojni zid
Rw(C;Ctr)=49(-5;-10)
RA = 44
Dvojni zid s stekleno volno
Rw(C;Ctr)=49(-3;-6)
RA = 46
Enostavni zid s stensko oblogo
Rw(C;Ctr)=55(-3;-11)
RA = 52
Suhomontažni mavčni zid
Najnižja masa in
najboljša izolacija
Rw(C;Ctr)=61(-4;-12)
RA = 57
Slika 64 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
II. Akustika v zgradbah
1. Hrup v zgradbah
2. Zvočna izolacija
3. Zvočna uravnava notranjih prostorov (absorpcija)
Slika 65 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna absorpcija
Zvočna absorptivnost je kapaciteta materiala, da zvok absorbira in ga ne odbija. S to lastnostjo
material spremeni absorbirano zvočno energijo predvsem v toplotno energijo.
α = neodbita energija / prejeta energija
Absorpcije zvoka ne smemo mešati
z zvočno izolacijo, saj absorpcijski
sloj ne vpliva na izolacijske lastnosti
(T1 = T2).
R1, R2 T1. T2 I–
odbiti zvok
prenešeni zvok
sprejeti zvok
R1 > R2
T1 = T2
Zvočna absorpcija omogoča reverberacijo hrupa v prostorith, kot so gledališča, restavracije in
učilnice.
Slika 66 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Koeficienti absorpcije zvoka
1.Prenešena energija
2.Absorbirana energija
3.Prejeta energija
4.Odbita energija
α* koeficient absorpcije zvoka
Porozna struktura steklene volne
Ko zvočni val zadene ob gradbeni element (3), se del njegove energije odbije nazaj
oddajniku (4), del energije gradbeni element absorbira (2), tretji del te energije pa se
prenese skozi gradbeni element (1).
Elastična struktura in poroznost mineralne volne URSA omogočata odličen koeficient absorpcije
zvoka, saj material s temi lastnostmi zvočno energijo pretvarja v toplotno energijo.
Slika 67 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Reverberacijski čas
Reverberacijski čas (ali RT60) je čas, ki je potreben, da zvok zamre za 60 dB od
trenutka, ko ga je vir prenehal oddajati.
Reverberacijski čas je odvisen od velikosti prostora in zvočne absorptivnosti
materialov, ki prekrivajo njegove notranje površine.
Reverberacijski čas lahko izračunamo s
formulo alfa Sabine:
Tr = 0,163 * V / Σ S·α
Tr = reverberacijski čas (s)
V = prostornina prostora (m3)
Σ = seštevek
S= površina vsakega elementa (m2) (tla, stene,
strop,…)
α= absorpcijski koeficient vsakega elementa (--)
Slika 68 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Reverberacijski čas
Če je reverberacijski čas zelo visok, bo v
prostoru zelo veliko šumov iz ozadja, saj je v
njem mnogo zvočnih odmevov. Ta efekt
povzroča neprijeten občutek in zmedenost.
V nasprotju s tem pa bo v prostorih z zelo
nizkim reverberacijskim časom občutek
neprijeten zaradi tega, ker so naša ušesa
navajena sprejemati določeno stopnjo odbitega
zvoka.
Zaradi predolgega ali prekratkega reverberacijskega časa se v prostoru počutimo
neprijetno. Zato je potrebno prostor prilagoditi glede na predviden način uporabe
tako, da mu uravnamo reverberacijski čas.
Slika 69 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Ojačitve zvoka v prostorih
Kadar se nahajamo na prostem, zvok dojemamo direktno od izvora.
V zaprtih prostorih pa se odboji zvoka od sten prištejejo k direktnemu zvoku, ki
ga proizvaja izvor.
V prostorih, daljših od 17m se pojavljajo odmevi, saj naša ušesa niso sposobna prišteti odbitega
zvoka k direktnemu zvoku vira.
Slika 70 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Absorpcija in izolacija
Absorpcija
Sistem sestavlja: oddajnik, prenosnik in
sprejemnik, ki se vsi nahajajo v istem prostoru.
Učinek zvočne izravnave občutimo kot povečano
udobje oziroma lagodnost v okviru tega prostora.
Zvočno uravnavo običajno opravimo tako, da na
stene, strope in tla dodamo zvočno absorptivne
obloge
Izolacija
Sistem sestavlja: oddajnik, prenosnik in
sprejemnik, ki se nahajajo v dveh ločenih
prostorih. Zvočna izolacija poteka med dvema
ločenima prostoroma. Izolacijski učinek
povzročajo izolacijski sloji, skriti pod stenami,
stropi in tlemi.
Slika 71 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zvočna absorpcija – standardi zvočne absorpcije
Meritve zvočne absorpcije urejajo naslednji standardi:
Standard za testiranje:
ISO 354 ureja meritve zvočne absorpcije v reverberacijski sobi.
Standard za metode ocenjevanja:
ISO 11654. Zvočni absorbenti za uporabo v zgradbah. Ocenjevanje absorpcije zvoka.
Slika 72 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Meritev zvočne absorpcije - ISO 354
Meritev izvajamo v posebni sobi z več reverberacijskimi
površinami z uporabo enega ali več mikrofonov in zvočnika.
Zvočno absorpcijsko učinkovitost proizvoda ocenimo z razliko v
reverberacijskem času meritev z nameščenim proizvodom in brez
njega.
Reverberacijska soba je posebna soba, ki je zasnovana tako, da
kar najbolj odbija zvoka. Je nasprotje gluhe sobe, kjer ni nobenih
odmevov zvoka.
Vse stene, tla in stropi so narejeni iz betona, prebarvanega z
gladko barvo.
Odbojne plošče razpršijo zvočno polje.
Zaradi trdih in togih površin sobe, zvok počasi zamira. Pri 100 Hz je
reverberacijski čas, na primer, dolg 10 sekund (v običajnem
prostoru je ta čas 0,5 sekunde).
Pravokoten prostor z 200 kubičnimi metri prostornine.
Meritve po 1/3 oktave v frekvenčnem obsegu – od 100 do 500 Hz.
Najmanjše število položajev mikrofona – 3
Najmanjše število položajev zvočnega vira - 2
Slika 73 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
M - Omnidirectional Microphone
H - Loudspeaker
Meritve zvočne absorpcije – rezultati meritev po ISO
354, ocenjeni po standardu ISO 11654
Zvočno absorpcijski koeficient v
1/3 oktave
Praktičen zvočno
absorpcijski koeficient v 1/3
oktave
Izmerjene karakteristike
Frekvence
Reverberacijski časi prazne
sobe in sobe s testnim vzorcem
Skupni zvočno absorpcijski
koeficient
Zvočno absorpcijski koeficient
lahko izrazimo v odstotku
absorbiranih zvočnih valov
Razmerje zvočne absorpcije
območja ustreza aritmetični
sredini vseh vrednosti zvočno
absorpcijskih koeficientov po
tretjinah oktave
Rezultate meritev po ISO 354 z uporabo pravil za izračun po standardu ISO 11654 obdelamo tako,
da dobimo skupno vrednost.
Vir: testi URSA
Slika 74 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
III. Priporočila dobre prakse ob zasnovi in
namestitvi
Cilji izobraževanja
V tem delu boste spoznali ...
Pomembnost urbanističnega načrtovanja, arhitekturne zasnove in
tehnik gradnje za doseganje akustičnega udobja
•
•
Kako lokacija zgradbe vpliva na njene akustične lastnosti?
•
Kakšen je pravilen način uporabe zvočno-izolativnih sistemov v
zgradbah?
Kakšne so dobre prakse z ozirom na notranjo porazdelitev prostorov
in lokacijo namestitve inštalacij in naprav zgradbe?
Stran 76 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Uvod
Predpogoj za akustično udobje v zgradbi predstavljata dva glavna faktorja, ki ju je
potrebno upoštevati že pred pričetkom gradnje. To sta:
1. Primerna lokacija in zasnova zgradbe z upoštevanjem zunanjih virov hrupa
in pravilna porazdelitev notranjih virov hrupa.
2. Uporaba akustično učinkovitih tehnik gradnje – suhomontažne stene,
stenske obloge, plavajoči tlaki in zvočno izolativni stropi.
Stran 77 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
III. Priporočila dobre prakse ob zasnovi in namestitvi
1. Priporočila za zasnovo stavbe
• Lokacija in arhitekturna postavitev
• Notranja porazdelitev prostorov
• Inštalacije
2. Tehnike gradbenih zvočno izolativnih elementov
• Enojne stene iz mavčnih plošč
• Dvojne stene iz mavčnih plošč
• Suhomontažne obloge
• Stropi
• Plavajoči tlaki
Slika 78 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
III. 1. Priporočila za zasnovo stavbe
1. Lokacija in arhitekturna postavitev
2. Notranja porazdelitev prostorov
3. Inštalacije
Slika 79 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Lokacija in arhitekturna postavitev
Potrebno je upoštevati izpostavljenost zgradbe virom hrupa, saj je to osnovni predpogoj
za njeno akustično učinkovitost.
Na spodnjih ilustracijah vidimo nekaj primerov direktne izpostavljenosti zgradbe hrupu:
Pritlični prostori (α+β) so
direktno izpostavljeni
Višja nadstropja niso zaščitena
Če želimo doseči dobre akustične lastnosti zgradbe, se moramo izogibati direktni izpostavljenosti
zgradbe virom hrupa ali pa povečati nivo zvočne izolacije.
Slika 80 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Lokacija in arhitekturna postavitev
Upoštevati je treba položaj zgradbe glede na ulico.
DA
NE
Cesti je
izpostavljena le
ena stran fasade
Notranje območje
je zaščiteno
Izpostavljene
so tri strani
fasade
Notranje
območje je
izpostavljeno
Predpogoj za dobro zasnovo zgradbe je identifikacija virov hrupa in temeljit premislek o tem, kako
bo postavitev in zasnova zgradbe vplivala na nivo hrupa v njej.
Slika 81 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Lokacija in arhitekturna postavitev
Če so zgradbe postavljene poleg intenzivnih virov hrupa, je za akustično udobje bodočih
uporabnikov ključnega pomena, da namestimo ustrezne zvočne zapore.
DA
Zvočna zapora blizu virov
hrupa. Zapora mora biti visoko
izolativno in absorpcijsko
zmogljiva.
Ne-vzporedne zapore so bolj učinkovite
Slika 82 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
NE
Zvočna zapora je daleč od virov
hrupa in ni iz pravih materialov.
Vzporedne zapore niso učinkovite
Lokacija in arhitekturna postavitev
Zvočne zapore pomagajo izboljšati skupno zvočno učinkovitost zgradbe
Višina mora biti prilagojena izpostavljenosti virom hrupa
Kot zvočno zaporo lahko uporabimo tudi bližnje manj občutljive stavbe
Slika 83 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Lokacija in arhitekturna postavitev
Pravilna arhitekturna zasnova pomaga k izboljšanemu akustičnemu udobju.
Fasada narejena v obliki stopnic
Slika 84 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
V. 1. Priporočila za zasnovo stavbe
1. Lokacija in arhitekturna postavitev
2. Notranja porazdelitev prostorov
3. Inštalacije
Slika 85 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Notranja razporeditev z upoštevanjem zunanjih virov hrupa
Pomembno je, da notranjo razporeditev prilagodimo virom zunanjega hrupa. Pri
tem je treba upoštevati naslednje osnovne zakonitosti:
Balkoni z izolirano ograjo in zvočno
izoliranim stropom
Na izpostavljenih straneh so
locirani manj občutljivi prostori
(kopalnice, kuhinje, itd.).
Slika 86 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Notranja razporeditev z upoštevanjem notranjih virov hrupa
Prav tako je pri notranji razporeditvi prostorov pomembno upoštevati notranje vire
hrupa. V zvezi s tem je treba spoštovati naslednje zakonitosti:
Akustično manj občutljivi prostori
naj bodo nameščeni drug poleg
drugega.
Občutljivi prostori
(spalnice) naj ne bi bili
drug poleg drugega.
Slika 87 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Notranja razporeditev z upoštevanjem notranjih virov hrupa
Kontaktna površina zvočno občutljivih prostorov naj bo
čim manjša.
Slika 88 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Notranja razporeditev z upoštevanjem notranjih virov hrupa
Med dva zvočno občutljiva prostora poskusimo umestiti
“zaščitne elemente”(primer – med dvema spalnicama
namestimo stranišča)
Slika 89 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Notranja razporeditev z upoštevanjem notranjih virov hrupa
Vrata naj bodo
medsebojno čimbolj
oddaljena.
Slika 90 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Vrat ni priporočljivo
nameščati skupaj.
Notranja razporeditev z upoštevanjem notranjih virov hrupa
V prostorih, kjer nastaja hrup, naj bodo nameščeni zvočno absorpcijski
materiali. Na primer – paneli iz zvočno absorpcijske steklene volne na stropih in
preproge na tleh.
Slika 91 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Inštalacije - vodovod
Vrzeli zapolnimo z zvočno
absorpcijskim materialom.
Vse pritrditve opravljamo z elastičnimi
pritrdili
Slika 92 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Vodovod mora biti inštaliran po
načelu ‘’plavajoče pritrditve’’.
Inštalacije
Inštalacije naj
potekajo v prostorih,
ki so zvočno manj
občutljivi. Na
primer – kopalnice,
kuhinje, itd.
Izogibajmo se namestitvi inštalacij poleg zvočno
občutljivih prostorov.
Slika 93 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Inštalacije
Ob zasnovi in nameščanju klimatizacijskih sistemov je potrebno upoštevati naslednje
zakonitosti.
•
Motorje je treba namestiti v zvočno
manj občutljivih območjih.
•
Hrup vibracij strojev je potrebno
absorbirati, za kar uporabimo visoko
absorptivne kanale, na primer visoko
učinkovite proizvode iz mineralne volne
URSA AIR.
Slika 94 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Odprtine
Posebno pozornost posvetimo
namestitvi rolet. Škatle rolet naj bodo
zvočno izolirane.
Mizarski spoji morajo biti zatesnjeni.
Preprečiti je treba uporabo drsnih oken.
Stranski prerez roletne škatle
Slika 95 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Odprtine
Za povečanje zvočnega udobja
je potrebno uporabiti okna z
dvojno zasteklitvijo. Stekla naj
bodo v dveh slojih in karseda
dobro zatesnjena.
Stranski prerez roletne škatle
Slika 96 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
III. 2. Tehnike gradbenih zvočno izolativnih elementov
1. Enojne stene iz mavčnih plošč
2. Dvojne stene iz mavčnih plošč
3. Suhomontažne obloge
4. Stropi
5. Plavajoči tlaki
Slika 97 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Enojne stene iz mavčnih plošč
Opis
Suhomontažni pregradni sistemi so zgrajeni iz
laminiranih mavčnih plošč, pritrjenih na kovinsko
konstrukcijo iz profilov. Profile uporabljamo za nosilno
strukturo in za pritrjevanje mavčnih plošč. Praznino
med mavčnimi ploščami pa zapolnimo s stekleno
volno, da izboljšamo zvočno izolacijo.
Zvočno izolativna učinkovitost
Ti gradbeni sistemi so zasnovani na principu masavzmet-masa, kar omogoča dobro zvočno izolacijo,
istočasno pa majhno težo in minimalno debelino sten.
Priporočilo za uporabo
Taka metoda je najbolj priporočljiva za zvočno izolativne notranje pregradne elemente objekta.
Naslednja pomembna lastnost je hitrost izdelave, ki močno znižuje stroške gradnje.
Slika 98 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Enojne stene iz mavčnih plošč
Izgradnja sistema po posameznih korakih
V vodila brez pritrjevanja vstavimo vertikalne
profile na razdalji 400 mm ali 600 mm
oziroma jih razporedimo po potrebi;
OPOMBA: V nekaterih primerih vertikalne
profile na horizontalna vodila pritrdimo z
vijaki
V stranske stene, tla in strop
pritrdimo horizontalna vodila;
spoj s steno in stropom mora
biti zatesnjen z elastičnim
tesnilom.
Slika 99 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Ne eni strani
stene na profile
privijačimo
mavčne plošče.
V tej fazi v steno
napeljemo tudi
potrebne
inštalacije.
Enojne stene iz mavčnih plošč
Izgradnja sistema po posameznih korakih
Nato med profile vstavimo
stekleno volno. Te zaradi njene
fleksibilnosti ni potrebno
prirezovati na točne dimenzije,
kar pomeni znaten prihranek
časa. Paziti je potrebno le, da
zapolnimo celoten prazen
prostor.
Mavčne plošče pritrdimo še na drugo
stran stene in zatesnimo spoje v skladu
z navodili proizvajalca. Pri dvo ali več
slojnih sistemih je potrebno zagotoviti,
da pritrdimo plošče iz vsakega
posameznega sloja posebej in da
ustrezno zatesnimo vse spoje v vseh
slojih.
Slika 100 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Enojne stene iz mavčnih plošč
Splošna priporočila za izgradnjo učinkovitega sistema
Praznine v steni je treba popolnoma
zapolniti z zvočno izolacijskim materialom
– nikjer ne smemo puščati praznih
prostorov, saj to prispeva k prenosu zvoka.
Izogibajmo se uporabi togih izolacijskih
materialov oziroma materialov, ki imajo
veliko specifično gostoto.
Če želimo doseči visoko zvočno
izolativnost sistema, za zapolnitev
praznin uporabljajmo elastične materiale.
Idealna izbira je lahka mineralna volna, kot
je denimo, steklena volna.
Slika 101 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Enojne stene iz mavčnih plošč
Splošna priporočila za izgradnjo učinkovitega sistema
Cevne inštalacije
naj bodo ovite z
zvočno izolativnim
materialom, da
preprečimo zvočne
mostove.
Slika 102 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Stenske doze za vtičnice
in podobno naj bodo na
nasprotnih steneh
nameščene na ustrezni
razdalji; direktna
namestitev ene nasproti
drugi znatno prispeva k
povečanemu prenosu
zvoka.
Enojne stene iz mavčnih plošč
Horizontalni konstrukcijski
element
Izolacijski spoj
Pritrditev
Stropno vodilo
Mavčna plošča
Mineralna volna
Mineralna volna
Mavčna plošča
Talno vodilo
Talna pritrditev
Izolacijski spoj
Plavajoč tlak
Slika 103 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Detajli
pravilne
namestitve
sistema
enojne stene
iz mavčnih
plošč.
Enojne stene iz mavčnih plošč
Horizontalni
konstrukcijski element
Izolacijski spoj
Pritrditev
Stropno vodilo
Mavčna plošča
Mineralna volna
Mineralna volna
Mavčna plošča
Talno vodilo
Talna pritrditev
Izolacijski spoj
Plavajoč tlak
Slika 104 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Detajl
pravilne
namestitve
sistema
enojne stene
z dvoslojnimi
mavčnimi
ploščami.
Tehnike gradbenih zvočno izolativnih elementov
1. Enojne stene iz mavčnih plošč
2. Dvojne stene iz mavčnih plošč
3. Suhomontažne obloge
4. Stropi
5. Plavajoči tlaki
Slika 105 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Dvojne stene iz mavčnih plošč
Opis
Pregradni sistemi z dvojno konstrukcijo so zgrajeni na
podoben način kot enojne stene. Bistvena razlika je v
tem, da sta v takem sistemu vgrajena dva
konstrukcijska okvira, kar preprečuje zvočne mostove
na spojih in omogoča boljšo zvočno izolacijo.
Zvočno izolativna učinkovitost
Ti gradbeni sistemi so zasnovani na principu masavzmet-masa, kar omogoča dobro zvočno izolacijo,
istočasno pa majhno težo in minimalno debelino sten.
Priporočilo za uporabo
Taka metoda je najbolj priporočljiva za zvočno izolativne notranje pregradne elemente objekta.
Naslednja pomembna lastnost je hitrost izdelave, ki močno znižuje stroške gradnje.
Slika 106 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Dvojne stene iz mavčnih plošč
Izgradnja sistema po posameznih korakih
V vodila prve konstrukcije
namestimo vertikalne profile
na razdalji 400 ali 600 mm.
V stranske stene, tla in strop
pritrdimo horizontalna vodila; spoj s
steno in stropom mora biti zatesnjen
z elastičnim tesnilom saj to izboljšuje
zvočno izolacijo.
Slika 107 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Dvojne stene iz mavčnih plošč
Izgradnja sistema po posameznih korakih
Med profile namestimo stekleno
mineralno volno; njena elastičnost
omogoča izjemno dobro prileganje
vsem neravninam in nosilni
konstrukciji
Sedaj lahko na prvo stran
zidu privijačimo mavčne
plošče
Slika 108 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Dvojne stene iz mavčnih plošč
Izgradnja sistema po posameznih korakih
V vodila druge konstrukcije sedaj
namestimo vertikalne profile na
razdalji 400 ali 600 mm. Nato v
steno vgradimo vse potrebne
inštalacije.
V stranske stene, tla in strop pritrdimo
horizontalna vodila druge konstrukcije; spoj
s steno in stropom naj bo zatesnjen z
elastičnim tesnilom.
Slika 109 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Dvojne stene iz mavčnih plošč
Izgradnja sistema po posameznih korakih
Mavčne plošče sedaj lahko namestimo še na drugo
stran stene (po navodilih proizvajalca zatesnimo
spoje tako pri prvem kot tudi pri morebitnem
drugem sloju
Med profile namestimo stekleno
mineralno volno; njena
elastičnost omogoča izjemno
dobro prileganje vsem
neravninam in nosilni
konstrukciji
Slika 110 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Dvojne stene iz mavčnih plošč
Pravilna zgradba sistema z dvojno konstrukcijo in več sloji mavčnih plošč
Horizontalni konstrukcijski element
Izolacijski spoj
Pritrditev
Stropno vodilo
Mavčna plošča
Mineralna volna
Mineralna volna
Mavčna plošča
Talno vodilo
Talna pritrditev
Izolacijski spoj
Plavajoč tlak
Slika 111 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Dvojne stene iz mavčnih plošč
Detalj dvojne stene iz mavčnih plošč
Plavajoči tlak
Mineralna volna CP3 ali CP5 (15/20 mm)
Horizontalni konstrukcijski element
Izolacijski trak
Izolacijski spoj
!
Spoj med mavčno ploščo in plavajočim tlakom mora biti ločen z vertikalnim trakom izolacije
iz mineralne volne, saj to preprečuje toge spoje in zagotavlja boljšo zvočno izolacijo.
Slika 112 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Dvojne stene iz mavčnih plošč
Detalj dvojne stene iz mavčnih plošč
Mavčna plošča
Mineralna volna
Mavčna plošča
Vmesni prazen prostor
Zaključni element
Izolacijski spoj
Talno vodilo
Nepropustno elastično tesnilo
Plavajoč tlak
Horizontalni konstrukcijski
element
!
Drug način, da se izognemo togim spojem med dvojno steno iz mavčnih plošč in plavajočim
tlakom je, da steno zgradimo na plavajočem tlaku.
Slika 113 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Dvojne stene iz mavčnih plošč
Detalj dvojne stene iz mavčnih plošč
Vertikalni
pogled na
steno
Zunanji zid/fasada
Omet
Praznina
Mineralna volna
Mavčna plošča
Zvočno izolacijski elastični trak
Parna zapora ali tesnilo (le v
primeru zunanje stene
Mavčna plošča
Mavčna plošča
Vmesni profil
Obodni profil
Mineralna volna
Izolacijski trak
!
Na spojih dvojnih sten iz mavčnih plošč z nosilnimi stenami je potrebno zagotoviti, da bo
pregradna stena v stiku z nosilno, to je, da jo namestimo pred suhomontažno oblogo
nosilne stene, kot prikazuje zgornja skica.
Slika 114 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Dvojne stene iz mavčnih plošč
Detalj dvojne stene iz mavčnih plošč
Horizontalni konstrukcijski element
Zvočno izolacijski trak
Stropno vodilo
Mineralna volna
Navojna palica – pritrdilo
Mavčna plošča
Prazen vmesni prostor
Obešalo
Mineralna volna
Mavčna plošča
Stropno vodilo
Mavčna plošča
!
Sistem pregradne stene moramo namestiti pred plavajočim stropom tako, da ga
pritrdimo na zgornjo betonsko ploščo.
Slika 115 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Tehnike gradbenih zvočno izolativnih elementov
1. Enojne stene iz mavčnih plošč
2. Dvojne stene iz mavčnih plošč
3. Suhomontažne obloge
4. Stropi
5. Plavajoči tlaki
Slika 116 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Suhomontažne obloge
Opis
Suhomontažne stenske obloge izboljšujejo zvočno
izolativnost klasičnih opečnih ali betonskih sten.
Sistem sestavlja nosilni zid z nosilno kovinsko
konstrukcijo na katero pritrdimo mavčne plošče.
Prazen prostor med steno in mavčno ploščo zapolnimo
s stekleno volno in tako povečamo zvočno izolativnost
sistema.
Zvočno izolativna učinkovitost
Ti gradbeni sistemi so zasnovani na principu masavzmet-masa. Sistem je kombinacija težke nosilne
stene in suhomontažne obloge iz mavčne plošče ter
steklene volne, ki zagotavlja dobro zvočno izolacijo.
Priporočilo za uporabo
Metodo priporočamo za zvočno izolacijo obstoječih vertikalnih gradbenih elementov, saj
zagotavlja učinkovito zvočno izolacijo zidov in pregradnih sten.
Slika 117 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Suhomontažne obloge
Izgradnja sistema po posameznih korakih
Zagotovite, da nosilni zid, na katerega boste
namestili obloge, nima neravnin ali lukenj, ki bi
lahko prenašale zvok. Če je potrebno, jih
predhodno popravite z mavcem ali ometom.
Na tla, steno in strop pritrdimo profile
konstrukcije. Med profile in steno predhodno
namestimo fleksibilno tesnilo; profili ne smejo biti
v neposrednem stiku z nosilnim zidom.
Slika 118 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Suhomontažne obloge
Izgradnja sistema po posameznih korakih
V vodila druge konstrukcije sedaj
namestimo vertikalne profile na
razdalji 400 ali 600 mm. V tej fazi v
steno vgradimo vse potrebne
inštalacije.
Slika 119 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Med profile namestimo mineralno (stekleno) volno. Ker je le ta zelo
fleksibilna, ni potrebno natančno rezanje in prirezovanje. Potrebno je
zapolniti ves prazen prostor tako, da ne ostajajo vrzeli ali praznine, pri
tem pa moramo paziti, da izolacije ne rinemo za profile – oziroma se
izogibamo kakršnemukoli trdnemu stiku med nosilnim zidom in
konstrukcijo suhomontažne obloge.
Suhomontažne obloge
Izgradnja sistema po posameznih korakih
Na profile sedaj privijačimo
mavčne plošče in stike
zapolnimo v skladu z
navodili proizvajalca.
Slika 120 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Suhomontažne obloge
Splošna priporočila za izgradnjo sistema
Izogibajmo se
oblaganju lahkih
keramičnih sten
Slika 121 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Izogibajmo se
oblaganju
neometanih sten
Suhomontažne obloge
Splošna priporočila za izgradnjo sistema
Bodite posebej pozorni na cevne in
električne inštalacije; uporabite
tesnila za preprečitev nastanka
zvočnih mostov.
Slika 122 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Stenske doze za vtičnice in podobno
naj bodo na nasprotnih steneh
nameščene na ustrezni razdalji;
direktna namestitev ene nasproti
drugi znatno prispeva k povečanemu
prenosu zvoka.
Suhomontažne obloge
Splošna priporočila za izgradnjo sistema
Najboljša rešitev so suhomontažni
sistemi s kovinsko konstrukcijo
Cevne in elektro inštalacije ovijte v
izolacijo iz steklene volne; prav tako
stenskih doz ne vstavljajte drektno v
steno ampak jih pred tem ovijte v
stekleno volno
Slika 123 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Sistemi s trdnimi spoji so manj učinkoviti
Za izolacijski material ne uporabljajte
plastičnih pen
Suhomontažne obloge
Pravilna zgradba sistema suhomontažne obloge
Horizontalni konstrukcijski element
Zvočno izolacijski trak
Cementni ali mavčni omet
Zid / opeka (notranji ali zunanji)
Vijaki
Ojačitev (opcijsko, odvisno od višine)
Mavčna plošča
Mavčna plošča
Zid / opeka (notranji ali zunanji)
Ojačitev (opcijsko, odvisno od višine)
Vijaki
Cementni ali mavčni omet
Talno vodilo
Mineralna volna
Izolacijski spoj
Plavajoči tlak
Slika 124 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Suhomontažne obloge
Pravilna zgradba sistema suhomontažne obloge
Horizontalni konstrukcijski element
Zvočno izolacijski trak
Mineralna volna
Cementni ali mavčni omet
Beton / zid
Vijaki
Ojačitev (opcijsko, odvisno od višine)
Mavčna plošča
Mavčna plošča
Opeka / zid
Ojačitev (opcijsko, odvisno od višine)
Vijaki
Cementni ali mavčni omet
Talno vodilo
Zvočno izolacijski trak
Plavajoči tlak
Slika 125 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Suhomontažne obloge
Detajli: spoj med suhomontažno oblogo in plavajočim tlakom
Beton / zid
Cementni ali mavčni omet
Mineralna volna
Mavčna plošča
Zaključni element
Talno vodilo
Nepropustno elastično tesnilo (opcijsko)
Izolacijski trak
Plavajoči tlak
Izolacijski trak
Horizontalni konstrukcijski element
!
Če je vprostoru plavajoči tlak, mora le ta segati do površine nosilnega zidu. Sistem
suhomontažne obloge namestimo na vrh plavajočega tlaka, njegovo konstrukcijo pa od
tlaka ločimo z izolacijskimi trakovi.
Slika 126 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Suhomontažne obloge
Detajli: spoj med suhomontažno oblogo in fasado
Zunanji zid/fasada
Vertikalni pogled
na steno
Omet
Mineralna volna (dodatno)
Mavčna plošča
Mineralna volna
Obodno vodilo
Zvočno izolacijski elastični
trak
Parna zapora ali tesnilo (le v primeru zunanje
stene
Mavčna plošča
Mineralna volna
Praznina
Omet
Zid / opeka
Vlagoodporni omet
Mavčni omet
Praznina
Mineralna volna
Mavčna plošča
Vmesni profil
Povezovalni profil
Obodni profil
Izolacijski trak
!
Suhomontažna obloga, ki je nameščena na ločilni zid med dvema stanovanjema mora
segati do nivoja fasade. Ta mora segati skozi suhomontažno oblogo nameščeno na fasadno
steno od zunaj.
Slika 127 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Suhomontažne obloge
Detajli: spoj med suhomontažno oblogo in stropom
Horizontalni konstrukcijski el.
Zvočno izolacijski trak
Stropno vodilo
Mineralna volna
Mavčna plošča
Navojna palica – pritrdilo
Obešalo
Mineralna volna
Mavčna plošča
Stropno vodilo
Praznina
Mavčni omet
Zid / opeka
!
Sistem suhomontažne obloge moramo namestiti pred plavajočim stropom tako, da ga
pritrdimo na zgornjo betonsko ploščo.
Slika 128 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Suhomontažne obloge
Detajli: spoji suhomontažnih sten z drugimi gradbenimi elementi
Horizontalni
Kotni profil
konstrukcijski element
Mineralna
volna
Zvočno izolacijski trak
Obodni profil
Min. volna
Steber
Obodni profil
Suhomontažna obloga
Mavčna plošča
Profil
Prečni tram
Mineralna volna
Vodilo
Zvočno
izolacijski trak
Mavčna plošča
Mavčna plošča
Obodni profil
Profil
Zvočno
izolacijski trak
Mavčna plošča
Pregradni zid
Profil
Zvočno izolacijski trak
Stropni profil
Prostor za
inštalacije
Suhomontažne obloge ob
nosilnem zidu - stebru
!
Mineralna volna
Vodilo
Profil
Zvočno izolacijski trak
Mavčna plošča
Suhomontažne obloge ob nosilnem zidu in stiku z
gradbenim elementom
Konstrukcija suhomontažne obloge mora slediti obliki nosilnega zidu (stebri, ipd).
Slika 129 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Tehnike gradbenih zvočno izolativnih elementov
1. Enojne stene iz mavčnih plošč
2. Dvojne stene iz mavčnih plošč
3. Suhomontažne obloge
4. Stropi
5. Plavajoči tlaki
Slika 130 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Stropi
Opis
Sistem zvočno-izolativnih stropov je zasnovan tako, da
povečuje zvočno izolacijsko učinkovitost. Izgradnja
takega sistema je podobna izdelavi suhomontažne
stenske obloge in ga sestavlja obešena kovinska
konstrukcija na katero pritrdimo mavčne plošče.
Prazen prostor nad mavčnimi ploščami za učinkovito
izolacijo pred zvokom, ki se prenaša po zraku,
zapolnimo z mineralno stekleno volno.
Zvočno izolativna učinkovitost
Ti sistemi so zasnovani na načelu masa-vzmet-masa,
zato z njihovo vgradnjo na že obstoječe strope zlahka
dosežemo visoko učinkovito zvočno izolacijo.
Priporočilo za uporabo
Ti elementi so najboljša izbira za učinkovito izolacijo posameznih nadstropij pred zvokom, ki se
prenaša po zraku.
Slika 131 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Stropi
Izgradnja sistema po posameznih korakih
Stropne profile s posebnimi pritrdili
obesimo na obstoječ strop tako, da
so na celotni površini nameščeni na
isti višini
Nad profile namestimo izolacijo iz
steklene volne
Na profile
privijačimo mavčne
plošče in zatesnimo
spoje
Slika 132 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Stropi
Pravilna izgradnja suhomontažne stropne obloge
Plavajoči tlak
Mineralna volna CP3 do CP5 (15/20mm)
Stropna plošča
Horizontalni konstrukcijski element
Prazen prostor
Mineralna volna
Strop
!
Spoji stropa z drugimi sistemi so bili že razloženi v predhodnih poglavjih.
Slika 133 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Stropi
Splošna priporočila za izgradnjo sistema
Inštalacije (osvetlitev in podobno) naj bodo speljane ob horizontalnem
konstrukcijskem elementu; skozi izolacijo iz steklene volne jih speljemo šele na
mestu preboja.
Slika 134 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Tehnike gradbenih zvočno izolativnih elementov
1. Enojne stene iz mavčnih plošč
2. Dvojne stene iz mavčnih plošč
3. Suhomontažne obloge
4. Stropi
5. Plavajoči tlaki
Slika 135 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Plavajoči tlaki
Opis
Plavajoči tlaki so gradbena tehnika, zasnovana za
zmanjšanje prenosa zvoka udarca med nadstropji. Ta
sistem je sestavljen iz elastičnega sloja, ki deluje kot
dušilec vibracij, ki nastanejo ob udarcu. V ta namen je še
posebej primerna mineralna steklena volna. Na njo
namestimo bodisi moker (betonski) ali suhomontažni (iz
lesnih ali mavčnih plošč) tlak.
Zvočno izolativna učinkovitost
Ti gradbeni sistemi so zasnovani na zvočno izolativnem načelu masa-vzmet-masa in se
uporabljajo za zmanjšanje prenosa zvoka udarca med nadstropji.
Priporočilo za uporabo
To je najbolj priporočljiva metoda za zmanjšanje prenosa zvoka udarca med nadstropji.
Slika 136 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Plavajoči tlaki
Izgradnja sistema po posameznih korakih
Pripravimo površino tlaka in
odstranimo ves odvečni
material
Za izravnavo tlaka in pripravo gladke podlage
lahko uporabimo plast peska
Slika 137 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Plavajoči tlaki
Izgradnja sistema po posameznih korakih
Na tlak namestimo
stekleno volno tako, da
pokrije celotno površino
podlage
Na obodu dodamo še vertikalni trak steklene volne in tako
izoliramo plavajoči tlak od stene. Nato namestimo polietilensko
folijo, ki deljue kot tesnilo in ločilni sloj.
Slika 138 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Plavajoči tlaki
Izgradnja sistema po posameznih korakih
Nato dodamo sloj betona, ki
deluje kot nosilna površina. Tlak
nato lahko prekrijemo z
zaključnim slojem iz ploščic,
preprog, parketov, itd.
Slika 139 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Plavajoči tlaki
Pravilna zgradba plavajočega tlaka
Talna obloga
Elastično tesnilo
Plavajoči tlak
Armatura plavajočega tlaka
Ločilna PE folija
Mineralna volna
Elastična obodna obroba
!
Spoji plavajočega tlaka z drugimi sistemi so bili že razloženi v predhodnih poglavjih.
Slika 140 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
IV. Zakaj priporočamo uporabo steklene
volne URSA?
Cilji izobraževanja
V tem delu boste spoznali, da…
... je steklena volna idealen zvočno-izolacijski
material za uporabo v gradbeništvu.
Stran 142 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?
Steklena volna URSA v sistemih zvočne
izolacije omogoča 5 ključnih prednosti:
Najboljša zvočna izolativnost
Odlične protipožarne lastnosti
Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
Najlažje rokovanje
Najnižji okoljski vplivi
Stran 143 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
IV. Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?
1. Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?
• Najboljša zvočno izolativna učinkovitost
• Odlične protipožarne lastnosti
• Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
• Najlažje rokovanje
• Najnižji okoljski vplivi
2. Prednosti uporabe steklene volne URSA v zvočno
izolativnih sistemih
Stran 144 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?
1. Najboljša zvočno izolativna učinkovitost
2. Odlične protipožarne lastnosti
3. Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
4. Najlažje rokovanje
5. Najnižji okoljski vplivi
Stran 145 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najboljša zvočno izolativna učinkovitost
Karakteristike idealnih zvočno izolativnih materialov
Zvočno izolacijsko sposobnost materiala določata dve karakteristiki: dinamična
togost in upornost pretoku zraka
•
Dinamična togost – ta lastnost se nanaša na sposobnost
materiala, da prevaja zvočne valove [s’=EqyN/d) v MN/m3].
Povezana je z gostoto materiala, zato so gostejši materiali
slabši zvočni izolatorji, zaj bolje prevajajo zvok (če, vzemimo,
potrkamo na leseno ploščo dobimo mnogokrat močnejši zvok, kot
če potrkamo na ploščo iz steklene volne).
•
Upornost pretoku zraka- [merimo jo v kPa·s/m2] nam pove
koliko zraka lahko preide skozi material pri danem volumnu
pretoka oziroma, kako absorptiven je material. Vlaknasta
struktura proizvodov iz steklene volne omogoča optimalne
vrednosti upornosti pretoku zraka za zvočno izolacijo, saj se
energija zvočnih valov zaradi trenja spremeni v toploto, ko
zadene ob vlakna steklene volne.
Stran 146 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najboljša zvočno izolativna učinkovitost
Vrednost upornosti pretoku zraka je za zvočno izolacijo idealna
•
Materiali z upornostjo pretoku zraka pod 5 kPa s/m² so slabi zvočni izolatorji, saj ne
omogočajo zadostne absorpcije.
•
Lahka steklena volna URSA ima idealno upornost 5 kPa s/m². Raziskave kažejo, da je
zvočno izolacijski potencial pregradne stene popolnoma izkoriščen, kadar je vmesni prostor
popolnoma zapolnjen s stekleno volno, ki ima upornost pretoku zraka 5 kPa s/m² (*).
•
Materialom z upornostjo pretoku zraka nad 5 kPa s/m² se zvočna izolativnost več ne povečuje
in so manj optimalni tako z ekonomskega, kot z okoljskega vidika. Pri njihovi proizvodnji je
potrebna večja gostota, kar povečuje stroške sistema in predstavlja večje okoljske
obremenitve.
•
Pri materialih z upornostjo pretoku zraka nad 10 kPa s/m² je prenos zvoka tak kot v trdnih
snoveh (so pregosti), in zatorej niso primerni za zvočno izolacijo.
Ključna dejstva:
Upornost pretoku zraka vsaj 5 kPa s/m² je predpogoj, istočasno pa tudi ekonomska in okoljska
zgornja meja upornosti pretoku zraka za idealen zvočno izolacijski material.
(*) J. Royar. Vloga steklene volne v zvočno izolativnih gradbenih sistemih, 2005.
Stran 147 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najboljša zvočno izolativna učinkovitost
Steklena volna URSA = idealna upornost pretoku zraka
Prenos zvoka = ni zvočne izolacije
Upornost pretoku zraka (kPa s/m²)
10
Nobene dodatne zvočno izolativne
učinkovitosti, vendar pa so ti materiali
slabši z ekonomskega in okoljskega
vidika
5
Steklena volna ima idealno upornost
5 kPa s/m2
Premalo absorpcije = slaba zvočna izolacija
0
Stran 148 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najboljša zvočno izolativna učinkovitost
Steklena volna URSA = idealna upornost pretoku zraka
Steklena volna za isto upornost pretoku zraka potrebuje manjšo gostoto, zato je
ekonomsko učinkovitejši in okoljsko vzdržnejši material.
100
Ključna dejstva:
Resistivity(kPa/m
(kPa·s/m2)
2
Upornost
Graf prikazuje, da
steklena volna doseže
Steklena volna ima
optimalno učinkovitost
idealne lastnosti pod in
GW
10
SW
okrog 15 kg/m3, medtem
ko je funkcionalna
gostota kamene volne
nad 25 kg/m3, kar je
znatno nad ekonomskim
in okoljskim optimumom.
1
10
Gostota
kg/m3
Density kg/m3
Source: Tor Erik Vigran, Gradbena akustika, stran 197.
Stran 149 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
100
Steklena volna URSA – najboljša zvočno izolativna učinkovitost
Višja gostota ne pomeni višje zvočne izolativnosti
•
•
Spodnji graf prikazuje zvočno reduktivni potencial dveh materialov
(steklene in kamene volne) v enakih gradbenih sistemih.
V večini primerov ni razlik v učinkovitosti sistema, če pa že obstajajo, so
izjemno majhne in v korist steklene volne.
Zvočno reduktivni potencial
Kamena volna
Steklena volna
mavčna plošča
mavčna plošča + keramika
Št. testov:
Št. testov:
Stran 150 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
opečna stena
Št. testov:
Ključna dejstva:
Višja gostota
kamene volne ne
prispeva k boljši
zvočni izolaciji v
kateremkoli zvočno
izolativnem
sistemu.
Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?
1. Najboljša zvočno izolativna učinkovitost
2. Odlične protipožarne lastnosti
3. Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
4. Najlažje rokovanje
5. Najnižji okoljski vplivi
Stran 151 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – odlične protipožarne lastnosti
Steklena volna izboljšuje protipožarne lastnosti zvočno izolativnih sistemov
Ob odličnih zvočno izolativnih lastnostih nam steklena volna v
pregradnih stenah zagotavlja še ustrezanje najstrožjim
protipožarnim predpisom.
Testni rezultati kažejo, da uporaba steklene volne v primernem
sistemu lahko ustreza razredom od REI 60 do REI 120.
Glavni dejavnik take učinkovitosti mavčnih pregradnih sten so izjemne
lastnosti mavca, kadar ga izpostavimo ognju. Čisti mavec (CaSO4.2H2O)
vsebuje kemično kombinacijo skoraj 21% kristalizirane vode in približno
79% kalcijevega sulfata, ki je pod temperaturo1200°C nevnetljiv.
Tipični proizvodi iz steklene volne, ki jih uporabljamo v zvočno
izolacijskih sistemih, so nevnetljivi. Ta lastnost, ki izvira iz njhove
anorganske narave, izboljšuje in dopolnjuje ognjeodpornost
pregradnih sten, kar poleg vsega ostalega prispeva še k stabilnosti
strukture zgradbe ob evakuaciji v primeru požara.
Stran 152 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – odlične protipožarne lastnosti
Tališče, odziv na ogenj in ognjeodpornost
Tališče neke snovi je temperaturno območje v katerem se njeno agregatno stanje spremeni iz
trdnega v tekoče. Temperatrue tališča ne smemo zamenjavati z delovno temperaturo.
Odziv na ogenj (RTF) je lastnost materiala, s katero opišemo, kako se material odziva, če ga
izpostavimo ognju.
•
Steklena volna dosega najvišji evropski razred odzivnosti na ogenj: A1s1d0.
Ognjeodpornost je karakteristika gradbenih komponent: Požarni razred gradbene
komponente, kot je, na primer, suhomontažna pregradna stena, tako ni odvisna od uporabljenega
tipa mineralnevolne ampak bolj od števila slojev mavčnih plošč in natančnosti izdelave.
•
Med mateiali za protipožarno zaščito in ognjeodpornimi materiali je jasna
razlika.
•
Materiali za protipožarno zaščito se uporabljajo za zaščito strukturnih
elementov zgradbe (kovinski stebri, itd.) in pri tehničnih namenih (kotli,
visokotemperaturna cevna inštalacija, itd.); taki materiali niso idealna izbira
za zvočno izolacijo.
Ključna dejstva:
Tališče izolacije je pri zvočno izolacijskih sistemih nepomembna lastnost; pomembna je
ognjeodpornost materiala celotne gradbene komponente in ne tališče izolacijskega materiala.
Stran 153 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – odlične protipožarne lastnosti
Ognjeodpornost je ključna lastnost gradbenih komponent
•
Tipična oznaka ognjeodpornosti je razred REI
•
R – nosilnost konstrukcije – minimalni čas (na primer 30 min), ko je konstrukcija še sposobna vzdržati
obremenitev ob izpostavljenosti požaru
•
•
E – integriteta – minimalni čas (na primer 30 min), ko konstrukcija še zadržuje prodor ognja
I - izolacija – minimalni čas, ki je potreben, da hladna stran konstrukcije doseže neko temperaturo;
običajno je to 140 °
•
REI faktor merimo in izražamo v minutah: 15, 30, 45, 60, 90, 120, 180, 240
•
Požarni razred gradbene komponente (npr. suhomontažne konstrukcije) ni odvisen toliko od
uporabljenega tipa mineralne volne kot od števila slojev mavčnih plošč in od natančnosti
izdelave. Pri ognjeodpornosti ob uporabi kamene in steklene volne ni znatnih razlik. Pri enakih
sistemih – običajnih gradbenih elementih – dosegata oba materiala enak REI razred.
Ključna dejstva:
Dokazano je, da gradbene komponente, v katerih je vgrajena steklena
volna, dosegajo visoke REI razrede – npr. REI 120. Te vrednosti v enaki
meri dosegata tako steklena kot tudi kamena mineralna volna.
Stran 154 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?
1. Highest
Najboljšaacoustic
zvočno performance
izolativna učinkovitost
2. Odlične protipožarne lastnosti
3. Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
4. Best
Najlažje
handling
rokovanje
experience
5. Najnižji okoljski vplivi
Stran 155 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
Ključni razlogi
a.
Manj časa za namestitev kot pri kamneni volni
b.
Nižji strošek na dB zvočne izolacije kot pri kameni volni
c.
Nižji stroški sistema kot pri dvoslojnih mavčnih pregradah
Stran 156 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
Za namestitev steklene volne porabimo manj časa kot za kameno volno
URSA je naročila neodvisno raziskavo za primerjavo porabljenega časa pri izolaciji
iste površine z različnimi materiali.
Izbrani materiali so bili:
• Role steklene volne
• Role in plošče iz kamene volne
Da bi lahko dobili resnično primerljive rezultate,
so izbrali dve identični hiši v Avstriji.
Stran 157 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
Pri namestitvi steklene volne lahko prihranimo do 40% časa
Raziskava je pokazala, da je bilo potrebno 278 minut za
namestitev plošč iz kamene volne.
Pri uporabi rol steklene volne je bilo za izolacijo iste površine
potrebno le 145 minut. To kaže na jasno prednost rol steklene
volne pred paneli iz kamene volne.
Iz tega torej izhaja, da smo pri namestitvi rol steklene volne
porabili 48% časa manj.
Prihranki so bili zelo veliki tudi ob primerjavi rol steklene volne z
rolami kamene volne. Za izolacijo iste površine smo porabili 67
minut manj in tako prihranili 32% časa.
Role SV
Čas (min)
% časa prihranjenega ob uporabi steklene volne
145
-
Role KV
Plošče KV
212
278
32%
48%
Ključna dejstva:
V primerjavi s kameno volno nam uporaba steklene volne ob namestitvi prihrani do 40% časa.
Stran 158 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
Steklena volna ponuja najboljše razmerje med stroškom in učinkom
URSA je izvedla študijo primerjave stroškov izolacijskega materiala na decibel redukcije zvoka v
enakih suhomontažnih sistemih pregradnih sten.
Izbrani materiali so bili:
•
•
Steklena volna URSA
Kamena volna
Tehnične specifikacije in cene za oba proizvoda so
posneli s spletne strani trgovca Leroy Merlin v
Franciji.
Oba materiala sta bila uporabljena v standardni pregradni steni tipa Rw 72/48:
•
•
Enojna konstrukcija
Enoslojna mavčna plošča
Stran 159 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
Steklena volna ponuja najnižji strošek na dB redukcije zvoka
URSA 34 R
(1 rola)
Kamena volna
(1 plošča)
dolžina (mm)
16200
1350
širina (mm)
1200
600
45
40
m2
19,44
0,81
Cena za rolo / panel*
40,82
6,15
EUR/m2
2,10
7,59
44
42
0,05
0,18
debelina (mm)
Rw 72/48 sistem
EUR/dB
∆ GW – SW
72%
74%
Ključna dejstva:
Uporaba steklene volne omogoča najnižji strošek na dB redukcije zvoka
* Vir: spletna stran Leroy Merlin, 02.09.10. Specifikacija proizvodov, kot je navedena v proizvajalčevi dokumentaciji
http://www.leroymerlin.fr/mpng2-front/pre?zone=zonecatalogue&idLSPub=1244117943&renderall=on
Stran 160 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
Zapolnitev praznin s stekleno volno ali večslojni sistem mavčnih plošč
Učinkovitost zvočne izolacije enoslojne pregradne stene lahko povečamo z
povečanjem števila slojev mavčnih plošč ali z zapolnitvijo praznine v pregradni steni s
stekleno volno ali, seveda, z obema ukrepoma istočasno.
Primer:1
Ref:URSA DB nº 102
Rw(C;Ctr)= 39(-2;-5)
Strošek (CYPE 2010.m) =28,51 €/m2
Podvojitev
količine
mavčnih
plošč
Namestitev
steklene
volne URSA
Stran 161 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Primer:3
Ref:URSA DB nº 74
Rw(C;Ctr)= 44(-2;-6)
Strošek (CYPE 2010.m) =41,06 €/m2
Primer:2
Ref:URSA DB nº 340
Rw(C;Ctr)= 45(-3;-9)
Strošek (CYPE 2010.m) =34,95 €/m2
Steklena volna URSA – najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
Uporaba steklene volne ponuja optimalno kombinacijo zvočnih in protipožarnih
lastnosti glede na strošek.
Tip mavčne plošče
Debelina praznine in
zapolnitev
Zvočno izolacijski
potencial
Razred
ognjeodpornosti
Strošek
(EUR/m2)
15 mm standard
50 mm prazno
39(-2;-5)
--
28,51
15 mm standard
50 mm s stekleno volno
45(-3;-9)
--
34,95
2*13 mm standard
50 mm prazno
44(-2;-6)
--
41,06
2*13 mm standard
50 mm s stekleno volno
51(-3;-9)
EI 60
47,49
2*13 mm protipožarno
50 mm s stekleno volno
51(-3;-9)
EI 120
55,57
2*15 mm standard
50 mm s stekleno volno
52(-2;-7)
EI 90
51,11
2*15 mm protipožarno
50 mm s stekleno volno
52(-2;-7)
EI 120
63,55
Ključna dejstva:
Dvoslojnih pregradnih sistemov s praznim vmesnim prostorom se je treba izogibati. Če želimo
dobiti zvočno-izolacijsko in ekonomsko učinkovit ter požarno varen sistem, je treba praznino
zapolniti s stekleno volno.
Stran 162 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?
1. Najboljša zvočno izolativna učinkovitost
2. Odlične protipožarne lastnosti
3. Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
4. Najlažje rokovanje
5. Najnižji okoljski vplivi
Stran 163 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – izolacija, ki je uporabniku najprijaznejša
Steklena volna URSA je najprijaznejši zvočno izolacijski material za uporabnika
• Visoka stisljivost, ki olajša prevoz do gradbišča in
premikanje proizvodov po gradbišču
• Material se zlahka uporablja; ob rezanju ni potrebno
zamudno natančno merjenje.
• Elastična narava materiala omogoča popolno zapolnitev
vseh praznin, kar preprečuje nastanek zvočnih mostov in
pripomore k izjemnim zvočno izolativnim lastnostim sistema.
V nasprotju z navedenim pa so paneli iz kamene volne krhki in se hitro prelomijo,
zato se v sistemih, v katerih je nameščena kamena volna, večkrat pojavijo zvočni
mostovi.
Ključna dejstva:
Steklena volna omogoča lažjo in učinkovitejšo namestitev.
Stran 164 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?
1. Najboljša zvočno izolativna učinkovitost
2. Odlične protipožarne lastnosti
3. Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
4. Najlažje rokovanje
5. Najnižji okoljski vplivi
Stran 165 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najnižji okoljski vplivi
S stekleno volno URSA okoljske vire izrabljamo najučinkoviteje
Glavni razlogi, zakaj ima steklena volna URSA tako izjemno okoljsko bilanco, so:
Steklena volna
Funkcionalna enota
steklene volne
potrebuje manjšo
maso.
Stran 166 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Stisljivost steklene volne
omogoča znatne
prihranke energije v
logistični verigi.
Pri proizvodnji
steklene volne
URSA uporablja kar
50% recikliranega
stekla.
Steklena volna URSA – najnižji okoljski vplivi
S stekleno volno URSA okoljske vire izrabljamo najučinkoviteje
Glavni zaključki
•
Steklena volna ima izjemno okoljsko bilanco, saj v svojem življenjskem ciklu v okolje sprosti
izjemno majhno količino CO2.
•
V Franciji, na primer, steklena volna v življenjskem ciklu prihrani 243 toliko energije, kot jo je
bilo potrebno za njeno proizvodnjo, transport in namestitev.
Ekološka bilanca
URSA: energija
1●
Pridobivanje
●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●
●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●
●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●● +243
●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●
Proizvodnja
Logistika
Namestitev
LCA
* Študija Inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza izolacijskega proizvoda iz steklene volne za izolacijo poševne strehe z ozirom na oceno
izdelka v življenjski dobi, njeno izdelavo in namestitev
Stran 167 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA – najnižji okoljski vplivi
S stekleno volno URSA okoljske vire izrabljamo najučinkoviteje
URSA 34 R
(1 rola)
RW alpharock
(1 panel)
Dolžina (mm)
16200
1350
Širina (mm)
1200
600
45
40
M2
19,44
0,81
M3
0,875
0,032
kg/m3
15
70
kg/m2
0,675
2,8
44
42
0,015
0,067
Debelina (mm)
Sistem Rw 72/48
kg/dB
Prednosti steklene
volne URSA
76%
77%
Ključna dejstva:
Steklena volna porabi 77% manj naravnih virov (masa), kot kamena
volna, ob tem pa je še učinkovitejša.
* Vir: spletna stran Leroy Merlin, 02.09.10. Specifikacija proizvodov, kot je navedena v proizvajalčevi dokumentaciji
http://www.leroymerlin.fr/mpng2-front/pre?zone=zonecatalogue&idLSPub=1244117943&renderall=on
Stran 168 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
IV. Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?
1. Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?
• Najboljša zvočno izolativna učinkovitost
• Odlične protipožarne lastnosti
• Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto
• Najlažje rokovanje
• Najnižji okoljski vplivi
2. Prednosti uporabe steklene volne URSA v zvočno
izolativnih sistemih
Stran 169 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Prednosti uporabe steklene volne URSA v
zvočno izolativnih sistemih
Steklena volna URSA je idealen proizvod za zvočno izolacijo.
Na naslednjih straneh vam bomo prikazali obsežno vrsto testov, ki jasno kažejo
prednosti uporabe steklene volne pri različnih sistemih zvočne izolacije.
Stran 170 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA in zvočna izolacija
Zvočno izolativne lastnosti in gostota
Ta slika kaže primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene volne in kamene volne
za izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku v sistemih mavčnih plošč.
SW
GW
60
PB15+MiWo50mm+PB15
Steklena volna
50
40
Rw(C;Ctr) = 41(-3;-9) RA = 38 dBA
Test LGAI nº 97778
30
20
Kamena volna
10
Kamena volna mora imeti precej večjo gostoto,
da doseže skoraj tako dober rezultat, kot
Vir: testi URSA
Stran 171 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
5000
4000
3150
2500
2000
1600
1250
800
630
500
400
315
250
200
160
1000
Rw(C;Ctr) = 40(-3,-9) RA = 37 dBA
Test LGAI nº 97821
125
100
0
steklena volna
Steklena volna URSA in zvočna izolacija
Zvočno izolativne lastnosti in gostota
Spodnji graf prikazuje primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene in kamene volne za
izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku pri opečni steni s suhomontažno stensko oblogo.
SW
GW
Perforirana opeka 7+ stenska
obloga PB10+ MiWo50 mm
Steklena volna
80
70
60
50
40
Rw(C;Ctr) = 53(-3;-11) RA = 50 dBA
Test UPV nº 18LH7 TF1
30
20
Kamena volna
10
5000
4000
3150
2500
2000
1600
1250
800
1000
630
500
400
315
250
200
160
125
100
0
Steklena volna dosega boljše zvočno
Rw(C;Ctr) = 49(-3;-10) RA = 46 dBA
Test UPV nº22LH7TL1
Vir: Testi URSA
Stran 172 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
izolativne lastnosti, pri čemer za to
potrebuje precej manjšo gostoto, kot
kamena volna
Steklena volna URSA in zvočna izolacija
Zvočno izolativne lastnosti in gostota
Spodnji graf prikazuje primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene in kamene volne za
izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku pri betonski steni s suhomontažno stensko oblogo na
kovinski konstrukciji.
SW
GW
Beton 16 + stenska obloga
PB10 + MiWo30 mm
Steklena volna
90
80
70
60
50
Rw(C;Ctr) = 69(-2;-8) RA = 67 dBA
Test CSTB 713-940-0168/2
40
30
Kamena volna
20
10
Rw(C;Ctr) = 69(-2;-9) RA = 67 dBA
Test CSTB 713-940-0168/2
Vir: Testi URSA
Stran 173 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Iz gornjega grafa je razvidno, da
steklena volna z manjšo gostoto
dosega večjo zvočno izolativnost
5000
4000
3150
2500
2000
1600
1250
800
1000
630
500
400
315
250
200
160
125
100
0
Steklena volna URSA in zvočna izolacija
Zvočno izolativne lastnosti in gostota
Spodnji graf prikazuje primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene in kamene volne za
izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku pri visečem stropu.
SW
GW
Beton 14+ MiWo50mm+2PB13
Steklena volna
80
70
60
50
Rw(C;Ctr) = 60(-1;__) RA = 59 dBA
Test AC3 D3 97 XVI
40
30
Kamena volna
20
10
Vir: Testi URSA
Stran 174 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
5000
4000
3150
2500
2000
1600
1250
1000
800
630
500
400
315
250
200
160
125
Vključno z Silentblock
Rw(C;Ctr) = 60(-1;__) RA = 59 dBA
Test AC3 D3 97 XVIII
100
0
Steklena volna omogoča večjo zvočno
izolativnost pri znatno manjši gostoti
Steklena volna URSA in zvočna izolacija
Zvočno izolativne lastnosti in gostota
Spodnji graf prikazuje primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene in kamene volne za
izolacijo zvoka udarca pri visečih stropih.
Beton 14 + MiWo50 mm + 2PB13
GW
SW
20
Steklena volna
15
∆Lw = 9
Test AC3 D3 97 XVI
Kamena volna
10
5
Vključujoč Silentblock
∆Lw= 9
Test AC3 D3 97 XVIII
Vir: Testi URSA
Stran 175 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
-5
5000
4000
3150
2500
2000
1600
1250
800
1000
630
500
400
315
250
200
160
125
100
0
Steklena volna URSA in zvočna izolacija
Zvočno izolativne lastnosti in gostota
Spodnji graf prikazuje primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene in kamene volne za
izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku pri masivnih stenah z elastičnimi pasovi.
Velika opeka 7 cm + MiWo 40 mm + velika opeka 7 cm.
Steklena volna
RA = 61,6 dBA
Test Audiotec CTA 245/09/AER
Steklena volna gostote 22 Kg/m3
Vir: Testi URSA
Stran 176 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Kamena volna
RA = 56,1 dBA
Test Silensis B0141-IN-CT-04 II
Kamena volna gostote 70 Kg/m3
Steklena volna URSA in zvočna absorpcija
Debelina in ne gostota materiala pozitivno vpliva na zvočno absorptivnost.
Učinek debeline
(Gostota ~16Kg/m3)
Debelina vpliva na zvočno
absorptivnost materiala.
Vir: testi URSA
Stran 177 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Učinek gostote
(Debelina~100mm)
Gostota nima nobenega znatnega vpliva
na zvočno absorptivnost materiala.
Steklena volna URSA in zvočna absorpcija
Učinek vmesne praznine
P 4216 (25 mm brez praznine)
P 4216 (25 mm in praznina 150 mm)
Iz gornjega grafa je razvidno, da vmesna praznina povečuje kapaciteto zvočne
absorptivnosti steklene volne (še posebej pri nizkih frekvencah). Večja kot je
praznina, več zvočne energije se pretvori v toplotno.
Vir: testi URSA
Stran 178 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Steklena volna URSA in zvočna absorpcija
Kaširni materiali vplivajo na zvočno absorptivnost steklene volne
Kaširni materiali imajo
močan vpliv na zvočno
absorptivnost. Prepustni
kaširni materiali imajo
pozitiven, neprepustni
pa negativen vpliv na
učinkovitost zvočne
izolacije (še posebej pri
visokih frekvencah).
GW
GW + stekleni voal
Vir: testi URSA
Stran 179 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
GW + ALU
V. Programski paket Akustika
Cilji izobraževanja
V tem delu boste izvedeli,…
... da smo v podjetju URSA razvili programsko opremo za področje
zvočne izolacije in zvočne absorpcije
•
•
Baza podatkov Akustika
Programska oprema URSA Akustika za izračun nivoja zvočne izolacije
konstrukcij
Stran 181 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
V. Programski paket Akustika
1. Baza podatkov Akustika
2. Programski paket URSA Akustika
Stran 182 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Baza podatkov Akustika
Izračun rezultatov
R vrednosti
URSA je razvila
orodje, ki
omogoča vpogled
v podatke zvočno
redukcijskega
potenciala
različnih sistemov
za zvočno
izolacijo.
Orodje omogoča, da po svoji volji izberete
sistem in elemente sistema. Vsi rezultati so
overjeni s strani neodvisnih organizacij.
Stran 183 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Microsoft Office
Excel Worksheet
Baza podatkov Akustika – zvočna absorpcija
Omogočanje
vpogleda v
zvočno
absorpcijsko
učinkovitost
URSA je razvila
orodje, ki
omogoča
vpogled v
podatke zvočno
redukcijskega
potenciala
različnih
sistemov za
zvočno izolacijo.
Orodje omogoča, da po svoji volji izberete sistem in
elemente sistema. Vsi rezultati so overjeni s strani
neodvisnih organizacij.
Stran 184 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Microsoft Excel
Worksheet
V. Programski paket Akustika
1. Baza podatkov Akustika
2. Programski paket URSA Akustika
Stran 185 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Kaj s programom računamo?
•
zajeti so naslednji tipi konstrukcij:
- enojne homogene pregrade,
- dvojne pregrade,
- večslojne pregrade,
- nehomogene pregrade
Stran 186 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·
Hvala za pozornost.