1. No category

ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Center za fizikalne meritve, Laboratorij
za meritve specifičnih aktivnosti radionuklidov
Poročilo o
obsevanosti
prebivalcev
Slovenije v letu 2012
Poročilo je napisano na osnovi naslednjih posameznih poročil:
Monitoring radioaktivnosti v življenjskem okolju v Republiki Sloveniji za leto
2012
naročnik Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uprava RS za jedrsko varnost
Monitoring radioaktivnosti živil za leto 2012
naročnik Ministrstvo za zdravje, Uprava RS za varstvo pred sevanji
Monitoring radioaktivnosti pitne vode za leto 2012
naročnik Ministrstvo za zdravje, Uprava RS za varstvo pred sevanji
Monitoring radioaktivnosti živalske krme za leto 2012
naročnik Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Naročnik: Ministrstvo za zdravje, Uprava RS za varstvo pred sevanji
Marec 2013
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
Stran 2 od 67
LMSAR-20130006-MG
ZVD ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU d.d.
Institute of Occupational Safety
Center za fizikalne meritve
Laboratorij za merjenje specifičnih aktivnosti
radionuklidov
Št. poročila: LMSAR-20130006-MG
Datum: 29.03.2013
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za
leto 2012
Naročnik / uporabnik (koda):
Ministrstvo za zdravje
Uprava RS za varstvo pred sevanji
Ajdovščina 4
1000 Ljubljana
Skrbnik v imenu naročnika:
dr. Tomaž Šutej
Številka pogodbe z ZVD d.d.:
C2717-13-232003
Skrbnik v imenu izvajalca:
dr. Gregor Omahen
Program:
Radioaktivnost v življenjskem okolju Slovenije za leto 2012
Radioactivity in the living environment of Slovenia for the year 2012
Izvajalca programa:
ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. in Institut “Jožef Stefan”
Koordinatorja:
dr. Gregor OMAHEN, univ.dipl.fiz. (ZVD), dr. Benjamin Zorko (IJS)
ZVD: Peter Jovanovič, Majda Levstek, Lili Peršin, dr. Marko Giacomelli, dr. Gregor Omahen
Izvajalci:
IJS: D. Brodnik, B. Črnič, dipl. inž. fiz., mag. D. Glavič - Cindro, S. Gobec, M. Jerina, dr. M.
Korun, K. Kovačič, univ. dipl. inž. geol., dr. J. Kožar Logar, R. Krištof, dipl. san. inž., D. Marguč,
dr. M. Nečemer, P. Osterman, mag. B. Vodenik, dr. B. Zorko (vsi Odsek za fiziko nizkih in
srednjih energij), B. Svetek, inž. kem. tehnol., iz. prof. dr. V. Stibilj, Z. Trkov, inž. kem. tehnol.
(vsi Odsek za znanosti o okolju)
Poslano:
6 × naročnik in 2 × arhiv ZVD
Poročilo pripravil:
Dr. Marko Giacomelli, univ. dipl. fiz.
Poročilo pregledal in odobril:
Dr. Gregor Omahen, univ. dipl. fiz.
Poročilo vsebuje skupaj 67 strani in eno prilogo (Poročilo o meritvah radioaktivnosti vzorcev iz okolja
Republike Slovenije v letu 2012) ter ga je dovoljeno reproducirati samo v celoti
Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana - Polje, Slovenija • T +386(0)1 585 51 00 • F +386(0)1 585 51 01 • E [email protected] • W www.zvd.si
Davčna št.: 21282692 • ID št. za DDV: SI21282692 • Matična št.: 5055580 • Vpis družbe: Okrožno sodišče v Ljubljani, vložna št.: 10024700
• Osnovni kapital: 779.402,44 EUR
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Povzetek
Podani so rezultati meritev radioaktivnosti umetnih in naravnih radionuklidov v vzorcih biosfere,
kakor tudi v posameznih členih prehrambne verige. Radioaktivnost okolja je posledica globalnega
onesnaženja zaradi poskusnih jedrskih eksplozij v ozračju in radioloških nesreč v Černobilu. Prispevek
zaradi nesreče v Fukušimi je v Sloveniji zanemarljiv. Ocenjene so doze sevanja po ekspozicijskih
prenosnih poteh. Ocenjena doza zaradi izpostavljenosti umetnim radionuklidom po vseh prenosnih
poteh, znaša v letu 2012 za dojenčke < 15,3 µSv, za otroke od 7 do 12 let < 11,7 µSv in za odrasle <
10,0 µSv. Ta vrednost predstavlja približno 1 % mejne letne doze za dolgoročno izpostavljenost
posameznika iz prebivalstva ionizirajočemu sevanju.
Ključne besede
radioaktivno onesnaženje okolja, umetni in naravni radionuklidi, specifična aktivnost radionuklidov,
reke, vodovodi, suhi in mokri used, zrak, aerosoli, zemlja, hrana, ingestija, doze zunanjega sevanja,
ocena efektivnih doz, primerjalne meritve
Abstract
Summarized results of radioactivity measurements for manmade and natural radionuclides in the
biosphere and in the particular elements of the food chain are presented. Radioactivity of the
environment is a consequence of the general radioactive contamination due to the nuclear test
explosions and Chernobyl accident. The contribution of the Fukushima accident is in Slovenia
negligible. Dose estimates for important exposure pathways are presented. Dose estimates for
infants, children for 7 up to 12 years and adults for manmade radionuclides in the year 2012 are <
15.3 µSv, < 11.7 and < 10,0 µSv, respectively. These values represent approximately 1 % of the annual
dose limit for the long term exposure of the individuals from the population, exposed to the man
made sources of ionizing radiation.
Keywords
radioactive contamination of the environment, artificial and natural radionuclides, specific activity,
rivers, tap water, dry and wet deposition, air, aerosols, soil, food, ingestion, external dose, effective
dose assessments, intercomparison measurements
Stran 4 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Kazalo
Povzetek .............................................................................................................................................................. 4
Ključne besede .................................................................................................................................................. 4
Abstract ............................................................................................................................................................... 4
Keywords ............................................................................................................................................................ 4
Kazalo ................................................................................................................................................................... 5
Kazalo slik........................................................................................................................................................... 7
Kazalo tabel ........................................................................................................................................................ 9
1
Uvod ......................................................................................................................................................... 10
2
Program meritev ................................................................................................................................. 11
3
Metodologija meritev ......................................................................................................................... 18
3.1
3.2
4
Rezultati meritev in komentar ....................................................................................................... 20
4.1
4.2
4.2.1
4.2.2
4.3
4.3.1
4.3.2
4.3.3
4.4
4.5
4.6
4.7
4.7.1
4.7.2
4.7.3
4.7.4
4.7.5
4.7.6
4.8
5
Akreditirane meritve ............................................................................................................ 18
Izračuni specifičnih aktivnosti .............................................................................................. 19
Tekoče vode ......................................................................................................................... 20
Zrak....................................................................................................................................... 22
Dolgoročna odvisnost koncentracij Be-7 od sončevega ciklusa .................................................... 23
Sezonske variacije Be-7 ................................................................................................................. 25
Padavine ............................................................................................................................... 29
Specifična aktivnost sevalcev gama in Sr-90 ................................................................................. 29
Specifična aktivnost H-3 ................................................................................................................ 32
Specifična aktivnost kozmogenega Be-7 ....................................................................................... 33
Zemlja................................................................................................................................... 35
Zunanje sevanje ................................................................................................................... 42
Pitna voda ............................................................................................................................ 43
Hrana .................................................................................................................................... 44
Mleko ............................................................................................................................................ 44
Živila živalskega izvora ................................................................................................................... 53
Žitarice, moka, kruh....................................................................................................................... 53
Sadje .............................................................................................................................................. 53
Zelenjava ....................................................................................................................................... 54
Otroška hrana ................................................................................................................................ 54
Krmila ................................................................................................................................... 54
Ocena prejetih doz sevanja zaradi dolgoživih fisijskih produktov ................................... 55
5.1
Osnovne enačbe................................................................................................................... 55
Stran 5 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
5.2
5.2.1
5.2.2
5.2.3
5.2.4
5.2.5
5.3
5.4
5.5
6
Uporabljeni podatki in predpostavke .................................................................................. 56
Umetni radionuklidi....................................................................................................................... 56
Naravni radionuklidi ...................................................................................................................... 56
Starostne skupine .......................................................................................................................... 57
Prehranjevalne predpostavke ....................................................................................................... 57
Privzete specifične aktivnosti ........................................................................................................ 58
Doza zaradi ingestije in inhalacije ........................................................................................ 59
Doza zaradi zunanjega sevanja ............................................................................................ 62
Skupna ocena doze .............................................................................................................. 63
Zaključki ................................................................................................................................................. 66
6.1
7
LMSAR-20130006-MG
Priporočila ............................................................................................................................ 66
Literatura ............................................................................................................................................... 67
Stran 6 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Kazalo slik
Slika 1: Lokacije vzorčenja vzorcev iz okolja .......................................................................................................... 15
Slika 2: Lokacije TLD za meritve letne doze zunanjega sevanja ............................................................................ 16
Slika 3: Povprečne specifične aktivnosti Cs-137, I-131 in H-3 v reki Savi (povprečje lokacij Ljubljana in Brežice) in
Dravi od leta 2002 dalje. ............................................................................................................................ 21
Slika 4: Povprečne celoletne specifične aktivnosti Pb-210 in Be-7 v zraku za obdobje od leta 1996 dalje za
Slovenijo (povprečje vseh treh lokacij vzorčenja) ...................................................................................... 22
Slika 5: S površine Sonca izhaja t.i. solarni veter, ki praktično ne more prodreti v zemljino atmosfero (shematski
prikaz). ....................................................................................................................................................... 23
Slika 6: V času večje sončeve aktivnosti heliosfera zmanjšuje fluks galaktičnih kozmičnih žarkov do zemljine
atmosfere. .................................................................................................................................................. 24
Slika 7: Povprečno mesečno število sončevih peg (črtkana črta predstavlja drseče povprečje), ki je merilo za
sončevo aktivnost in solarni veter. ............................................................................................................ 25
Slika 8: Antikorelacija sončevega cikla s koncentracijami Be-7 v zraku. ............................................................... 25
Slika 9: Sezonske variacije izmerjenih koncentracij atmosferskega Be-7 v zraku na različnih lokacijah v letu 2012
................................................................................................................................................................... 26
Slika 10: Korelacija padavin in izmerjenega mesečnega useda Be-7 v padavinah iz Ljubljane ............................. 27
Slika 11: Sezonska variacija koncentracij atmosferskega Pb-210 in Be-7 v zraku v Ljubljani ................................ 27
Slika 12: Zimske in poletne korelacije med izmerjenimi koncentracijami atmosferskega Pb-210 in Be-7 v zraku
na različnih lokacijah v letu 2012 – številka ob meritvi pomeni mesec vzorčevanja. ................................ 28
Slika 13: Povprečne mesečne specifične aktivnosti Cs-137 v zraku na lokaciji Ljubljana za obdobje od leta 1986
dalje ........................................................................................................................................................... 29
Slika 14: Povprečni letni used Cs-137, Sr-90 in Pb-210 na enoto površine za obdobje od leta 2000 dalje
(povprečje vseh lokacij po Sloveniji) .......................................................................................................... 31
Slika 15: Korelacija količine padavin s povprečnim letnim usedom Cs-137, Sr-90 in Pb-210 na enoto površine
(povprečje vseh lokacij po Sloveniji) .......................................................................................................... 32
Slika 16: Specifične aktivnosti H-3 v padavinah iz Ljubljane za obdobje od leta 1990 dalje ................................. 33
Slika 17: Specifične aktivnosti Be-7 v padavinah iz Ljubljane za obdobje od leta 1996 dalje ............................... 34
Slika 18: Povprečna letna specifična aktivnost K-40, Cs-137 in Sr-90 v zemlji ...................................................... 36
Slika 19: Specifične aktivnosti – depozit za Cs-137, Cs-134 in Sr-90 v plasti 0-5 cm za Ljubljano, od leta 1986
dalje ........................................................................................................................................................... 37
Slika 20: Specifične aktivnosti – depozit Cs-137, Cs-134 in Sr-90 v plasti 0-5 cm za Kobarid, od leta 1986 dalje . 38
Slika 21: Specifične aktivnosti – depozit Cs-137, Cs-134 in Sr-90 v plasti 0-5 cm za Mursko Soboto, od leta 1986
dalje ........................................................................................................................................................... 39
Slika 22: Specifične aktivnosti – depozit Cs-137 in Sr-90 v plasti 0-15 cm za Ljubljano, od leta 1986 dalje.......... 40
Slika 23: Specifične aktivnosti – depozit Cs-137 in Sr-90 v plasti 0-15 cm za Kobarid, od leta 1986 dalje. ........... 41
Slika 24: Specifične aktivnosti – depozit Cs-137 in Sr-90 v plasti 0-15 cm za Mursko Soboto, od leta 1986 dalje 42
Slika 25: Doza zunanjega sevanja za Ljubljano za obdobje od leta 1986 dalje ..................................................... 43
Slika 26: Primerjava povprečnih specifičnih aktivnosti Cs-137 in Sr-90 v mleku na različnih lokacijah v Sloveniji
za leto 2012................................................................................................................................................ 44
Stran 7 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Slika 27: Specifične aktivnosti K-40, Cs-137 in Sr-90 v mleku iz Ljubljane ............................................................. 45
Slika 28: Specifične aktivnosti K-40, Cs-137 in Sr-90 v mleku iz Kobarida ............................................................. 46
Slika 29: Specifične aktivnosti K-40, Cs-137 in Sr-90 v mleku iz Bohinjske Bistrice ............................................... 47
Slika 30: Specifične aktivnosti K-40, Cs-137 in Sr-90 v mleku v prahu iz Murske Sobote ...................................... 48
Slika 31: Povprečne letne specifične aktivnosti Cs-134, Cs-137 in Sr-90 v mleku, od leta 1986 dalje, lokacija
Ljubljana ..................................................................................................................................................... 49
Slika 32: Povprečne letne specifične aktivnosti Cs-134, Cs-137 in Sr-90 v mleku, od leta 1986 dalje, lokacija
Kobarid ....................................................................................................................................................... 50
Slika 33: Povprečne letne specifične aktivnosti Cs-134, Cs-137 in Sr-90 v mleku, od leta 1986 dalje, lokacija
Bohinjska Bistrica ....................................................................................................................................... 51
Slika 34: Povprečne letne specifične aktivnosti Cs-134, Cs-137 in Sr-90 v mleku, od leta 1986 dalje, lokacija
Murska Sobota ........................................................................................................................................... 52
Slika 35: Shematski prikaz določitve različnih starostnih in referenčnih skupin, ki so specifične bodisi zaradi
lokacije ali prehranjevalnih navad ............................................................................................................. 58
Slika 36: Relativni prispevki k dozi zaradi ingestije in inhalacije posameznih vrst hrane, vode in zraka za tri
starostne skupine prebivalstva (ljubljansko mleko) ................................................................................... 61
Slika 37: Relativni prispevki k dozi posameznih radionuklidov za tri starostne skupine prebivalstva (ljubljansko
mleko) ........................................................................................................................................................ 62
Slika 38: Predvidena efektivna doza HE zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi fisijskimi radionuklidi za
odrasle (slovensko povprečje) za obdobje od leta 2000 dalje ................................................................... 65
Stran 8 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Kazalo tabel
Tabela 1: Program meritev v življenjskem okolju v Sloveniji v 2012 (modra – ZVD, zelena - IJS) ......................... 12
Tabela 2: Seznam TL-dozimetrov v Republiki Sloveniji z GPS koordinatami ......................................................... 17
Tabela 3: Orientacijske vrednosti meje detekcije za različne vzorce in radionuklide ........................................... 19
Tabela 4: Najvišje izmerjene koncentracije radionuklidov v vzorcih tekočih vod ................................................. 20
Tabela 5: Povprečne letne vsote specifičnih aktivnosti Cs-137, Sr-90 in Pb-210 na enoto površine za obdobje od
leta 2000 dalje (povprečje vseh lokacij) ..................................................................................................... 30
Tabela 6: Podatki o letni količini zaužite hrane za starostne skupine ................................................................... 57
Tabela 7: Povprečne specifične aktivnosti sevalcev gama in Sr-90 ter H-3 v hrani, pitni vodi in zraku za leto 2012
................................................................................................................................................................... 58
Tabela 8: Efektivne doze zaradi ingestije in inhalacije za različne skupine za leto 2012. ..................................... 60
Tabela 9: Predpostavke o deležih zadrževanja v zaprtih prostorih in na prostem za izračun doz zunanjega
sevanja ....................................................................................................................................................... 63
Tabela 10: Obsevna obremenitev prebivalstva v letu 2012 zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi fisijskimi
radionuklidi ................................................................................................................................................ 64
Stran 9 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
1 Uvod
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV, Ur.l. RS, 102/04, 60/11) ureja
varstvo pred ionizirajočimi sevanji z namenom zmanjšanja škode za zdravje ljudi in radioaktivne
kontaminacije življenjskega okolja zaradi uporabe virov ionizirajočih sevanj do najmanjše možne
mere, tako da se hkrati mogoči uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. V 123. členu
ZVISJV so podane zahteve za spremljanje stanja radioaktivnosti okolja, na podlagi katerih se izvajajo
meritve v okolju, ki jih ureja Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur.l. RS, 20/07, 97/09). V
19. čl. ZVISJV so podane zahteve za mejne doze za prebivalstvo, ki jih podrobneje razčlenjujeta
Pravilnik o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred
ionizirajočimi sevanji (SV5, Ur.l. RS, 115/03) in Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in
intervencijskih nivojih (UV2, Ur.l. RS, 49/04). V 54. členu ZVISJV so podane zahteve za izdelavo
poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo, ki temelji na prej omenjenih pravilnikih in uredbi.
V pravilniku JV10 so navedene metode vzorčenja in merilne metode ter program meritev, ki upošteva
vse pomembne načine izpostavljenosti prebivalstva ionizirajočim sevanjem, prenosne poti razširjanja
radioaktivnosti in radionuklide, ki pomembno prispevajo k efektivni dozi.
Program zajema merjenje zunanjega sevanja, merjenje radioaktivne kontaminacije zraka, vode in tal,
merjenje radioaktivne kontaminacije živil, kmetijskih proizvodov, hrane in krme.
V celotnem programu so zajeti enkratni vzorci (npr. vzorci mesa), vzorci, ki se odvzemajo enkrat in
zbirajo, ovrednoti pa se radioaktivnost zbirnega vzorca v nekoliko daljšem časovnem obdobju kot
npr. mleko (dvomesečni kompozitni vzorec) ter vzorci, ki se zbirajo kontinuirano skozi celotni mesec,
meri pa se mesečni kompozitni vzorec (npr. vzorci zraka).
Izvajalca nadzornih meritev v življenjskem okolju Republike Slovenije sta ZVD Zavod za varstvo pri
delu d.d. in Institut “Jožef Stefan”. Oba izvajalca sta se udeležila tudi mednarodnih
interkomparacijskih meritev z namenom, da se zagotovi in preverja kakovost meritev. Dodatne
primerjalne meritve vzorcev sta izvajalca opravljala v sklopu nadzornih meritev v programu nadzora
radioaktivnosti v okolici NE Krško.
V poročilu o obsevanosti prebivalcev Slovenije analiziramo meritve radioaktivnosti v okviru rednega
monitoringa radioaktivnosti v Sloveniji, ki ga financirata Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter
Ministrstvo za zdravje. Namen meritev je izračun doze, ki jo zaradi življenja v Sloveniji prejme
povprečen prebivalec Slovenije. Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije nima namena prikazati
sevalnih obremenitev, katerim je izpostavljeno prebivalstvo zaradi tehnološko-modificiranih naravnih
virov sevanja (radon v bivalnem okolju, rudnik urana Žirovski vrh), delovanja jedrske elektrarne Krško
ali vpliva medicinskih virov.
V poročilu so zajeti predvsem podatki o stanju radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja kot
posledice izvajanja preteklih jedrskih eksplozij in černobilske ter fukušimske jedrske nesreče.
Stran 10 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
2 Program meritev
Program meritev radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja v Republiki Sloveniji je bil v letu
2012 enak kot v prejšnjih treh letih. Način zbiranja in odvzema vzorcev, priprava in obdelava ter
meritve radioaktivnosti so v skladu z enotno metodologijo, predpisano s Pravilnikom JV10.
Stalen nadzor nad kontaminacijo okolja s sevalci gama, Sr-90, I-131 in H-3 je tudi v letu 2012 zajel
najpomembnejše člene prehrambne verige in tako kot v prejšnjih letih, upošteval padavinsko različna
področja. Na podlagi černobilskih izkušenj so v programu tudi termoluminiscentni dozimetri in sicer
na večjih krajih v Sloveniji, ki služijo za indikacijo nihanj zunanjega sevanja gama oziroma za
določevanje prejetih doz prebivalstva zaradi zunanjega sevanja gama.
Lokacije vzorčenja zraka, padavin, zemlje, tekočih in pitnih vod ter merilna mesta doz zunanjega
sevanja so ostala v splošnem enaka kot v prejšnjih letih. ZVD je v letu 2012 izvajal meritve
radioaktivnosti zraka, zemlje, padavin, hrane, IJS pa meritve radioaktivnosti tekočih vod, krmil in
zunanjega sevanja ter kot podizvajalec tudi meritve radioaktivnosti pitnih vod.
Program meritev v Sloveniji v letu 2012 je prikazan v spodnji tabeli (Tabela 1). Z modro barvo so
označene meritve, ki ji je opravil ZVD, z zeleno pa meritve IJS.
Lokacije vzorčenja vzorcev in meritev zunanjega sevanja s TLD so prikazane na spodnjih dveh
zemljevidih Slovenije (Slika 1, Slika 2).
Stran 11 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Tabela 1: Program meritev v življenjskem okolju v Sloveniji v 2012 (modra – ZVD, zelena - IJS)
Vrsta in opis meritev
1.0.
1.1.
REKE, MORJE
Izotopska analiza
VL spektrometrija
gama
1.2.
Specifična analiza
H-3
Vzorčevalno mesto
Vrsta vzorca
Pogostost
meritev
Letno št.
meritev
SAVA (Ljubljana)
SAVA (Brežice)
DRAVA (Dravograd)
SOČA (Solkan)
SAVINJA (Celje)
MURA (Petanjci)
KRKA (Otočec)
KOLPA (Vinica)
MORJE (Piran)
MORJE (Piran)
voda
voda
voda
voda
voda
voda
voda
voda
voda
sediment
polletno
polletno
polletno
polletno
polletno
polletno
polletno
polletno
polletno
polletno
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
SAVA (Ljubljana)
SAVA (Brežice)
DRAVA (Dravograd)
MURA (Petanjci)
voda
voda
voda
voda
polletno
polletno
polletno
polletno
2
2
2
1.3.
Specifična analiza
Sr-90
SAVA (Ljubljana)
DRAVA (Maribor)
MURA (Petanjci)
voda
voda
voda
polletno
polletno
polletno
2
2
2
1.4.
I-131
DRAVA (Dravograd)
MURA
voda
voda
kvartalno
kvartalno
4
4
2.0.
2.1.
ZRAK
Izotopska analiza
partikulatov
VL gamaspektrometrija
3.0.
3.1.
ZEMLJIŠČE
Izotopska analiza
VL spektrometrija gama
3.2.
3.3.
Specifična analiza
Sr-90
Meritev letne doze
zunanjega sevanja s TLD
Ljubljana
Jareninski vrh
Predmeja
Kontinuirano
črpanje skozi
filter
mesečno
mesečno
mesečno
12
12
12
Ljubljana
Kobarid
Murska Sobota
Vzorec neobdelanega
zemljišča v globinah:
0 - 5 cm
5 - 10 cm
10 - 15 cm
2 x letno
2 x letno
2 x letno
6
6
6
Ljubljana
Kobarid
Murska Sobota
Vzorec neobdelanega
zemljišča v globinah:
0 - 5 cm
5 - 10 cm
10 - 15 cm
2 x letno
2 x letno
2 x letno
6
6
6
TL - H*(10)
polletno
100
50 lokacij
Sloveniji
Stran 12 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Tabela 1 (nadaljevanje). Program meritev v življenjskem okolju v Sloveniji v 2012 (modra – ZVD,
zelena - IJS)
Vrsta in opis meritev
4.0.
4.1.
TRDE IN TEKOČE PADAVINE
Izotopska analiza
VL spektrometrija gama
Vzorčevalno mesto
Vrsta vzorca
Pogostost
meritev
Letno št.
meritev
Ljubljana
Bovec
Murska Sobota
Novo mesto
Zbirna količina
skupnega useda
v enem mesecu na
višini 1m od tal
mesečno
tromesečno
tromesečno
tromesečno
12+12
4
4
4
4.2.
Specifična analiza Sr-90
Ljubljana
Bovec
Murska Sobota
Novo mesto
Zbirna količina
skupnega useda
tromesečno
tromesečno
tromesečno
tromesečno
4
4
4
4
4.3.
Specifična analiza H-3
Ljubljana
Zbirna količina
skupnega useda
mesečno
12
5.0.
PITNA VODA
Izotopska analiza
5.1.
5.2.
5.3.
VL spektrometrija gama
Specifična analiza H-3
Specifična analiza Sr-90
vodovodi:
15 lokacij
po Sloveniji
enkratni vzorec
1 x letno
1 x letno
1 x letno
15
15
15
6.0.
6.1.
HRANA
Hrana rastlinskega
porekla (1)
6.1.1.
6.1.1.1.
Zelenjava
Izotopska
analiza VL gama
Večja
mesta
po celotni
Sloveniji
Sezonska zelenjava
(7 močno zastopanih
vrst): krompir,
solata, špinača,
korenje, zelje,
fižol, paradižnik
1 x letno
6
6.1.1.2.
Specifična
analiza Sr-90
Večja
mesta
po celotni
Sloveniji
Sezonska zelenjava
(7 močno zastopanih
vrst)
1 x letno
6
6.1.2.
6.1.2.1.
Sadje
Izotopska
analiza VL gama
Večja
mesta
po celotni
Sloveniji
Sezonsko sadje
jabolka, breskve,
češnje, slive, hruške,
(jagode, češnje samo
na dveh lokacijah)
1 x letno
6
6.1.2.2.
Specifična
analiza Sr-90
Večja
mesta
po celotni
Sloveniji
Sezonsko sadje
jabolka, breskve,
češnje, slive, hruške,
(jagode, češnje samo
na dveh lokacijah)
1 x letno
6
Stran 13 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Tabela 1 (nadaljevanje). Program meritev v življenjskem okolju v Sloveniji v 2012 (modra – ZVD,
zelena - IJS)
Vrsta in opis meritev
6.1.3.
6.1.3.1.
6.1.3.2.
6.2.
6.2.1.
Vzorčevalno mesto
Vrsta vzorca
Žito, kruh
Izotopska
analiza VL gama
Večja
mesta
po celotni
Sloveniji
pšenica, koruza, rž,
ječmen (vse lokacije)
kruh, bela moka
(dve lokaciji)
Specifična
analiza Sr-90
Večja
mesta
po celotni
Sloveniji
pšenica, koruza, rž,
ječmen (vse lokacije)
kruh, bela moka
(dve lokaciji)
1 x letno
6
Letno št.
meritev
6
Večja
mesta
po celotni
Sloveniji
sir, jajca, goveje meso,
svinjsko meso, ribe
perutnina, med,
divjačina (na eni
lokaciji)
1 x letno
8
Večja
mesta
po celotni
Sloveniji
mleko
mleko
mleko
mleko
6
6
6
6
Večja
mesta
po celotni
Sloveniji
mleko
mleko
mleko
mleko
6
6
6
6
1 x letno
Hrana živalskega
porekla (1)
Izotopska
analiza VL gama
6.2.2.
Specifična
analiza Sr-90
6.2.3.
Specifična
analiza Sr-90
6.3.
Pogostost
meritev
1 x letno
svinjsko meso,
goveje meso
1 x letno
4
Celoviti obroki hrane
6.3.1
Izotopska
analiza VL gama
Vrtci po različnih
slovenskih mestih
enkratni vzorec
1 x letno
5
6.3.2
Specifična
analiza Sr-90
Vrtci po različnih
slovenskih mestih
enkratni vzorec
1 x letno
5
10 lokacij
enkratni vzorec
1 x letno
12
10 lokacij
enkratni vzorec
1 x letno
12
7.0.
7.1.
7.2.
KRMILA, GNOJILA, FOSFATI
Izotopska
analiza VL gama
Specifična
analiza Sr-90
Stran 14 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
RE
HR HR
HR
FA ZE
ZR
PV
RE
HR PV
HR HR
PV
PV
HR
HR
FA
PV
HR
ZE
HR
KR KR
PV
PV
HR
KR
RE
ZR
HR
HR
HR
PV
PV
HR
RE
ZR FA
HR KR
KR
HR PV FA
KR ZE
HR HR
RE HR
PV
HR
PV
HR
HR
HR
KR KR
HR
RE
HR
FA HR
HR
HR
PV
HR
HR
RE
PV
HR
HR
Legenda:
ZR – zrak
FA – padavine
ZE – neobdelana zemlja
HR – mleko živila, sadje, zelenjava, obrok hrane
PV – pitna voda
RE – tekoče vode, sediment
KR – živalska krma
HR
PV
RE
Slika 1: Lokacije vzorčenja vzorcev iz okolja
Stran 15 od 67
RE
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
Slika 2: Lokacije TLD za meritve letne doze zunanjega sevanja
Stran 16 od 67
LMSAR-20130006-MG
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
Tabela 2: Seznam TL-dozimetrov v Republiki Sloveniji z GPS koordinatami
Št.
KRAJ
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
KOČEVJE
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU
DOBLIČE (ČRNOMELJ)
DRAŠIČI (METLIKA)
NOVO MESTO
MOKRONOG
LISCA
CELJE
ROGAŠKA SLATINA
SLOVENSKE KONJICE
ROGLA
MARIBOR
PTUJ
JERUZALEM (ORMOŽ)
LENDAVA
MURSKA SOBOTA (RAKIČAN)
VELIKI DOLENCI (ŠALOVCI)
GORNJA RADGONA
SVEČINA (PLAČ)
RIBNICA NA POHORJU
KOTLJE
VELENJE
NAZARJE (MOZIRJE)
LUČE OB SAVINJI
VAČE
LJUBLJANA - BEŽIGRAD (ARSO)
BRNIK - AERODROM
JEZERSKO (ZGORNJE JEZERSKO)
PODLJUBELJ
HLEBCE (LESCE)
PLANINA POD GOLICO
ZDENSKA VAS
RATEČE
TRENTA
LOG POD MANGARTOM
BOVEC
TOLMIN
BILJE (NOVA GORICA)
VEDRIJAN (KOJSKO)
LOKEV PRI LIPICI
PORTOROŽ - AERODROM
KOSEZE (ILIRSKA BISTRICA)
ZALOG (POSTOJNA)
NOVA VAS NA BLOKAH
VRHNIKA
VOJSKO
SORICA
STARA FUŽINA
JELENJA VAS (ISKRBA, KOČEVSKA REKA)
KREDARICA
GPS-KOORDINATE
45°38'47" / 14°51'02"
45°48'30" / 14°57'42"
45°33'36" / 15°08'46"
45°39'55" / 15°22'34"
45°48'07" / 15°10'39"
45°56'29" / 15°09'01"
46°04'04" / 15°17'06"
46°14'11" / 15°13'34"
46°14'40" / 15°37'41"
46°20'42" / 15°25'03"
46°26'45" / 15°19'22"
46°32'22" / 15°38'42"
46°25'48" / 15°52'58"
46°28'34" / 16°11'15"
46°33'25" / 16°28'20"
46°39'08" / 16°11'29"
46°50'12" / 16°17'16"
46°40'52" / 15°59'44"
46°39'49" / 15°35'29"
46°32'30" / 15°17'30"
46°31'17" / 14°58'54"
46°21'51" / 15°07'11"
46°19'23" / 14°56'58"
46°21'15" / 14°44'48"
46°07'06" / 14°50'23"
46°03'58" / 14°30'46"
46°13'39" / 14°27'40"
46°23'53" / 14°30'14"
46°23'58" / 14°17'03"
46°21'55" / 14°10'28"
46°28'03" / 14°03'09"
45°51'28" / 14°42'27"
46°29'49" / 13°42'46"
46°22'56" / 13°45'13"
46°24'25" / 13°36'10"
46°20'05" / 13°32'55"
46°10'46" / 13°43'54"
45°53'46" / 13°37'28"
46°00'50" / 13°32'29"
45°39'51" / 13°55'21"
45°28'29" / 13°37'01"
45°33'11" / 14°14'05"
45°45'57" / 14°11'35"
45°46'23" / 14°30'34 "
45°57'42" / 14°16'26"
46°01'31" / 13°54'09"
46°13'19" / 14°01'41"
46°17'21" / 13°53'36"
45°33'40" / 14°51'28"
46°22'59" / 13°50'59"
Stran 17 od 67
LMSAR-20130006-MG
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
3 Metodologija meritev
Meritve v okviru rednega monitoringa življenjskega okolja v Republiki Sloveniji v letu 2012 sta izvajala
ZVD in IJS. Za določanje specifičnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih iz okolja smo uporabljali visoko
ločljivostno spektrometrijo gama (ZVD in IJS), radiokemično analizo Sr-90 (ZVD in IJS), radiokemično
analizo H-3 (IJS) in radiokemično analizo I-131 (ZVD). Za meritve doze zunanjega sevanja smo
uporabljali TL dozimetre (IJS).
Vzorce zraka, padavin, neobdelane zemlje ter hrane rastlinskega in živalskega porekla smo v letu
2012 na ZVD vzorčili, pripravili in merili v skladu z odobrenimi delovnimi postopki za vzorčenje,
pripravo vzorcev in izvajanje meritev specifičnih aktivnosti gama in beta sevalcev v vzorcih iz
življenjskega okolja, DP-LMSAR-01, DP-LMSAR-02, DP-LMSAR-03, DP-LMSAR-07, DP-LMSAR-16, DPLMSAR-18, DP-LMSAR-4.01, DP-LMSAR-4.02, DP-LMSAR-4.03. Rezultati meritev, ki jih je izvajal ZVD,
so v tabelah v prilogi tega poročila.
IJS je v letu 2012 izvajal meritve radioaktivnosti tekočih vod, pitnih vod, sedimenta, zemlje in zraka v
Ljubljani in krmil ter zunanjega sevanja. Vzorce so na IJS vzorčili, pripravili in merili v skladu s
sprejetimi postopki IJS. Sevalce gama določajo v skladu s postopkom Visokoločljivostna
spektrometrija gama v laboratoriju (LMR-DN-10), vsebnost Sr-89/90 v skladu s postopki Določanje
stroncija z beta štetjem (SDN-O2-STC(01)) in Navodilo za uporabo proporcionalnega števca (DP-O2STC(01)), vsebnost tritija pa v skladu s postopkom Meritev, analiza in izračun vsebnosti tritija (LSCDN-07) ali Določanje tritija s tekočinskim scintilacijskim štetjem (SDN-O2-SZC(02)). Rezultati meritev,
ki jih je izvajal IJS, so v tabelah v prilogi tega poročila.
Stalno izvajanje kontrolnih meritev v laboratorijih po definiranih programih, udeležba na
interkomparacijskih meritvah doma in v tujini, uporaba standardnih virov radioaktivnosti s certifikati,
zagotavljajo kakovostne meritve, zanesljivost rezultatov in sledljivost do mednarodnih etalonov za
merila.
3.1 Akreditirane meritve
ZVD in IJS sta za izvajanje meritev z metodo visoko ločljivostne spektrometrije gama, radiokemične
analize Sr-89, Sr-90 in H-3 (samo IJS) ter meritve doze zunanjega sevanja akreditirana v skladu s
standardom SIST EN ISO/IEC 17025 – akreditacijske listine številka LP-022, LP-032 in LP-090.
Radiokemične analize I-131 se ne izvajajo po akreditirani metodi, vendar izvajalci meritev vzdržujejo
sistem kakovosti in nenehnega izboljševanja. Rezultati, ki se ne nanašajo na akreditirano dejavnost,
so posebej označeni.
Stran 18 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
3.2 Izračuni specifičnih aktivnosti
Specifične aktivnosti radionuklidov v vzorcih zraka podajamo v Bq/m3, v vzorcih tekočih in pitnih vod
v Bq/m3, v vzorcih padavin na količino padavin v Bq/mm, v Bq/m3 in preračunane na enoto
prestrezne površine, v Bq/m2. V vzorcih zemlje podajamo specifične aktivnosti radionuklidov v Bq/kg
in preračunane na enoto površine v Bq/m2. Specifične aktivnosti radionuklidov v vzorcih hrane
(mleko, meso, sadje, zelenjava in močnati izdelki) podajamo v Bq/kg. Doze zunanjega sevanja in
efektivne doze za prebivalstvo podajamo v mSv oziroma Sv.
Za vsako vrsto vzorca smo v tem poročilu izračunali povprečno letno vrednost specifične aktivnosti in
njeno negotovost, ki ju kasneje upoštevamo v izračunu doz prebivalcev. Povprečno vrednost v tem
poročilu izračunamo kot povprečje vseh poročanih izmerjenih vrednosti ali, če so aktivnosti prenizke,
vrednosti meje detekcije za vsako specifično meritev. Negotovosti posameznih meritev so podane v
tabelah v prilogi. K negotovosti izračunanega povprečja specifičnih aktivnosti vzorca prispevajo tako
negotovosti posameznih meritev
in standardna deviacija posameznih meritev od povprečne
vrednosti
, kot je prikazano v spodnjih enačbah.
in
kjer je negotovost povprečne vrednosti. To pomeni, da bo, na primer, pri izmerjenih vzorcih, ki
imajo velik razpon vrednosti prevladovala negotovost zaradi velike standardne deviacije od
povprečja, pri vzorcih s konstantnimi vrednostmi pa negotovost zaradi negotovosti posamičnih
meritev. Zato se je v primeru velikih negotovosti za povprečne vrednosti specifičnih aktivnosti
vzorcev v tem poročilu potrebno zavedati, da te v večini primerov niso posledica merske negotovosti,
ampak predvsem širokega razpona aktivnosti v posameznih vzorcih iste vrste.
V spodnji tabeli so prikazane orientacijske vrednosti meje detekcije za različne vzorce in radionuklide
za metodo visoko ločljivostne spektrometrije gama (Tabela 3).
Tabela 3: Orientacijske vrednosti meje detekcije za različne vzorce in radionuklide
Vrsta vzorca
Količina vzorca
Trajanje meritve
zemlja
1 kg
1 dan
Radionuklid
K-40
Co-60
I-131
Cs-134
Cs-137
Pb-210
Ra-228
Th-228
Ra-226
U-238
Am-241
Bq/kg
9,0E-01
1,0E-01
8,9E-02
9,6E-02
1,0E-01
1,1E+00
5,0E-01
2,0E-01
3,0E-01
8,0E-01
1,5E-01
voda
sediment
3
0,02 m
1 kg
1 dan
2 dni
Spodnja meja detekcije
3
Bq/m
Bq/kg
1,8E+01
7,0E-01
4,1E+00
8,1E-01
3,2E+00
7,1E-01
3,6E+00
7,7E-01
3,8E+00
8,1E-01
1,3E+01
7,0E-01
7,0E+00
4,0E-01
4,0E+00
2,0E-01
2,3E+00
2,0E-01
1,2E+01
6,0E-01
3,5E+00
1,0E+00
zrak
3
10000 m
1 dan
3
Bq/m
3,5E-05
5,4E-05
4,3E-05
5,1E-05
5,4E-05
2,6E-05
1,4E-05
8,0E-06
4,5E-06
2,3E-05
5,1E-05
Stran 19 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
4 Rezultati meritev in komentar
4.1 Tekoče vode
Meritve tekočih voda so bile opravljene v dveh enkratnih vzorcih rek Save v Ljubljani in Brežicah,
Drave pri Dravogradu, Mure pri Petanjcih, Savinje pod Celjem, Krke pri Otočcu, Soče pri Solkanu in
Kolpe pri Vinici ter morja in sedimenta v Piranu. V vzorcih rek Save, Drave in Mure so bile opravljene
meritve specifične aktivnosti H-3. V rekah Muri in Dravi so se opravljale trimesečne enkratne meritve
specifične aktivnosti I-131. Rezultati so prikazani v prilogi v tabeli 1.
V vzorcih rek smo merili umetne radionuklide Cs-137, Sr-90 in H-3, ki so produkt človekovih
dejavnosti, ter I-131, ki se uporablja v terapevtske namene v bolnišnicah v Sloveniji in v Avstriji.
Določali smo tudi specifične aktivnosti naravnih radionuklidov uranove in torijeve vrste ter K-40 in
Be-7. Najvišje izmerjene koncentracije in povprečne vrednosti so predstavljene v spodnji tabeli
(Tabela 4)
Iz tabele meritev (Tabela 1 v prilogi) vidimo, da je koncentracija K-40 v Savinji pri Celju za približno en
velikostni red višja kot na drugih mestih. Utemeljene razlage za to ni, lahko je posledica uporabe
surovin v industriji ali pa izdelkov v poljedelstvu, ki vsebujejo večje količine kalija. Predlagamo, da se v
Celjski kotlini testno izmeri tudi koncentracije K-40 v zemlji, iz česar bi lahko potem sklepali glede
povečanja v Savinji.
Tabela 4: Najvišje izmerjene koncentracije radionuklidov v vzorcih tekočih vod
Radionuklid
Cs-137
Sr-90
I-131
H-3
Pb-210
K-40
Be-7
Najvišja izm. spec. akt. (Bq/m3)
1,6
2,5
43
2000
3,9
110
8,5
Lokacija
Mura
Sava – Ljubljana
Sava – Ljubljana
Sava – Brežice
Savinja
Savinja
Savinja
Povprečna vrednost (Bq/m3)
0,3 ± 0,4
1,6 ± 1,1
3,9 ± 8,3
950 ± 270
1,4 ± 0,5
46 ± 30
2,3 ± 1,6
Na spodnji sliki (Slika 3) so prikazane povprečne vrednosti specifičnih aktivnosti Cs-137, I-131 in H-3 v
rekah Savi (povprečje lokacije pri Ljubljani in Brežicah) in Dravi v Dravogradu za obdobje od leta 2002
dalje. V letu 2007 opazimo navidezno višjo vrednost koncentracij Cs-137 v reki Savi, vendar lahko
ugotovimo, da je bila koncentracija pod mejo detekcije, ki je bila v tem primeru višja za to specifično
meritev. Enako velja tudi za koncentracije Cs-137 v reki Dravi v letih 2006 in 2007. Opazimo lahko
tudi, da je I-131 v Savi (Ljubljana) za skoraj dva velikostna reda več kot v Dravi, kar je najbrž posledica
izpustov I-131 iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer izvajajo terapijo z omenjenim
izotopom in kjer so lahko izmerjene koncentracije močno odvisne od dneva vzorčenja. Zaključke o
Stran 20 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
razmerjih izotopa v obeh rekah pa je zaradi narave izvajanja terapevtskih postopkov in le dveh letnih
meritev enkratnih vzorcev težko potegniti.
2,5
Cs-137
Sava
Drava
2011
2012
Sava
Drava
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/m3)
2
1,5
1
0,5
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007 2008
Leto
2009
2010
16
Specifična aktivnost (Bq/m3)
14
I-131
12
10
8
6
4
2
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007 2008
Leto
2009
2010
2500
H-3
Sava
Drava
Specifična aktivnost (Bq/m3)
2000
1500
1000
500
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007 2008
Leto
2009
2010
2011
2012
Slika 3: Povprečne specifične aktivnosti Cs-137, I-131 in H-3 v reki Savi (povprečje lokacij Ljubljana
in Brežice) in Dravi od leta 2002 dalje.
Stran 21 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
4.2 Zrak
Meritve so se kot v preteklih letih izvajale na lokacijah Ljubljana in Predmeja, namesto lokacije
Jezersko pa od leta 2005 dalje poteka vzorčenje zraka na Jareninskem vrhu pri Mariboru. Od avgusta
2009 se vzorčenje v Ljubljani namesto na lokaciji Reaktorskega centra Podgorica izvaja na lokaciji IJS
na Jamovi cesti. Zrak se kontinuirano vzorči, analize sevalcev gama sestavljenih vzorcev pa se
opravljajo mesečno. Rezultati so podani v prilogi (Tabela 2).
Celoletna letna povprečna vrednost specifične aktivnosti Cs-137 na lokaciji vzorčenja v Ljubljani je
bila 1,6 ± 0,4 µBq/m3, na lokaciji vzorčenja na Jareninskem vrhu 3,2 ± 1,3 µBq/m3 in na lokaciji
vzorčenja na Predmeji 1,9 ± 1,3 µBq/m3. Povprečna vrednost koncentracije Cs-137 za področje cele
Slovenije v letu 2012 je 2,2 ± 1,3 µBq/m3.
Poleg naravnih radionuklidov je opaziti tudi kozmogeni Be-7. Povprečna letna vrednost specifične
aktivnosti je bila na Jareninskem vrhu za Be-7 4,4 ± 1,4 mBq/m3 oziroma za Pb-210 1,3 ± 0,9 mBq/m3,
v Ljubljani za Be-7 4,,2 ± 0,4 mBq/m3 oziroma za Pb-210 0,78 ± 0,08 mBq/m3in na Predmeji za Be-7
4,0 ± 1,6 mBq/m3 oziroma za Pb-210 0,66 ± 0,54 mBq/m3. Povprečna vrednost koncentracije Be-7 za
področje cele Slovenije v letu 2012 je 4,2 ± 1,2 mBq/m3 oziroma za Pb-210 0,9 ± 0,5 mBq/m3. Na
spodnji sliki (Slika 4) so prikazane povprečne celoletne vrednosti specifičnih aktivnosti v zraku iz vseh
treh lokacij vzorčenja za Pb-210 in kozmogeni Be-7 za obdobje od dalje 1996 dalje.
7
1,6
Be-7
1,4
Pb210
1,2
5
1
4
0,8
0,6
3
0,4
2
Aktivnost Pb-210 (mBq/m3)
Aktivnost Be-7 (mBq/m3)
6
0,2
2013
2012
2011
2010
2009
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
0
1995
1
Leto
Slika 4: Povprečne celoletne specifične aktivnosti Pb-210 in Be-7 v zraku za obdobje od leta 1996
dalje za Slovenijo (povprečje vseh treh lokacij vzorčenja)
Iz slike (Slika 4) je razvidno, da je specifična aktivnost Pb-210 skozi celotno obdobje dokaj konstantna
in variira okrog povprečne vrednosti 0,62 mBq/m3. Vrednosti specifičnih aktivnosti Be-7 se gibajo
med 2,1-5,1 mBq/m3. V letih 2006-2011 so izmerjene vrednost Be-7 v zraku za slabo polovico višje
kot v prejšnjih letih (do 2005), dodatno je opazen rahel vrh okrog leta 2002.
Stran 22 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Podoben trend je možno opaziti tudi pri vrednostih Be-7 v vzorcih padavin (Slika 17), kjer je tudi
opazno povišanje koncentracij v letih 2006-2011 v primerjavi s preteklimi leti. Potrebno pa se je
zavedati, da je vsebnost Be-7 v padavinah v kratkih vzorčevalnih obdobjih (npr. mesečnih)
antikorelirana z vsebnostjo Be-7 v zraku, v letnih povprečjih pa so koncentracije korelirane.
4.2.1 Dolgoročna odvisnost koncentracij Be-7 od sončevega ciklusa
Variacije glede na leta opazovanja v koncentracijah Be-7 bi lahko pojasnili s t.i. sončevim ciklusom,
razlago pa podajamo v nadaljevanju.
Kozmogeni Be-7 nastaja kot fragmentacijski produkt jeder O in N pri trkih z bodisi visoko energijskimi
galaktičnimi kozmičnimi žarki bodisi nizko energijskimi delci solarnega vetra v zemeljski atmosferi, pri
čemer je prispevek slednjih precej manjši.
Solarni veter je sestavljen iz protonov in elektronov pospešenih v sončevi koroni ali ob solarnih
izbruhih. Večinoma so energije teh delcev prenizke, da bi prispeli v zemljino atmosfero, saj se zaradi
Zemljinega magnetnega polja uklanjajo (Slika 5). Njihov sicer majhen vpliv je možen le na magnetnih
polih, kjer je usmerjenost magnetnih silnic taka, da delci solarnega vetra lahko prodrejo do nižjih
nadmorskih višin.
Slika 5: S površine Sonca izhaja t.i. solarni veter, ki praktično ne more prodreti v zemljino
atmosfero (shematski prikaz).
Solarni veter gledano v celotnem našem osončju pomeni tudi kontinuiran tok plazme (protoni in
elektroni), območje vpliva te plazme pa imenujemo heliosfera in sega onkraj Plutonove orbite. Ker je
plazma električno prevodna, prenaša del Sončevega magnetnega polja. Na ta način ima solarni veter
močan vpliv na galaktične kozmične žarke.
Galaktični kozmični žarki prihajajo tipično izven našega osončja iz medzvezdnega prostora naše
galaksije. To so visoko energijski nabiti delci – protoni, elektroni in popolnoma ionizirana jedra lahkih
Stran 23 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
elementov. Ko se galaktični kozmični žarki približajo našemu osončji, v heliosferi lahko izgubijo
precejšen del svoje energije in posledično v manjši meri prodrejo v Zemljino atmosfero (Slika 6). V
tem primeru je verjetnost nastajanja kozmogenega Be-7 zmanjšana.
Slika 6: V času večje sončeve aktivnosti heliosfera zmanjšuje fluks galaktičnih kozmičnih žarkov do
zemljine atmosfere.
Sončeva aktivnost ima svoj tipični 11-letni ciklus. Odraz aktivnosti je viden kot povečanje ali
zmanjšanje števila sončevih peg. V času solarnega maksimuma je število peg večje, v času minimuma
pa manjše. Med sončevim maksimumom je tudi solarni veter močnejši, kar posledično preko
močnejše heliosfere pomeni zmanjšan vpliv galaktičnih kozmičnih žarkov na Zemljino atmosfero.
Časovna odvisnost sončeve aktivnosti je prikazana na spodnji sliki (Slika 7).
Če primerjamo izmerjene specifične aktivnosti Be-7 v zraku (Slika 4) in sončevo aktivnost (Slika 7)
ugotovimo močno antikorelacijo (Slika 8). V času sončevega minimuma (od 2006 do 2010) je zaradi
večjega fluksa galaktičnih kozmičnih žarkov narasla specifična aktivnost Be-7, v času sončevega
maksimuma (od 1999 do 2003) pa so specifične aktivnosti Be-7 v zraku nizke, z izjemo lokalnega
sončevega minimuma v letu 2001-2002, ki se prav tako odraža v lokalnem maksimumu izmerjene
specifične aktivnosti Be-7 v zraku v letu 2002. Z letom 2011 se začenja nov sončev maksimum, zato so
pričakovano koncentracije Be-7 v zraku nižje, predvidevamo, da bi v prihodnjih letih morale še
dodatno pasti.
Stran 24 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
300
Povprečno število sončevih peg/mesec
Sončev ciklus
250
200
150
100
50
1.2013
1.2012
1.2011
1.2010
1.2009
1.2008
1.2007
1.2006
1.2005
1.2004
1.2003
1.2002
1.2001
1.2000
1.1999
1.1998
1.1997
1.1996
1.1995
1.1994
1.1993
1.1992
1.1991
0
Datum
Slika 7: Povprečno mesečno število sončevih peg (črtkana črta predstavlja drseče povprečje), ki je
merilo za sončevo aktivnost in solarni veter.
5
4
3
2
1
Koncentracije Be-7 v zraku
6
(mBq/m3)
7
Antikorelacija sončevega ciklusa in Be-7 v zraku
0
200
150
100
50
0
Letno povprečje sončevih peg
Slika 8: Antikorelacija sončevega cikla s koncentracijami Be-7 v zraku.
4.2.2 Sezonske variacije Be-7
Dodatno smo analizirali tudi sezonske variacije specifičnih aktivnosti Be-7 v letu 2012, ki so prikazane
na spodnji sliki (Slika 9). Kozmogeni radionuklid Be-7 nastaja v jedrskih reakcijah fragmentacije ob
Stran 25 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
interakcijah s galaktičnimi kozmičnimi žarki v zemeljski atmosferi. Večina Be-7 nastane v spodnji
stratosferi in nato počasi prehaja navzdol do nadmorskih višin zemeljskega površja.
Sezonske variacije koncentracij Be-7 v zraku so povezane z vsaj štirimi faktorji:




hitrost prehajanja zračnih mas med stratosfero (višine do 50-60 km) in troposfero (višine do
8-15 km)
vertikalno mešanje zračnih mas v troposferi
prehajanje zračnih mas iz srednjih do visokih nadmorskih višin v troposferi in
izpiranje atmosferskih aerosolov iz zraka preko padavin.
Izpiranje Be-7 s pomočjo padavin je dobro vidno na spodnjih slikah (Slika 9, Slika 10), kjer so
prikazane mesečne vrednosti aktivnosti Be-7 v zraku, dodatno pa za primerjavo še količina padavin v
Ljubljani. Lepo je tudi vidna korelacija med količino padavin in mesečnim usedom Be-7 v padavinah
(Slika 10).
Poleg izpiranja s padavinami, pa so sezonske variacije v obdobjih, kjer ni zaznanih velikih sprememb v
količinah padavin – predvsem hladnejši meseci –, nedvomno povezane s premiki atmosferskih
zračnih mas.
8,0E-03
Ljubljana
Predmeja
Jareninski vrh
250
padavine LJ
200
6,0E-03
5,0E-03
150
4,0E-03
100
3,0E-03
2,0E-03
Količina padavin (mm)
Specifična aktivnost (Bq/m3)
7,0E-03
50
1,0E-03
0,0E+00
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
Mesec
Slika 9: Sezonske variacije izmerjenih koncentracij atmosferskega Be-7 v zraku na različnih
lokacijah v letu 2012
Stran 26 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
180
Ljubljana
Mesečni used (Bq/m2)
160
140
120
100
80
60
40
20
0
0
50
100
150
200
250
Količina padavin (mm)
Slika 10: Korelacija padavin in izmerjenega mesečnega useda Be-7 v padavinah iz Ljubljane
Na spodnji sliki (Slika 11) podrobneje analiziramo sezonske variacije, kjer poleg Be-7 analiziramo tudi
koncentracije Pb-210. Oba radionuklida sta v literaturi uporabljena kot dobra sledilca atmosferskih
gibanj zraka, Pb-210 za aerosole v nizkih višinah atmosfere (saj izhaja iz tal), Be-7 pa za aerosole na
visokih nadmorskih višinah (nastaja pri interakcijah z galaktičnimi kozmičnimi žarki). V Sloveniji so
koncentracije Pb-210 v zraku višje v zimskih mesecih, predvsem ob nizki vlažnosti, posledično manjših
padavinah in majhnim usedom. Ob deževnih mesecih (tipično spomladi in jeseni) se koncentracije Pb210 v zraku zmanjšajo. Koncentracija Be-7 v zraku najbolj naraste v poletnih mesecih, kjer
najverjetneje poletni azorski anticiklon poskrbi za pretakanje zračnih mas iz višjih plasti troposfere
oziroma stratosfere v nižje. Na ta način pride do povečanja koncentracij Be-7 na nadmorskih višinah
ob zemeljskem površju.
1,6E-3
Specifična aktivnost Be-7 (Bq/m3)
Be-7
Pb-210
7E-3
1,4E-3
6E-3
1,2E-3
5E-3
1,0E-3
4E-3
8,0E-4
3E-3
6,0E-4
2E-3
4,0E-4
Ljubljana
1E-3
2,0E-4
0E+0
Specifična aktivnost Pb-210 (Bq/m3)
8E-3
0,0E+0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
Mesec
Slika 11: Sezonska variacija koncentracij atmosferskega Pb-210 in Be-7 v zraku v Ljubljani
Stran 27 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Oba opisana pojava za koncentracije Pb-210 in Be-7 pomenita dvojno korelacijsko funkcijo za zimske
in poletne mesece, ki sta lepo opazni na lokacijah Ljubljana in Jareninski vrh (Slika 12). Lokacija v
Predmeji je izpostavljena stalnim vetrovom, zato je ta dvojna korelacija najmanj opazna.
8,0E-3
8,0E-3
Ljubljana
Predmeja
7,0E-3
7,0E-3
6
8
7
6
6,0E-3
5
9
5,0E-3
4,0E-3
Specifična aktivnost Be-7 (Bq/m3)
Specifična aktivnost Be-7 (Bq/m3)
6,0E-3
5,0E-3
8
3
2
4
4,0E-3
10
2,0E-3
11
1
4
1
10
212
2,0E-3
12
9
3
3,0E-3
3,0E-3
7
5
11
1,0E-3
1,0E-3
0,0E+0
0,0E+0 2,0E-4 4,0E-4 6,0E-4 8,0E-4 1,0E-3 1,2E-3 1,4E-3 1,6E-3
0,0E+0
0,0E+0
5,0E-4
Specifična aktivnost Pb-210 (Bq/m3)
1,0E-3
1,5E-3
2,0E-3
Specifična aktivnost Pb-210 (Bq/m3)
8,0E-3
Jareninski vrh
7,0E-3
67
Specifična aktivnost Be-7 (Bq/m3)
6,0E-3
5,0E-3
4,0E-3
3,0E-3
2
5
3 8
4
9
11
1
10
12
2,0E-3
1,0E-3
0,0E+0
0,0E+0
5,0E-4
1,0E-3
1,5E-3
2,0E-3
2,5E-3
3,0E-3
3,5E-3
Specifična aktivnost Pb-210 (Bq/m3)
Slika 12: Zimske in poletne korelacije med izmerjenimi koncentracijami atmosferskega Pb-210 in
Be-7 v zraku na različnih lokacijah v letu 2012 – številka ob meritvi pomeni mesec vzorčevanja.
Na spodnji sliki (Slika 13) so prikazane povprečne mesečne specifične aktivnosti za Cs-137 za
Ljubljano za obdobje od leta 1986 dalje.
Stran 28 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Cs-137 v aerosolih zraka v Ljubljani
0,1
0,01
Fukushima, Japonska
1
Acerinox, Španija
Černobil, Ukrajina
10
0,001
2011
2009
2007
2005
2003
2001
1999
1997
1995
1993
1991
1989
1987
1985
1983
0,0001
1981
Povprečje mesečnih aktivnosti (mBq/m3)
100
Leto
Slika 13: Povprečne mesečne specifične aktivnosti Cs-137 v zraku na lokaciji Ljubljana za obdobje
od leta 1986 dalje
Mesečne koncentracije Cs-137 po letu 1986, ko so bile najvišje zaradi černobilske nesreče padajo.
Povprečne letne koncentracije Cs-137 v zraku v Ljubljani se po letu 2000 gibljejo v območju vrednosti
2 – 5 µBq/m3. Edino povišanje po černobilski nesreči je bilo vidno leta 1998, v času nezgode v jeklarni
Acerinox v Španiji (Algeciras), kjer so stalili radioaktivni vir Cs-137, zaradi česar so bile izmerjene
vrednosti okoli 10 µBq/m3, ter prvih nekaj mesecev po nesreči v jedrski elektrarni v Fukušimi na
Japonskem marca 2011. Zaradi velike oddaljenosti in posledične razredčitve vpliv nesreče v Sloveniji
ni bil močno opazen, povišane vrednosti za velikostni red od siceršnjih vrednosti so bile opazne le v
prvih dveh mesecih po nesreči. Letno povprečje koncentracij Cs-137 v letu 2012 je na nivoju
vrednosti letnih povprečij v preteklih letih (z izjemo 2011).
4.3 Padavine
4.3.1 Specifična aktivnost sevalcev gama in Sr-90
Padavine smo vzorčili kontinuirano in merili enkrat mesečno v Ljubljani. V Murski Soboti, Bovcu in
Novem mestu je bilo vzorčenje kontinuirano, meril se je trimesečni kompozitni vzorec.
Rezultati meritev so zbrani v prilogi (Tabela 5).
Letna količina padavin v letu 2012 v Ljubljani je bila 1322 mm, v Bovcu 2769 mm, v Novem mestu
1137 mm in v Murski Soboti 783 mm. Poleg umetnih radionuklidov Cs-137, Sr-90 in H-3 smo določali
tudi naravne radionuklide U-238, Ra-226, Pb-210, Th-228, Ra-228, K-40 ter kozmogeni Be-7.
Primerjava rezultatov z letom poprej kaže, da se koncentracije posameznih radionuklidov v
padavinah niso bistveno spremenile. Prisotnosti naravnih radionuklidov ni smiselno komentirati, saj
ne predstavljajo pravega atmosferskega useda.
Stran 29 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Od umetnih radionuklidov sta dolgoročno opazna samo Cs-137 in Sr-90, vendar so specifične
aktivnosti večkrat na meji detekcije, tako da so negotovosti pri meritvah precej velike. Najvišji letni
used Cs-137 je bil izmerjen v Bovcu 2,9 ± 0,5 Bq/m2 in najmanjši v Murski Soboti, kjer je znašal 0,50 ±
0,08 Bq/m2. Najvišji letni used Sr-90 je bil izmerjen v Murski Soboti < 2,5 Bq/m2, najnižji pa v Bovcu <
1,3 Bq/m2.
Od naravnih radionuklidov naj omenimo še skupne vrednosti kozmogenega Be-7, katerega rezultati
znašajo od 540 Bq/m2 v Novem mestu do 1859 Bq/m2 v Bovcu.
V tabeli (Tabela 5) so prikazane povprečne letne vsote specifičnih aktivnosti Cs-137, Sr-90 in Pb-210
na enoto površine povprečene na vse lokacije vzorčenja za obdobje od leta 2000 naprej. Dodane so
tudi povprečne količine padavin na vseh merskih lokacijah za to obdobje. Na spodnji sliki (Slika 14) pa
je prikazana časovna odvisnost letnega useda od leta 2000 dalje.
Tabela 5: Povprečne letne vsote specifičnih aktivnosti Cs-137, Sr-90 in Pb-210 na enoto površine za
obdobje od leta 2000 dalje (povprečje vseh lokacij)
Sr-90
Leto
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
0,77
0,37
0,35
0,36
0,49
1,92
0,33
0,40
0,57 ± 0,10
0,61 ± 0,47
0,90 ± 1,00
0,48 ± 0,30
1,81 ± 0,53
Radionuklid
Cs-137
Pb-210
Letni used (Bq/m2)
2,7
36
1,9
29
2,2
60
3,0
145
2,2
133
1,5
153
0,8
98
1,9
97
1,3 ± 1,4
102 ± 37
1,73 ± 0,90
171 ± 77
2,56 ± 0,95
147 ± 85
4,9 ± 8,0
149 ± 92
1,40 ± 1,06
128 ± 104
Količina padavin
(mm)
1587
1423
1562
1148
1664
1396
1316
946
1736
1686
1860 ± 1172
1161 ± 680
1503 ± 873
Iz rezultatov v tabeli je razvidno, da vrednosti specifičnih aktivnosti Cs-137 in Sr-90 na enoto površine
povprečene po lokacijah Slovenije variirajo z leti. Relativno visoka vrednost za Sr-90 v 2005 v Ljubljani
je posledica ene same visoke vrednosti, izmerjene v marcu 2005 41,0 ± 0,2 Bq/m 3. Vendar pa, če
primerjamo odvisnost letnega useda od letne količine padavin (Slika 15), korelacija med njima ni zelo
opazna. To najverjetneje pomeni, da ne glede na količino padavin, le-te izperejo praktično celotno
aktivnost v zraku, zato na letni ravni ni zaznati velikih variacij.
Primerjava rezultatov za merjene radionuklide pokaže, da se koncentracije posameznih radionuklidov
v padavinah niso bistveno spremenile v primerjavi s prejšnjimi leti. Dejstvo pa je, da so koncentracije
pogosto blizu meje detekcije, tako da so tudi merske negotovosti relativno velike in prispevajo k
vsakoletnim in medletnim sipanjem rezultatov.
Največja odstopanja v rezultatih po posameznih trimesečjih povzročajo zimski meseci, ki so lahko
zelo suhi ali pa obilni s padavinami (glej tabele z rezultati meritev).
Stran 30 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
14
Cs-137
LMSAR-20130006-MG
2011
2000
1800
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
2013
2011
2000
1800
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
2013
2011
2000
1800
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
2013
Padavine (mm)
Letna količina padavin (mm)
Povprečni letni used (Bq/m2)
12
10
8
6
4
2
0
1999
2001
2003
2005
2007
2009
Leto
2,5
Sr-90
Padavine (mm)
Letna količina padavin (mm)
Povprečni letni used (Bq/m2)
2
1,5
1
0,5
0
1999
2001
2003
2005
2007
2009
Leto
300
Pb-210
Padavine (mm)
Letna količina padavin (mm)
Povprečni letni used (Bq/m2)
250
200
150
100
50
0
1999
2001
2003
2005
2007
2009
Leto
Slika 14: Povprečni letni used Cs-137, Sr-90 in Pb-210 na enoto površine za obdobje od leta 2000
dalje (povprečje vseh lokacij po Sloveniji)
Stran 31 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
7
2,5
Cs-137
Sr-90
Povprečni letni used (Bq/m2)
6
5
4
3
2
1
0
2
1,5
1
0,5
0
900
1100
1300
1500
Padavine (mm)
1700
1900
900
1100
1300
1500
Padavine (mm)
1700
300
Pb-210
Povprečni letni used (Bq/m2)
Povprečni letni used (Bq/m2)
LMSAR-20130006-MG
250
200
150
100
50
0
900
1100
1300
1500
Padavine (mm)
1700
1900
Slika 15: Korelacija količine padavin s povprečnim letnim usedom Cs-137, Sr-90 in Pb-210 na enoto
površine (povprečje vseh lokacij po Sloveniji)
4.3.2 Specifična aktivnost H-3
Meritve specifične aktivnosti H-3 v vzorcih padavin smo opravili le v mesečnih vzorcih iz Ljubljane
(meritve je izvajal IJS). Rezultati meritev so prikazani v prilogi. Koncentracije aktivnosti H-3 v deževnici
v letu 2012 so pod dolgoletnim povprečjem. Vrednosti specifičnih aktivnosti H-3 v obdobju od leta
1990 dalje se gibajo v območju 700-2400 Bq/m3. Povprečna dolgoletna koncentracija H-3 znaša 1491
Bq/m3, v letu 2012 pa je znašala koncentracija H-3 710 ± 85 Bq/m3. Potrebno je omeniti, da so
nekatere primerjave meritev koncentracij H-3 laboratorija v IJS in v Seibersdorfu, ki so opravljali
nekatere meritve v prejšnjih letih, pokazale odstopanje tudi za faktor 2 (IJS izmeri višje vrednosti). To
je lahko tudi razlog, zakaj so vrednosti v zadnjih letih bistveno nižje od vrednosti prej, kjer je v prvem
meritve izvajal IJS, v drugem pa Seibersdorf (občasno pa tudi IJS).
Stran 32 od 67
1900
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Na spodnji sliki (Slika 16) so prikazane vrednosti specifičnih aktivnosti H-3 v vzorcih padavin iz
Ljubljane za obdobje od leta 1990 dalje in povprečje teh vrednosti za izbrano obdobje ter označene
standardne deviacije (σ, 2σ).
2400
Ljubljana
Specifična aktivnost (Bq/m3)
2200
2000
1800
1600
1400
Povprečje
1491
1200
1000
σ
800
2σ
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
600
Leto
Slika 16: Specifične aktivnosti H-3 v padavinah iz Ljubljane za obdobje od leta 1990 dalje
4.3.3 Specifična aktivnost kozmogenega Be-7
Na spodnjih slikah (Slika 17) so predstavljene dolgoročne meritve vsebnosti kozmogenega Be-7 v
padavinah iz Ljubljane. Posebej podajamo skupni letni used (Bq/m2) in povprečni mesečni used
(Bq/m2) ter za orientacijo še količino padavin. Posebej so v grafih označene starejše vrednosti v letih
do 2000 in v letu 2002, kjer so koncentracije useda Be-7 izračunane na podlagi specifične aktivnosti
zbranega vzorca padavin na enoto mase. V obdobju enomesečnega zbiranja padavin lahko del vzorca
tudi izpari, kar pomeni, da so vrednosti navedene v grafih lahko celo za faktor 1-2 previsoke.
V letih okrog 2007 so opazne višje koncentracije Be-7 glede na prejšnja leta, in sicer približno za
polovico. Podobno kot za vzorce zraka, lahko takšno povečanje pojasnimo s sončevim ciklusom, ki je
podrobno opisan že v podpoglavju 4.2.1.
Stran 33 od 67
Stran 34 od 67
2012
2012
2012
2011
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
2011
500
2011
750
2010
1000
2010
1250
2010
1500
2009
1750
2009
2000
2009
Leto
2008
0
2008
20
2008
40
2007
60
2007
80
2007
100
2006
120
2006
140
2006
160
2005
180
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
Povprečni mesečni used Be-7 (Bq/m2)
Leto
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
Letna količina padavin (mm)
Letni used Be-7 (Bq/m2)
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
1000
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0
Leto
Slika 17: Specifične aktivnosti Be-7 v padavinah iz Ljubljane za obdobje od leta 1996 dalje
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
4.4 Zemlja
Zemljo smo v letu 2012 vzorčili na treh globinah 0-5 cm, 5-10 cm, 10-15 cm na lokacijah Ljubljana
(IJS), Kobarid in Murska Sobota (obe ZVD) v spomladanskem in jesenskem obdobju. V letu 2009 je
začel IJS vzorčiti zemljo v Ljubljani na lokaciji Ceste dveh cesarjev , kjer je prejšnja leta vzorčil ZVD (v
letu 2008 in 2006 je vzorčenje potekalo na lokaciji IJS Podgorica. Rezultati meritev specifičnih
aktivnosti radionuklidov v vzorcih zemlje so prikazani v prilogi (Tabela 3) ter spodnjih slikah (Slika 18).
Specifične aktivnosti v vseh treh plasteh so v prilogi (Tabela 3) prikazane v enotah Bq/kg posušene
zemlje in tudi preračunane na enoto površine v Bq/m2. Pri tem so preračunane tudi vrednosti za
naravne radionuklide, za katere pa vemo, da ne predstavljajo površinske kontaminacije.
V vzorcih zemlje iz Ljubljane je bilo povprečje specifične aktivnosti v vseh treh plasteh 89 ± 6 Bq/kg
Cs-137 in 2,1 ± 0,2 Bq/kg Sr-90, po plasteh pa je vsebnost Cs-137 konstantna, vsebnost Sr-90 pa
približno narašča z globino vzorčenja oziroma so koncentracije v globljih plasteh višje kot v
pripovršinski plasti. V vzorcih zemlje iz Kobarida je bilo povprečje specifične aktivnosti 153 ± 23 Bq/kg
Cs-137 in 5,9 ± 0,5 Bq/kg Sr-90, po plasteh je vsebnost Cs-137 približno konstantna oziroma je viden
padajoč trend z globino, vsebnost Sr-90 pa približno pada z globino vzorčenja oziroma so
koncentracije v globljih plasteh višje kot v pripovršinski plasti. V vzorcih zemlje iz Murske Sobote je
bilo povprečje specifične aktivnosti Cs-137 24 ± 2 Bq/kg in Sr-90 0,6 ± 0,2 Bq/kg, po plasteh pa sta
vsebnosti Cs-137 in Sr-90 približno konstantni oziroma ni mogoče opaziti izrazitega trenda glede na
globino vzorčenja.
Zaradi značilnosti terena, kotanjavosti, nagnjenosti, difuzijskih lastnosti zemlje in lokalnih posebnosti
padavin v času černobilske nesreče, se vrednosti specifičnih aktivnosti Cs-137 ali Sr-90 močno
razlikujejo že na lokalni ravni. Že na razdalji nekaj metrov med lokacijama vzorčenja se lahko
specifične aktivnosti razlikujejo za nekajkrat. Očitno so difuzijski procesi Sr-90 in Cs-137 v različnih
tipih zemlje različni.
Na slikah (Slika 19, Slika 20, Slika 21) je prikazana časovna odvisnost specifične aktivnosti Cs-134, Cs137 in Sr-90 v plasti 0-5 cm za Ljubljano, Kobarid in Mursko Soboto za obdobje od leta 1986 dalje.
Poleg povprečnih letnih specifičnih aktivnosti so za primerjavo prikazane tudi vrednosti za naravni
radioaktivni razpad omenjenih radionuklidov za isto obdobje (označene s polno črto), ob privzetih
začetnih vrednostih, izmerjenih v aprilu 1986. Koncentracije radionuklidov v zemlji ne sledijo
eksponentni funkciji radioaktivnega razpada, saj izotopi dodatno difundirajo v globlje plasti zemlje in
so sedaj že tudi globlje od 15 cm.
Stran 35 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Specifična aktivnost (Bq/kg)
K-40
800
700
600
500
400
300
200
100
0
0-5 cm
5-10 cm 10-15 cm
0-5 cm
5-10 cm 10-15 cm
Kobarid
Murska Sobota
Lokacija / globina vzorčenja
0-5 cm
5-10 cm 10-15 cm
Ljubljana
Specifična aktivnost (Bq/kg)
Cs-137
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
0-5 cm
5-10 cm 10-15 cm
0-5 cm
5-10 cm 10-15 cm
Kobarid
Murska Sobota
Lokacija / globina vzorčenja
0-5 cm
5-10 cm 10-15 cm
Ljubljana
Specifična aktivnost (Bq/kg)
Sr-90
7,00
6,00
5,00
4,00
3,00
2,00
1,00
0,00
0-5 cm
5-10 cm 10-15 cm
0-5 cm
5-10 cm 10-15 cm
Kobarid
Murska Sobota
Lokacija / globina vzorčenja
0-5 cm
5-10 cm 10-15 cm
Ljubljana
Slika 18: Povprečna letna specifična aktivnost K-40, Cs-137 in Sr-90 v zemlji
Stran 36 od 67
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Specifična aktivnost (Bq/m2)
Stran 37 od 67
2011
2010
2009
8000
2008
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Specifična aktivnost (Bq/m2)
25000
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
Specifična aktivnost (Bq/m2)
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
30000
Cs-137
20000
15000
10000
5000
0
Leto
9000
Cs-134
7000
6000
5000
4000
3000
2000
1000
0
Leto
250
Sr-90
200
150
100
50
0
Leto
Slika 19: Specifične aktivnosti – depozit za Cs-137, Cs-134 in Sr-90 v plasti 0-5 cm za Ljubljano, od
leta 1986 dalje
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Specifična aktivnost (Bq/m2)
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Specifična aktivnost (Bq/m2)
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Specifična aktivnost (Bq/m2)
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
30000
12000
10000
600
500
Stran 38 od 67
LMSAR-20130006-MG
35000
Cs-137
25000
20000
15000
10000
5000
0
Leto
Cs-134
8000
6000
4000
2000
0
Leto
Sr-90
400
300
200
100
0
Leto
Slika 20: Specifične aktivnosti – depozit Cs-137, Cs-134 in Sr-90 v plasti 0-5 cm za Kobarid, od leta
1986 dalje
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Specifična aktivnost (Bq/m2)
140
120
Stran 39 od 67
1400
2009
1600
2008
6000
2007
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Specifična aktivnost (Bq/m2)
7000
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
Specifična aktivnost (Bq/m2)
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Cs-137
5000
4000
3000
2000
1000
0
Leto
Cs-134
1200
1000
800
600
400
200
0
Leto
Sr-90
100
80
60
40
20
0
Leto
Slika 21: Specifične aktivnosti – depozit Cs-137, Cs-134 in Sr-90 v plasti 0-5 cm za Mursko Soboto,
od leta 1986 dalje
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Iz zgornjih slik (Slika 19, Slika 20, Slika 21) je razviden trend padanja specifičnih aktivnosti Cs-137 in
Sr-90 zaradi migracije v druge plasti in radioaktivnega razpada. Pri izotopu Cs-134 zaradi krajšega
razpolovnega časa, procesov migracije ni opaziti, saj je npr. v Murski Soboti tako rekoč ostal le v prvi
plasti in tam razpadel (pod mejo detekcije). Za zemljo v Murski Soboti podobno velja tudi za Sr-90, saj
specifična aktivnost sledi zmanjševanju zaradi naravnega radioaktivnega razpada.
Zaradi migracije radionuklida Cs-137 v globlje plasti, je smiselna primerjave celotnega depozita v vsej
globini vzorčenja od 0 do 15 cm, torej ne le depozita v zgornji plasti 5 cm (Slika 22, Slika 23, Slika 24).
Cs-137
30000
25000
20000
15000
10000
5000
0
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Specifična aktivnost (Bq/m2)
35000
Leto
Sr-90
500
400
300
200
100
0
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Specifična aktivnost (Bq/m2)
600
Leto
Slika 22: Specifične aktivnosti – depozit Cs-137 in Sr-90 v plasti 0-15 cm za Ljubljano, od leta 1986
dalje
V prvih letih po černobilski nesreči je v celotnem depozitu v globini 0-15 cm tudi depozit zaradi
bombnih poskusov. Za zadnjih 10 let pa lahko rečemo, da je celotni depozit v globini 0-15 cm
posledica černobilske nesreče, saj so radionuklidi sproščeni ob poskusih razstrelitev jedrskih bomb že
migrirali v plasti v globini 30 cm in več.
V Ljubljani in Kobaridu lahko tudi za depozit černobilske nesreče že lahko rečemo, da prehaja v
globlje plasti, zato predlagamo, da bi začeli z vzorčenjem plasti zemlje iz globine 15-30 cm. Zemlja v
Murski Soboti ima drugačne lastnosti, kjer vidimo, da je skoraj ves depozit še vedno v plasteh zemlje
Stran 40 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
do globine 15 cm. Mikrolokacija vzorčenja v Murski Soboti je sicer takšna, da tam zemlje ne orjejo,
kar bi pomenilo morebitno mešanje plasti.
45000
Cs-137
35000
30000
25000
20000
15000
10000
5000
0
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Specifična aktivnost (Bq/m2)
40000
Leto
Sr-90
1000
800
600
400
200
0
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Specifična aktivnost (Bq/m2)
1200
Leto
Slika 23: Specifične aktivnosti – depozit Cs-137 in Sr-90 v plasti 0-15 cm za Kobarid, od leta 1986
dalje.
Na grafih za lokacijo Kobarid vidimo odstopanja od trenda zmanjševanja koncentracij Cs-137 in Sr-90,
in sicer v letih 2006 in 2008, ki jih lahko pojasnimo zaradi različnih izvajalcev analize in različnih lokacij
vzorčenja. V letu 2006 je IJS opravil analizo zemlje na vseh treh lokacijah, leta 2008 pa samo v
Ljubljani. Lokacija vzorčenja v Ljubljani je bila različna glede na vzorčevalca, IJS je vzorčil na lokaciji
Reaktorskega centra Podgorica v Brinju pri Ljubljani, ZVD pa na Cesti dveh cesarjev. Od leta 2009
naprej, je lokacija vzorčenja poenotena, in sicer na Cesti dveh cesarjev.
V letu 2011 je moč zaznati delno povišane vrednosti Cs-137 v zgornji plasti glede na prejšnja leta, kar
je vpliv posledic nesreče v elektrarni v Fukušimi na Japonskem. Vendar je povišanje na letni ravni v
povprečju komaj opazno.
Stran 41 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
10000
Cs-137
Specifična aktivnost (Bq/m2)
9000
8000
7000
6000
5000
4000
3000
2000
1000
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
0
Leto
Specifična aktivnost (Bq/m2)
400
Sr-90
350
300
250
200
150
100
50
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
0
Leto
Slika 24: Specifične aktivnosti – depozit Cs-137 in Sr-90 v plasti 0-15 cm za Mursko Soboto, od leta
1986 dalje
4.5 Zunanje sevanje
Doze zunanjega sevanja se merijo na petdesetih različnih lokacijah po Sloveniji s TL dozimetri (Slika
2). Rezultati so prikazani v prilogi (Tabela 4). Povprečni letni okoliški ekvivalent doze H*(10) zaradi
zunanjega sevanja v letu 2012 je bil 881 ± 152 Sv, največji izmerjen okoliški ekvivalent doze je bil
1381 ± 150 Sv v Jelenji vasi, najnižji pa 610 ± 66 Sv v Stari Fužini. Povprečna mesečna vrednost
okoliškega ekvivalenta doze zaradi zunanjega sevanja je bila 73 ± 16 Sv, območje vrednosti pa od
51 μSv do 115 μSv.
Na sliki (Slika 25) je primerjava doz izmerjenih s TL dozimetri. Do leta 2005 so izmerjene veličine Hx,
od takrat pa H*(10). Veličina Hx je fotonski dozni ekvivalent (photon dose equivalent). Veličino so
uporabljali predvsem v Nemčiji. V Sloveniji je sekundarni dozimetrični laboratorij na Inštitutu Jožef
Stefan v preteklosti izvajal umerjanja TL dozimetrov v tej veličini. Veličini nista povsem primerljivi. Pri
energijah gama sevanja pod okoli 30 keV je kvocient med H*(10)/Hx manjši od 1, sicer pa je večji od
Stran 42 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
ena do energije okoli 2 MeV, ko vrednost spet pade pod 1. Pri energiji Cs-137 je vrednost kvocienta
približno 1,05. Kljub temu, da veličini nista povsem primerljivi pa se pri energijah sevanja gama, ki ga
merimo v okolju ne razlikujeta veliko, nekaj %, in jih na sliki (Slika 25) prikazujemo na skupnem grafu.
Termoluminiscentni dozimetri merijo okoliški ekvivalent zunanjega sevanja naravnih in umetnih
radionuklidov, ki so prisotni v okolju. V letih po černobilski nesreči je predvsem Cs-137 znatno
prispeval k obremenjenosti z zunanjim sevanjem, nato pa se je prispevek zaradi radioaktivnega
razpada in difuzije radionuklida v globlje plasti zmanjšal. Trenutni prispevek Cs-137 k celotni dozi
zunanjega sevanja je manj kot 1%. Iz slike (Slika 25) je razvidno, da je doza zunanjega sevanja po letu
1995 približno konstantna, od leta 2006 pa je moč opaziti trend povečevanja (deloma je to lahko
posledica menjave merjenja Hx s H*(10)). V letu 1986 so k dozi zunanjega sevanja prispevali tudi
številni drugi sevalci gama, ki so bili posledica useda zaradi černobilske nesreče. Zato je zunanja doza
v letu 1986 najvišja. Kratkoživi sevalci so nato razpadli in doza je že v letu 1987 znatno padla.
1400
Letna doza zunanjega sevanja (µSv)
Ljubljana
razpad Cs
Hx
H*(10)
1300
1200
1100
1000
900
800
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
700
Leto
Slika 25: Doza zunanjega sevanja za Ljubljano za obdobje od leta 1986 dalje
4.6 Pitna voda
V letu 2012 je bilo odvzetih petnajst enkratnih vzorcev pitne vode iz javnih objektov kot so šole, vrtci,
bolnišnice ali gostišča na naslednjih lokacijah: Ljubljana, Sodražica, Kostel, Maribor, Fram, Črna na
Koroškem, Kozje, Prebold, Goriče, Deskle, Cerkno, Koper, Mirna, Dobrovnik in Grad. Lokacije
vzorčenja so prikazane na zemljevidu v poglavju 2 (Slika 1).
Rezultati meritev so prikazani v prilogi (Tabela 6). Izotop cezija, Cs-137, je bilo opaziti le v sledeh,
izmerjene vrednosti so bile pod 0,5 Bq/m3. Povprečna vrednost specifičnih aktivnosti Sr-90 v vseh
odvzetih vzorcih je 1,8 ± 1,1 Bq/m3, H-3 pa 617 ± 220 Bq/m3. Poleg umetnih radionuklidov so se
Stran 43 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
določale tudi specifične aktivnosti naravnih radionuklidov in kozmogenega Be-7. Povprečne vrednosti
so za U-238 3,1 ± 2,6 Bq/m3, Ra-226 5,0 ± 11,0 Bq/m3, Pb-210 < 0,3 Bq/m3, Ra-228 1,5 ± 0,9 Bq/m3,
Th-228 0,2 ± 0,3 Bq/m3 in K-40 21,4 ± 16,1 Bq/m3 ter Be-7 0,7 ± 0,7 Bq/m3.
4.7 Hrana
Program meritev radioaktivnosti v vzorcih hrane je približno enak kot v prejšnjih letih. Program
vsebuje meritve specifičnih aktivnosti radionuklidov v najpomembnejših živilih rastlinskega in
živalskega porekla, ki se sezonsko jemljejo na različnih področjih po Sloveniji, v Prekmurju, na
Štajerskem, na Gorenjskem, na Primorskem, na Notranjskem in na Dolenjskem. Lokacije vzorčenja so
prikazane na zemljevidu v poglavju 2 (Slika 1).
4.7.1 Mleko
V letu 2012 smo analizirali vzorce surovega mleka iz Ljubljane, Kobarida in Bohinjske Bistrice ter
mleka v prahu iz Murske Sobote. Rezultati meritev specifičnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih
mleka za vse lokacije vzorčenja so prikazani v prilogi (Tabela 7).
Na slikah (Slika 27, Slika 28, Slika 29, Slika 30) so prikazane specifične aktivnosti K-40, Cs-137 in Sr-90
in letne povprečne vrednosti v vzorcih mleka iz Ljubljane, Kobarida, Bohinjske Bistrice in Murske
Sobote za leto 2012 (Slika 26). V Ljubljani je bila povprečna letna vrednost Cs-137 0,05 ± 0,01 Bq/kg in
Sr-90 0,04 ± 0,01 Bq/kg, v Kobaridu Cs-137 0,10 ± 0,04 Bq/kg in Sr-90 0,05 ± 0,01 Bq/kg, v Bohinjski
Bistrici Cs-137 0,11 ± 0,14 Bq/kg in Sr-90 0,01 ± 0,01 Bq/kg ter v Murski Soboti Cs-137 0,4 ± 0,1 Bq/kg
in Sr-90 0,3 ± 0,1 Bq/kg. Slovensko povprečje za surovo mleko Cs-137 0,17 ± 0,18 Bq/kg in za Sr-90
0,10 ± 0,13 Bq/kg. Najvišje izmerjena vrednost Cs-137 je bila v vzorcu surovega mleka iz Bohinjske
Bistrice v obdobju zbiranja julij-avgust, in sicer 0,38 ± 0,01 Bq/kg.
0,10
0,08
Bohinjska Bistrica
Kobarid
Ljubljana
0,02
Kobarid
0,04
Bohinjska Bistrica
0,06
Ljubljana
Specifična aktivnost (Bq/kg)
0,12
0,00
Cs-137
Sr-90
Izotop
Slika 26: Primerjava povprečnih specifičnih aktivnosti Cs-137 in Sr-90 v mleku na različnih
lokacijah v Sloveniji za leto 2012.
Stran 44 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
50
0,06
K-40
Specifična aktivnost (Bq/kg)
Specifična aktivnost (Bq/kg)
50
49
49
48
48
47
47
LMSAR-20130006-MG
Cs-137
0,05
0,04
0,03
0,02
0,01
0,00
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
Dvomesečni zbirni vzorec
Dvomesečni zbirni vzorec
Specifična aktivnost (Bq/kg)
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
0,050
0,045
0,040
0,035
0,030
0,025
0,020
0,015
0,010
0,005
0,000
Sr-90
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
Dvomesečni zbirni vzorec
Slika 27: Specifične aktivnosti K-40, Cs-137 in Sr-90 v mleku iz Ljubljane
Na slikah specifičnih aktivnosti izotopov v dvomesečnih vzorcih mleka iz Ljubljane, Kobarida in
Bohinjske Bistrice (Slika 27, Slika 28, Slika 29) ugotovimo porast aktivnosti Cs-137, kar lahko
pripišemo pašni vzreji govedi v toplejših mesecih, kjer večje aktivnosti iz narave pridejo v organizem
in mleko zaradi prenosnih poti, v hladnejših mesecih pa uporabi krmil, ki imajo lahko nižje vsebnosti
Cs-137. V vzorcih mleka v prahu iz Murske Sobote (Slika 30) je povišane vrednosti Cs-137 moč opaziti
s časovnim zamikom, kar je najverjetneje posledica predelave surovega mleka.
Stran 45 od 67
0,18
K-40
Specifična aktivnost (Bq/kg)
51
50
49
48
47
46
45
44
43
42
41
LMSAR-20130006-MG
Cs-137
0,16
0,14
0,12
0,10
0,08
0,06
0,04
0,02
0,00
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
Dvomesečni zbirni vzorec
Dvomesečni zbirni vzorec
0,08
Specifična aktivnost (Bq/kg)
Specifična aktivnost (Bq/kg)
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
0,07
Izotop
0,06
0,05
0,04
0,03
0,02
0,01
0,00
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
Dvomesečni zbirni vzorec
Slika 28: Specifične aktivnosti K-40, Cs-137 in Sr-90 v mleku iz Kobarida
Stran 46 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
51
0,40
K-40
50
49
48
47
46
Cs-137
0,35
0,30
0,25
0,20
0,15
0,10
0,05
0,00
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
Dvomesečni zbirni vzorec
Dvomesečni zbirni vzorec
0,025
Specifična aktivnost (Bq/kg)
Specifična aktivnost (Bq/kg)
52
LMSAR-20130006-MG
Sr-90
0,020
0,015
0,010
0,005
0,000
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
Dvomesečni zbirni vzorec
Slika 29: Specifične aktivnosti K-40, Cs-137 in Sr-90 v mleku iz Bohinjske Bistrice
Stran 47 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
545
0,8
K-40
Specifična aktivnost (Bq/kg)
Specifična aktivnost (Bq/kg)
550
540
535
530
525
520
515
510
LMSAR-20130006-MG
Cs-137
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0,0
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
Dvomesečni zbirni vzorec
Dvomesečni zbirni vzorec
Specifična aktivnost (Bq/kg)
0,45
0,40
Sr-90
0,35
0,30
0,25
0,20
0,15
0,10
0,05
0,00
jan - mar - maj - jul - sep - nov feb apr jun avg okt dec
Dvomesečni zbirni vzorec
Slika 30: Specifične aktivnosti K-40, Cs-137 in Sr-90 v mleku v prahu iz Murske Sobote
Ob eksploziji jedrskega reaktorja v Černobilu 26. aprila 1986 je bila v zrak sproščena velika količina
radioaktivnih snovi, ki so se razpršile po Evropi izven tedanje Sovjetske zveze. V Sloveniji je v Alpah v
času nezgode padlo okoli 100 mm/m2 padavin, kar je povzročilo površinsko kontaminacijo tal preko
100 kBq/m2(9). Pašniki v okolici Kobarida in Bohinjske Bistrice ležijo v alpskem predelu Slovenje, kjer
je po nesreči v Černobilu padlo največ padavin, zato je tudi mleko iz tega področja bolj kontaminirano
s Cs-137 kot drugje po Sloveniji.
Na slikah (Slika 31, Slika 32, Slika 33, Slika 34) so prikazane povprečne letne vrednosti specifičnih
aktivnosti Cs-134, Cs-137 in Sr-90 v mleku iz Ljubljane, Kobarida, Bohinjske Bistrice in Murske Sobote
za obdobje od leta 1986 dalje. Opazen je trend padanja specifičnih aktivnosti vseh treh radionuklidov,
Cs-134, Cs-137 in Sr-90. Cs-134 je bil najdlje merljiv v mleku iz Bohinjske Bistrice, do leta 1999, v
mleku iz ostalih lokacijah pa je bil že dosti prej pod mejo detekcije.
Stran 48 od 67
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
100
10
1
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
Stran 49 od 67
LMSAR-20130006-MG
Cs-137
10
1
0,1
0,01
Leto
Cs-134
1
0,1
0,01
Leto
Sr-90
0,1
0,01
Leto
Slika 31: Povprečne letne specifične aktivnosti Cs-134, Cs-137 in Sr-90 v mleku, od leta 1986 dalje,
lokacija Ljubljana
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
100
100
1
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
Stran 50 od 67
LMSAR-20130006-MG
Cs-137
10
1
0,1
0,01
Leto
Cs-134
10
1
0,1
0,01
Leto
Sr-90
0,1
0,01
Leto
Slika 32: Povprečne letne specifične aktivnosti Cs-134, Cs-137 in Sr-90 v mleku, od leta 1986 dalje,
lokacija Kobarid
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
100
100
1
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
Stran 51 od 67
LMSAR-20130006-MG
Cs-137
10
1
0,1
0,01
Leto
Cs-134
10
1
0,1
0,01
Leto
Sr-90
0,1
0,01
Leto
Slika 33: Povprečne letne specifične aktivnosti Cs-134, Cs-137 in Sr-90 v mleku, od leta 1986 dalje,
lokacija Bohinjska Bistrica
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
1000
100
10
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Specifična aktivnost (Bq/kg)
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
Stran 52 od 67
LMSAR-20130006-MG
Cs-137
100
10
1
0,1
Leto
Cs-134
10
1
0,1
Leto
Sr-90
1
0,1
Leto
Slika 34: Povprečne letne specifične aktivnosti Cs-134, Cs-137 in Sr-90 v mleku, od leta 1986 dalje,
lokacija Murska Sobota
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
4.7.2 Živila živalskega izvora
V letu 2012 smo analizirali osem vzorcev živil živalskega izvora:








govedina iz Spodnje Idrije,
skuta iz Celja,
jajca iz Maribora,
svinjina s Ptuja,
sir iz Murske Sobote,
srna iz Pivke,
puran iz Litije in
postrvi z Dvora.
Rezultati meritev so prikazani v prilogi (Tabela 7).
Povprečna specifična aktivnost Cs-137 v vseh vzorcih je 0,3 ± 0,7 Bq/kg in Sr-90 0,07 ± 0,1 Bq/kg.
Najvišja vsebnost običajnih vzorcev (razen divjačine) Cs-137 je bila v postrvih 0,11 ± 0,02 Bq/kg, v
divjačini (srna) je bila aktivnost za velikostni red višja kot v ostalih vzorcih 2,0 ± 0,1 Bq/kg. Povprečna
specifična aktivnost Cs-137 brez upoštevanja vzorca jelenovega mesa bi bila 0,09 ± 0,04 Bq/kg.
4.7.3 Žitarice, moka, kruh
Izmerili smo šest vzorcev žitaric in njihovih izdelkov:






pšenična moka iz Murske Sobote,
polnozrnata moka iz Celja,
ržena moka iz Ljubljane,
beli kruh iz Ajdovščine,
mešani kruh iz Grosuplja in
pšenica iz Sevnice.
Rezultati meritev so prikazani v prilogi (Tabela 8). Povprečna specifična aktivnost Cs-137 je 0,06 ±
0,03 Bq/kg in Sr-90 0,16 ± 0,10 Bq/kg.
4.7.4 Sadje
Izmerili smo šest vzorcev sadja:






jagode iz Krškega,
češnje iz Izole,
marelice iz Kopra,
breskve iz Vipave,
slive iz Ilirske Bistrice in
hruške iz Kamnika.
Rezultati meritev so prikazani v prilogi (Tabela 8). Povprečna specifična aktivnost Cs-137 je < 0,05
Bq/kg in Sr-90 0,03 ± 0,02 Bq/kg. Vsebnost Cs-137 je bila le v sledovih in pod mejo detekcije.
Stran 53 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
4.7.5 Zelenjava
Izmerili smo šest vzorcev zelenjave:





blitva iz Sežane,
solata iz Maribora,
krompir iz Celja,
zelje iz Ormoža,
bučke iz Novega mesta in rdeča pesa iz Kranja.
Rezultati meritev so prikazani v prilogi (Tabela 8). Povprečna specifična aktivnost Cs-137 je 0,05 ±
0,04 Bq/kg in Sr-90 0,03 ± 0,02 Bq/kg.
4.7.6 Otroška hrana
V letu 2008 smo začeli z analizo celotnega obroka otroške hrane. Tako smo v letu 2012 analizirali 5
vzorcev iz Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Maribora in Kranja. Rezultati meritev so prikazani v prilogi
(Tabela 8). Povprečna specifična aktivnost Cs-137 je 0,03 ± 0,01 Bq/kg in Sr-90 0,02 ± 0,01 Bq/kg.
4.8 Krmila
V letu 2012 je bilo odvzetih osem vzorcev krme:





2 vzorca travne silaže,
3 vzorci sena,
1 vzorec koruzne silaže,
1 vzorec sveže trave in
1 vzorec briketov.
Rezultati so prikazani v prilogi (Tabela 9). Povprečna specifična aktivnost Cs-137 je 1,0 ± 1,0 Bq/kg in
Sr-90 1,8 ± 1,9 Bq/kg.
Stran 54 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
5 Ocena prejetih doz sevanja zaradi dolgoživih
fisijskih produktov
5.1 Osnovne enačbe
Efektivno dozo sevanja, E, za posameznika iz starostne skupine prebivalstva, g, sestavljata efektivna
doza zaradi zunanjega obsevanja, Ez, ter predvidena efektivna doza na enoto vnosa zaradi notranjega
obsevanja, En. Slednja je vsota dveh prispevkov, prvi je predvidena efektivna doza zaradi zaužitja
trdne in tekoče hrane (ingestija), Eing, in drugi predvidena efektivna doza zaradi vdihavanja
radioaktivnih plinov in aerosolov (inhalacija), Einh. Efektivna doza E je torej:
(1)
Efektivna doza zaradi zunanjega obsevanja, Ez, je vsota dveh prispevkov, prvi je enak produktu hitrosti
osebnega ekvivalenta doze zunanjega sevanja, Hp(10)/t (v Sv/h) in času zadrževanja na prostem Tz
(v urah), drugi pa je enak produktu hitrosti osebnega ekvivalenta doze zunanjega sevanja, Hp(10)/t (v
Sv/h), času zadrževanja v bivalnem okolju Tn in faktorju ščitenja F=0,9 za prebivalce na deželi, za
mestno populacijo pa lahko privzamemo faktor ščitenja F=0,95, ker je manj travnatih površin, ki so
kontaminirane s Cs-137,
(2)
Običajno se upošteva celotno število ur v tekočem letu, T, in delež zadrževanja na prostem 0,2 ter v
bivalnem okolju 0,8, kar zapišemo
(3)
Predvidena efektivna doza zaradi ingestije, Eing, za posameznika iz prebivalstva za starostno skupino g
je enaka produktu vnesene aktivnosti Aj,ing (v Bq) posameznega radionuklida j in predvidene efektivne
doze na enoto vnosa h(g)j,ing zaradi zaužitja hrane (v Sv/kg), ter sešteta po vseh radionuklidih, ki jih
upoštevamo pri oceni doze,
(4)
kjer je vnesena aktivnost zaradi ingestije, Aj,ing, enaka produktu specifične aktivnosti radionuklida j,
ci,j,ing (v Bq/kg) v posamezni vrsti hrane i in količini zaužite posamezne vrste hrane mi (v kg) ter sešteta
po vseh vrstah hrane i,
(5)
Stran 55 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Predvidena efektivna doza zaradi inhalacije, Einh, za posameznika iz prebivalstva za starostno skupino
g je enaka produktu vnesene aktivnosti Aj,inh (v Bq) posameznega radionuklida j in predvidene
efektivne doze na enoto vnosa h(g)j,ing zaradi vdihavanja (v Sv/Bq), ter sešteta po vseh radionuklidih,
(6)
kjer je vnesena aktivnost zaradi inhalacije, Aj,inh, enaka produktu specifične aktivnosti radionuklida j, v
zraku, cj,inh (v Bq/m3), količini vdihanega zraka na uro  (v m3/h) in številu ur v predvidenem
časovnem obdobju (tekoče leto), T (v urah),

(7)
5.2 Uporabljeni podatki in predpostavke
Oceno efektivnih doz sevanja zaradi vnosa radionuklidov, ki so posledica jedrskih bombnih poskusov
v preteklosti in černobilske nesreče, v organizem s prehranjevanjem in vdihavanjem ter zaradi
zunanjih doz za posamezne starostne skupine (dojenčki do enega leta starosti; otroci, stari od 7 do 12
let in odrasli, starejši od 17 let) smo naredili na podlagi rezultatov meritev specifičnih aktivnosti v
vzorcih hrane, zraka in pitne vode. Meritev zunanjih doz gama sevanja s TL dozimetri ne upoštevamo,
saj zaradi večje merilne negotovosti ne moremo izluščiti prispevka naravnega ozadja od prispevka
dolgoživih radionuklidov zaradi jedrskih poskusov in nesreče v Černobilu. Rezultati so podani v Sv.
5.2.1 Umetni radionuklidi
Efektivne doze za vse tri starostne skupine smo ocenili le za umetna radionuklida, Cs-137 in Sr-90, ki
sta posledica globalne kontaminacije zaradi černobilske nesreče in bombnih poskusov.
Efektivno dozo zaradi H-3 smo ocenili samo za pitno vodo, v ostalih vzorcih hrane in zraka se H-3 ni
določal. H-3 se določa samo v vzorcih hrane iz okolice NE Krško, kar je zajeto v programu meritev
radioaktivnosti v okolici NEK.
5.2.2 Naravni radionuklidi
Doze za K-40 ne podajamo, saj dozimetrični modeli upoštevajo, da se nahaja K-40 v organizmu v
homeostatskem ravnovesju, zato bi bili izračuni doz za ta izotop nerealni. Ocenili smo tudi efektivno
dozo zaradi vnosa drugih naravnih radionuklidov v telo z ingestijo in inhalacijo, vendar smatramo, da
je število meritev premajhno in nereprezentativno, da bi lahko dobili prave povprečne vrednosti
specifičnih aktivnosti naravnih radionuklidov, ki se razlikujejo tudi za faktor 10 ali več v isti vrsti
hrane. En sam lokalno odvzeti vzorec hrane je premalo za realno oceno doze, zato bi bile ocenjene
doze lahko previsoke. Poleg tega so detekcijske meje merilnih metod blizu vrednostim specifičnih
aktivnosti v vzorcih, meritev pa je obremenjena z veliko negotovostjo. Zato doz zaradi naravnih
radionuklidov ne poročamo, v informacijo podajamo le izračun za Pb-210, zaradi njegovega visokega
pretvorbenega doznega faktorja.
Stran 56 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
5.2.3 Starostne skupine
Do leta 2003 se je ocenjevala efektivna doza za dve starostni skupini, in sicer za otroke do 5 let in
odrasle. Na podlagi Pravilnika o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in
prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji (SV5, Ur. l. RS, št. 115/03) se ocenjujejo efektivne doze za tri
starostne skupine, in sicer dojenčke do enega leta starosti, otroke stare od 7 do 12 let in odrasle.
5.2.4 Prehranjevalne predpostavke
Po podatkih iz kuhinje Pediatrične klinike v Ljubljani (marec 2005) popijejo dojenčki do šestega
meseca od 0,6 –1,0 litra mleka na dan. Po šestih mesecih se količina mleka zmanjša na 0,5–0,7 litra
na dan, ker začnejo uživati sadje, zelenjavo in meso. V naši oceni smo za dojenčke upoštevali podatke
Pediatrične klinike v Ljubljani, ki so navedni v tabeli (Tabela 6).
Za otroke od 7 do 12 let smo upoštevali podatke IAEA (za Nemčijo), tabela III (IAEA Safety Reports
Series 14: Assessment of doses to the public from ingested radionuclides, IAEA 1999), ki združuje
podatke o porabi hrane za otroke od 7 do 12 let, ker za Slovenijo ni ustreznih podatkov za to
starostno skupino.
Za odrasle smo upoštevali podatke Statističnega urada RS iz leta 2004, Statistične informacije: Anketa
o porabi v gospodinjstvih, Slovenija, 2001, 2002 (Tabela 6). V primeru odraslih smo poleg
statističnega povprečja upoštevali dve referenčni skupini prebivalstva, živečih v urbanem in ruralnem
območju, ki imajo hipotetično različne prehranjevalne navade.
Tabela 6: Podatki o letni količini zaužite hrane za starostne skupine
Starostna
skupina
dojenčki
7-12 let
odrasli
urbano okolje
ruralno okolje
zelenjava
22,5
76,3
98,2
100,0
73,0
Povprečna količina zaužite hrane v enem letu [kg]
sadje
moka
meso
mleko LJ mleko KB mleko BB
22,5
11,0
7,5
199,4
199,4
199,4
37,6
55,8
71,9
73,0
73,0
73,0
48,1
101,5
58,4
91,0
91,0
91,0
75,0
115,0
86,0
153,0
153,0
153,0
50,0
126,0
76,0
145,0
145,0
145,0
3
[m ]
voda
0,165
0,465
0,75
0,75
0,9
Zaradi lokalnih posebnosti zaradi povišanih vrednosti Cs-137 kot posledica černobilske nesreče smo
naredili oceno doz zaradi ingestije mleka za tri lokacije, in sicer za Ljubljano (kot slovensko povprečje)
ter za Kobarid in Bohinjsko Bistrico (povišane vrednosti).
Oceno doz opišemo tako za tri starostne skupine prebivalstva, upoštevamo različne lokacije zaradi
ingestije mleka ter različne prehranjevalne navade prebivalcev v urbanem in ruralnem območju.
Razdelitev skupin je shematsko predstavljena na spodnji sliki (Slika 35), kjer so posamezne
podmnožice prebivalstva Slovenije označene z oznakami od A1 do E3.
Stran 57 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
Ljubljana
Kobarid
Bohinjska
Bistrica
dojenčki
otroci
odrasli
A1
B1
C1 D1 E1
A2
A3
B2
B3
C2 D2 E2
C3 D3 E3
urbano
okolje
LMSAR-20130006-MG
Referenčne skupine:
A – dojenčki
B – otroci
C – odrasli (splošno)
D – odrasli iz urbanega okolja
E – odrasli iz ruralnega okolja
1 – lokacija Ljubljana
2 – lokacija Kobarid
3 – lokacija Bohinjska Bistrica
ruralno
okolje
Slika 35: Shematski prikaz določitve različnih starostnih in referenčnih skupin, ki so specifične
bodisi zaradi lokacije ali prehranjevalnih navad
5.2.5 Privzete specifične aktivnosti
Povprečne vrednosti specifičnih aktivnosti umetnih radionuklidov – Cs-137, Sr-90 in H-3 – v hrani,
pitni vodi in zraku za leto 2012 so predstavljene v tabeli (Tabela 7). Podatke za naravni radionuklid
Pb-210 podajamo le informativno. V povprečju za meso, sir in ostala živila živalskega izvora nismo
upoštevali vrednosti za divjačino (jelen) in v povprečju za sadje vrednosti za borovnice, saj teh živil
povprečni prebivalec relativno malo zaužije v celotni prehrani, v samem povprečju specifičnih
aktivnosti pa bistveno dvignejo vrednosti. Zato bi bili izračuni doz nerealni.
Za inhalacijo zraka v izračunih doz upoštevamo slovensko povprečje izmerjene vrednosti na vseh treh
merskih lokacijah.
Tabela 7: Povprečne specifične aktivnosti sevalcev gama in Sr-90 ter H-3 v hrani, pitni vodi in zraku
za leto 2012
Radionuklid
Cs-134
Cs-137
I-131
Sr-90
H-3
Pb-210
zelenjava
Bq/kg
0
0,06
0
0,10
0
1,38
sadje
Bq/kg
0
0,05
0
0,03
0
0,14
Privzete povprečne specifične aktivnosti vzorcev
moka meso mleko LJ mleko KB mleko BB voda
zrak
Bq/kg Bq/kg Bq/kg
Bq/kg
Bq/kg
Bq/m3 mBq/m3
0
0
0
0
0
0
0
0,06 0,32
0,05
0,10
0,11
0,12
2,8E-03
0
0
0
0
0
0
0
0,16 0,07
0,03
0,05
0,01
1,77
0
0
0
0
0
0
617
0
0,62 0,41
0,08
0,08
0,09
1,30
0,73
moka = moka, kruh, žitarice; meso = živila živalskega izvora; Pb-210 – le informativno
Stran 58 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
5.3 Doza zaradi ingestije in inhalacije
Pri oceni efektivne doze zaradi vnosa z ingestijo smo upoštevali enačbi 3 in 4, podatke o količini
zaužite hrane za različne starostne skupine (Tabela 6) in povprečne vrednosti specifičnih aktivnosti
radionuklidov v različnih vrstah hrane in pitne vode (Tabela 7), pri mleku smo upoštevali specifične
aktivnosti za Ljubljano, Kobarid in Bohinjsko Bistrico. Vrednosti iz Ljubljane upoštevamo za slovensko
povprečje, vrednosti iz Kobarida in Bohinjske Bistrice pa za lokalno posebnost zaradi povišanih
vrednosti Cs-137 kot posledico černobilske nesreče. Upoštevali smo dozne pretvorbene faktorje iz
Uredbe o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (Ur. list RS, št. 49, 2004).
V tabeli (Tabela 10) so prikazane efektivne doze zaradi ingestije posamezne vrste hrane in vode ter
zaradi inhalacije za dojenčke do 1 leta, otroke od 7 do 12 let in za odrasle za umetne radionuklide v
hrani. Doze zaradi inhalacije dobimo ob upoštevanju koncentracij radionuklidov, izmerjenih v
Ljubljani.
V tabeli (Tabela 8) so prikazane izračunane efektivne doze prejete zaradi ingestije in inhalacije
dolgoživih černobilskih fisijskih produktov - Cs-137 in Sr-90 (vpliv H-3 je zanemarljiv). Doza za
odraslega prebivalca je v letu 2012 ocenjena na 1,5 ± 0,7 µSv, za ostale skupine prebivalstva z
upoštevanjem nekaterih posebnosti so doze višje, kot je razvidno iz omenjene tabele.
Efektivne doze v letu 2012 zaradi ingestije so primerljive s prejšnjimi leti (od 2003 dalje). V letu 2008
je opazna rahlo višja ocenjena vrednost, ki je posledica predvsem višje povprečne vrednosti Sr-90 v
izbranih vzorcih zelenjave.
Ocenjene efektivne doze zaradi inhalacije so za vse tri starostne skupine iz prebivalstva, dojenčke do
enega leta, otroke od 7 – 12 let in odrasle, v letu 2012 nižje od 1 nSv.
Za naravne radionuklide informativno podajamo samo efektivno dozo zaradi ingestije in inhalacije
zaradi Pb-210, ki ima velik dozni pretvorbeni faktor. Najvišja vrednost je za dojenčke do enega leta
starosti in znaša 507 Sv, za otroke od 7 do 12 let znaša 351 Sv in za odrasle 192 Sv, kjer
upoštevamo ingestijo mleka v Ljubljani.
Na sliki (Slika 36) smo za primer vnosa ljubljanskega mleka analizirali relativne prispevke posameznih
vrst hrane, vode in zraka k skupni dozi zaradi ingestije in inhalacije. Pri dojenčkih k dozi zaradi
specifične prehrane prevladuje prispevek mleka (več kot polovico). Pri otrocih in odraslih je približno
primerljiv prispevek zaradi uživanja mesa, moke oziroma žitnih izdelkov ter zelenjave in sadja (vsak
po približno slabo tretjino).
Če primerjamo prispevke po posameznih izotopih, največ k dozi prispeva Sr-90, delež H-3 je
zanemarljiv, preostalo gre na račun Cs-137. Prispevek Sr-90 k dozi zaradi ingestije in inhalacije za
dojenčke znaša ~90%, za otroke ~81% in za odrasle ~67%, kot je tudi prikazano na sliki (Slika 37).
Stran 59 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
Tabela 8: Efektivne doze zaradi ingestije in inhalacije za različne skupine za leto 2012.
vrsta vzorca
Radionuklid
Cs-134
Cs-137
I-131
Sr-90
H-3
Skupaj
negotovost
Pb-210
Radionuklid
Cs-134
Cs-137
I-131
Sr-90
H-3
Skupaj
negotovost
Pb-210
Radionuklid
Cs-134
Cs-137
I-131
Sr-90
H-3
Skupaj
negotovost
zelenjava
0
7,49E-05
0
2,77E-04
0
3,52E-04
2,61E-04
moka
meso
mleko LJ mleko KB mleko BB
voda
Letna efektivna doza - ingestija in inhalacija - dojenčki (mSv)
0
0
0
0
0
0
0
2,32E-05 1,44E-05 4,98E-05 1,89E-04 4,17E-04 4,57E-04 4,16E-07
0
0
0
0
0
0
0
1,57E-04 3,94E-04 1,15E-04 1,60E-03 2,50E-03 6,14E-04 6,72E-05
0
0
0
0
0
0
6,52E-06
1,80E-04 4,08E-04 1,65E-04 1,79E-03 2,91E-03 1,07E-03 7,41E-05
2,00E-04 2,66E-04 9,36E-04 5,27E-04 1,37E-03 4,88E-03 4,33E-05
2,69E-02 5,76E-02 2,58E-02 1,29E-01 1,37E-01 1,42E-01 1,80E-03
Letna efektivna doza - ingestija in inhalacija - otroci (mSv)
0
0
0
0
0
0
0
1,85E-05 3,48E-05 2,27E-04 3,30E-05 7,27E-05 7,97E-05 5,58E-07
0
0
0
0
0
0
0
6,83E-05 5,21E-04 2,88E-04 1,53E-04 2,38E-04 5,87E-05 4,94E-05
0
0
0
0
0
0
6,60E-06
8,68E-05 5,56E-04 5,15E-04 1,86E-04 3,11E-04 1,38E-04 5,65E-05
4,81E-05 3,43E-04 6,50E-04 4,15E-05 4,86E-05 1,01E-04 3,19E-05
1,02E-02 6,61E-02 5,60E-02 1,07E-02 1,13E-02 1,18E-02 1,80E-03
Letna efektivna doza - ingestija in inhalacija - odrasli - splošno (mSv)
0
0
0
0
0
0
0
3,07E-05 8,22E-05 2,40E-04 5,35E-05 1,18E-04 1,29E-04 1,17E-06
0
0
0
0
0
0
0
4,08E-05 4,43E-04 1,09E-04 8,89E-05 1,39E-04 3,41E-05 3,72E-05
0
0
0
0
0
0
8,33E-06
7,15E-05 5,25E-04 3,49E-04 1,42E-04 2,56E-04 1,63E-04 4,67E-05
3,78E-05 2,94E-04 5,42E-04 2,59E-05 4,90E-05 1,61E-04 2,42E-05
Pb-210
9,33E-02
4,73E-03
0
2,77E-05
0
5,21E-04
0
5,49E-04
5,00E-04
2,60E-01
0
4,48E-05
0
4,61E-04
0
5,06E-04
4,31E-04
2,00E-01
Radionuklid
sadje
4,37E-02
1,65E-02
4,85E-03
5,12E-03
5,34E-03
6,73E-04
zrak
0
8,21E-08
0
0
0
8,36E-08
6,18E-08
5,49E-03
0
1,13E-07
0
0
0
1,15E-07
8,47E-08
6,28E-03
0
1,34E-07
0
0
0
1,35E-07
9,98E-08
7,32E-03
Letna efektivna doza - ingestija in inhalacija - odrasli - urbano okolje (mSv)
Cs-134
Cs-137
I-131
Sr-90
H-3
Skupaj
negotovost
0
7,63E-05
0
2,82E-04
0
3,58E-04
2,66E-04
0
4,79E-05
0
6,36E-05
0
1,12E-04
5,89E-05
0
9,32E-05
0
5,01E-04
0
5,95E-04
3,33E-04
0
3,53E-04
0
1,61E-04
0
5,14E-04
7,98E-04
0
9,00E-05
0
1,49E-04
0
2,39E-04
4,35E-05
0
1,98E-04
0
2,33E-04
0
4,31E-04
8,24E-05
0
2,17E-04
0
5,74E-05
0
2,74E-04
2,71E-04
0
1,17E-06
0
3,72E-05
8,33E-06
4,67E-05
2,42E-05
0
1,34E-07
0
0
0
1,35E-07
9,98E-08
Pb-210
9,50E-02
7,37E-03
4,95E-02
2,43E-02
8,16E-03
8,60E-03
8,97E-03
6,73E-04
7,32E-03
Radionuklid
Cs-134
Cs-137
I-131
Sr-90
H-3
Skupaj
negotovost
Pb-210
Letna efektivna doza - ingestija in inhalacija - odrasli - ruralno okolje (mSv)
0
5,57E-05
0
2,06E-04
0
2,62E-04
1,94E-04
6,94E-02
0
3,20E-05
0
4,24E-05
0
7,44E-05
3,93E-05
4,91E-03
0
1,02E-04
0
5,49E-04
0
6,51E-04
3,65E-04
5,42E-02
0
3,12E-04
0
1,42E-04
0
4,54E-04
7,05E-04
2,15E-02
0
8,53E-05
0
1,42E-04
0
2,27E-04
4,13E-05
7,73E-03
Pb-210 podajamo le informativno
Stran 60 od 67
0
1,88E-04
0
2,21E-04
0
4,09E-04
7,81E-05
8,15E-03
0
2,06E-04
0
5,44E-05
0
2,60E-04
2,57E-04
8,50E-03
0
1,17E-06
0
3,72E-05
8,33E-06
4,67E-05
2,42E-05
6,73E-04
0
1,34E-07
0
0
0
1,35E-07
9,98E-08
7,32E-03
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
voda
2%
zrak
0%
meso
27%
zelenjava
17%
mleko LJ
10%
voda
3%
sadje
6%
Dojenčki
Otroci
moka
13%
mleko LJ
57%
LMSAR-20130006-MG
zrak
0%
moka
29%
meso
5%
sadje
5%
meso
23%
zelenjava
26%
mleko LJ
10%
voda
3%
Odrasli
zrak
0%
moka
35%
sadje
5%
zelenjava
24%
Slika 36: Relativni prispevki k dozi zaradi ingestije in inhalacije posameznih vrst hrane, vode in
zraka za tri starostne skupine prebivalstva (ljubljansko mleko)
Stran 61 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
H-3
0%
H-3
0%
Cs-137
10%
LMSAR-20130006-MG
Cs-137
19%
Otroci
Dojenčki
Sr-90
81%
Sr-90
90%
H-3
1%
Cs-137
32%
Odrasli
Sr-90
67%
Slika 37: Relativni prispevki k dozi posameznih radionuklidov za tri starostne skupine prebivalstva
(ljubljansko mleko)
5.4 Doza zaradi zunanjega sevanja
Povprečni letni okoliški ekvivalent doze H*(10) zaradi zunanjega sevanja v letu 2012 je bil 881 Sv.
Ker je ocena černobilske doze zunanjega sevanja na osnovi meritev TL dozimetrov zelo konservativna
in ker je negotovost podatkov izmerjenih pred letom 1986 velika, smo ocenili dozo zunanjega sevanja
s pomočjo globinske porazdelitve černobilskega Cs-137 v zemlji. Izotop v zemlji ni več porazdeljen
eksponentno, kot v prvih letih po nesreči, pač pa se je vrh premaknil v globlje plasti. Globina vrha je
odvisna od lastnosti zemlje. Porazdelitev tako lahko deloma opišemo z Gaussovo funkcijo. Širina
porazdelitve pa je prav tako odvisna od definicijskih lastnosti zemlje. S pomočjo te metode smo iz
meritev koncentracij Cs-137 v zemlji ocenili dozo zunanjega sevanja za različne starostne in
referenčne skupine prebivalstva. Pri tem smo tudi upoštevali različne deleže zadrževanja na prostem
Stran 62 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
ali v zaprtih prostorih ter faktorje ščitenja v zaprtih prostorih (v mestih večje, na deželi manjše Tabela 9).
Tabela 9: Predpostavke o deležih zadrževanja v zaprtih prostorih in na prostem za izračun doz
zunanjega sevanja
Lokacija
slovensko povprečje
urbana območja
ruralna območja
delež časa zadrževanja
v zaprtih prostorih
na prostem
0,8
0,2
0,8
0,2
0,7
0,3
faktor ščitenja v
zaprtih prostorih
0,9
0,95
0,85
V tabeli (Tabela 10) so prikazane izračunane efektivne doze prejete zaradi zunanjega obsevanja
zaradi černobilskega Cs-137 v zemlji. Doza za odraslega prebivalca Slovenije je v letu 2012 ocenjena
na 7,7 ± 0,4 µSv, za ostale skupine prebivalstva z upoštevanjem nekaterih posebnosti so doze višje,
kot je razvidno iz tabele. Upoštevali smo dozne pretvorbene faktorje med Gy in Sv za različne
starostne skupine prebivalcev po UNSCEAR poročilu iz leta 2000, in sicer 0,91 za dojenčke, 0,79 za
otroke in 0,69 za odrasle. Ti pretvorbeni faktorji so konservativni, saj temeljijo na naravnih
radionuklidih K-40, Th-232 in U-239, ker pa v izračunu doz upoštevamo le Cs-137, bi bili ti faktorji v
skladu s priporočili ICRU Report 57 lahko ~20% nižji.
Doza za odraslega prebivalca ocenjena pred tem je bila v letu 2011 7,0 µSv, v letu 2010 7,8 µSv, v letu
2009 7,6 µSv, v letu 2008 6,7 µSv, v letu 2007 4,8 µSv, v letu 2006 1,45 µSv, v letu 2005 4,8 µSv ter v
letih 2004 in 2003 6,5 µSv. Drugačni oceni doze v letih 2006 in 2008 sta posledica druge lokacije
vzorčenja zemlje v Ljubljani in vzorčevalca, kot je bila pred letom 2006 in nato ponovno v 2007. V
vseh teh letih je bilo mesto odvzema vzorcev na lokaciji ob Cesti dveh cesarjev, v letih 2006 in 2008 je
bila lokacija vzorčenja na Reaktorskem izobraževalnem centru v Podgorici. Od leta 2009 dalje je
lokacija ponovno ob Cesti dveh cesarjev. Specifične aktivnosti izmerjene v vzorcih zemlje iz lokacije
na Reaktorskem centru so nekajkrat nižje od tistih iz lokacije ob Cesti dveh cesarjev. Primerjava
ocenjenih doz v preteklih letih nam pokaže, da je bila černobilska kontaminacija precej
neenakomerna in da je lahko Cs-137 zaradi razgibanosti terena ter difuzijskih lastnosti zemlje
difundiral do različnih globin na posameznih lokacijah. Zato smo ocenili tudi dozo zunanjega sevanja
na dveh ostalih lokacijah z lokalno višjimi vrednostmi Cs-137 - Kobarid in Bohinjska Bistrica (za
slednjo privzamemo enako vrednost kot za Kobarid, saj tam zemlje ne vzorčimo). Rezultati prejetih
letnih doz za vse referenčne skupine so navedene v tabeli (Tabela 10).
5.5 Skupna ocena doze
Na osnovi povprečne vrednosti specifičnih aktivnosti dolgoživih fisijskih radionuklidov v vzorcih zraka,
vode in hrane, odvzetih v letu 2012, povprečnem letnem vnosu posameznih vrst hrane in pitne vode
ter ob upoštevanju doznih pretvorbenih faktorjev po UV2 (Uredba o mejnih dozah, radioaktivni
kontaminaciji in intervencijskih nivojih, Ur.l RS, št. 49, 2004) smo ocenili pričakovano efektivno dozo


za dojenčke do enega leta starosti,
za otroke od 7 do 12 let in
Stran 63 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012

LMSAR-20130006-MG
za odrasle.
Izračun efektivnih doz smo naredili za različne referenčne skupine prebivalstva (Slika 35), ki odražajo
starostne skupine splošnih predstavnikov prebivalstva, kakor tudi specifične skupine bodisi zaradi
lokalnih posebnosti, načinov prehranjevanja, bivanja ipd. Namesto negotovosti ocene doze je v
našem primeru bolj smiselno podati zgornjo mejo letne doze, saj je razpon vrednosti predvsem
posledica povprečenja vrednosti radionuklidov v posameznih vrstah vzorcev.
Skupna efektivna doza (zgornja meja) za odrasle zaradi vnosa umetnih radionuklidov v telo z ingestijo
in inhalacijo ter zaradi zunanjega obsevanja tal znaša < 10,0 μSv na leto za odrasle, < 11,7 μSv na leto
za otroke od 7. do 12. leta starosti in < 15,3 μSv na leto za dojenčke. V hrani večji del doze prispeva
Sr-90, k zunanjemu sevanju pa k dozi največ prispeva Cs-137.
Na grafikonu (Slika 38) je primerjava efektivnih predvidenih doz za odraslega prebivalca Slovenije za
obdobje od leta 2000 dalje. Na grafikonu je prikazana ločena doza zaradi prispevkov ingestije in
inhalacije oziroma zunanjega sevanja. Padec doze zunanjega obsevanja v letu 2002 je posledica
spremenjene metodologije vrednotenja doz. Do leta 2001 se je namreč dozo zunanjega sevanja
zaradi černobilske kontaminacije ocenjevalo iz odčitkov TL dozimetrov, kar je bilo obremenjeno z
veliko negotovostjo meritve.
Tabela 10: Obsevna obremenitev prebivalstva v letu 2012 zaradi kontaminacije okolja z
dolgoživimi fisijskimi radionuklidi
Starostna
skupina
Prehrambene
referenčna Ingestija in inhalacija
Mleko
navade
skupina
skupaj (µSv)
dojenčki
do 1 leta
starosti
Pediatrična
klinika
otroci od 7
do 12 let
IAEA podatki
statistični
podatki
odrasli
urbano okolje
ruralno
okolje
LJ
KB
BB
LJ
KB
BB
LJ
KB
BB
LJ
KB
BB
LJ
KB
BB
A1
A2
A3
B1
B2
B3
C1
C2
C3
D1
D2
D3
E1
E2
E3
3,2 ± 1,9
4,3 ± 3,0
2,4 ± 1,3
1,9 ± 0,9
2,0 ± 1,0
1,9 ± 0,9
1,5 ± 0,7
1,6 ± 0,8
1,5 ± 0,7
1,9 ± 0,9
2,1 ± 1,0
1,9 ± 0,9
1,7 ± 0,9
1,9 ± 0,9
1,7 ± 0,9
Stran 64 od 67
Doza
zunanjega
sevanja (µSv)
10,1 ± 0,5
11,6 ± 0,2
11,6 ± 0,2
8,8 ± 0,4
10,0 ± 0,2
10,0 ± 0,2
7,7 ± 0,4
8,8 ± 0,2
8,8 ± 0,2
6,6 ± 0,3
7,5 ± 0,2
7,5 ± 0,2
11,1 ± 0,6
12,7 ± 0,3
12,7 ± 0,3
Skupna letna Zgornja meja
doza (µSv)
(µSv)
13,3
15,9
14,0
10,7
12,1
11,9
9,2
10,4
10,3
8,5
9,6
9,4
12,8
14,6
14,4
< 15,3
< 18,9
< 15,3
< 11,7
< 13,1
< 12,8
< 10,0
< 11,2
< 11,0
< 9,4
< 10,6
< 10,3
< 13,9
< 15,5
< 15,3
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
15
zgornja meja
zunanje sevanje
ingestija, inhalacija
9
6
53,7
50
3
menjava metodologije izračuna
Skupna doza (µSv)
12
0
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Leto
Slika 38: Predvidena efektivna doza HE zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi fisijskimi
radionuklidi za odrasle (slovensko povprečje) za obdobje od leta 2000 dalje
Stran 65 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
6 Zaključki
V splošnem lahko rečemo, da je obremenitev prebivalca Slovenije zaradi prisotnosti umetnih
radionuklidov v okolju kot posledica černobilske kontaminacije in bombnih poskusov nekaj µSv letno.
Določene letne variacije v oceni doze so posledica posameznih vzorcev z večjimi ali manjšimi
koncentracijami radionuklidov ter seveda negotovosti meritev.
Vpliv izpustov zaradi jedrske nesreče v Fukušimi 11. marca 2011 je bil v Sloveniji zanemarljiv. Nekaj
mesecev po nesreči so bile merljive le vsebnosti izotopov I-131 in Cs-134 v zraku in padavinah, in
sicer v marcu, aprilu ter delno maju 2011.
Na podlagi meritev radioaktivnosti življenjskega okolja Republike Slovenije v letu 2012 ugotavljamo,
da so bile specifične aktivnosti umetnih radionuklidov v hrani in zraku okrog 1% od mejnih vrednosti,
predpisanih v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (Ur. list RS,
št. 49, 2004).
Letne efektivne doze zaradi ingestije umetnih radionuklidov in letne doze zaradi izpostavljenosti
zunanjem sevanju so v okviru povprečnih svetovnih vrednosti, navedenih v poročilu UNSCEAR 2000
in UNSCEAR 2006.
6.1 Priporočila
Že več let ugotavljamo, da je večina aktivnosti umetnih radionuklidov, ki je posledica radioaktivnega
useda po černobilski nesreči že migrirala v nižje plasti zemlje (od 15 cm). Zaradi poznavanja
dolgoročnega obnašanja in migracije radionuklidov v zemlji predlagamo, da bi bilo smiselno začeti
tudi z vzorčevanjem in analizo globljih plasti zemlje od 15 do 30 cm.
Prav tako že več let zapored opažamo anomalijo s povečano vsebnostjo K-40 v vzorcih vode v reki
Savinji na lokaciji pod Celjem, ki za en do dva velikostna reda presega vrednosti v drugih rekah.
Anomalija v vzorcih iz leta 2012 sicer ni tako izrazita, kot v prejšnjih letih. Predlagamo izdelavo
projektne naloge, kjer bi z dodatnim vzorčevanjem (zrak, zemlja, druge lokacije) pojasnili takšne
anomalije.
Stran 66 od 67
Poročilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije za leto 2012
LMSAR-20130006-MG
7 Literatura
1) Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJ-UPB2), Ur.list RS št. 102,
2004, 60/2011;
2) Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti,Ur.list RS št. 20/2007, 97/2009;
3) Pravilnik o pogojih in metodologiji ocenjevanja doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred
ionizirajočimi sevanji, Ur. list RS št. 115, 2003;
4) Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih, Ur.list RS št. 49,
2004;
5) IAEA Safety Reports Series 14: Assessment of doses to the public from ingested radionuclides,
IAEA 1999;
6) Letna poročila o nadzoru radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško , IJS.
7) Letna poročila o radioaktivnosti v življenjskem okolju Slovenije, ZVD (od 1964).
8) A.Likar, G. Omahen, M. Lipoglavšek, T. Vidmar, A Theoretical description of diffusion and
migration of Cs-137 in soil, Journal of Environmental Radioactivity 57 (2001) 191-201;
9) Likar, T. Vidmar, B. Pucelj: Monte Carlo Determination of Gamma-Ray Dose Rate with the GEANT
System, Health Physics vol. 75, No.2, 1998;
10) P. Jovanovič: Radioaktivna kontaminacija alpskega predela Slovenije kot posledica černobilske
nesreče in jedrskih poskusov, ZVD, 2004.
11) UNSCEAR Report 2000: Sources and Effects of Ionizing Radiation, Volume I – Annex A: Dose
Assessment Methodologies, 2000.
12) UNSCEAR Report 2006: Effects of ionizing radiation, Volume I – Annex A: Epidemiological studies
of radiation and cancer, 2008.
13) Yoshimori, M., Atmospheric Transport Inferred from Seasonal Variations in Cosmogenic Be-7
Concentrations, Proceedings of the 30th International Cosmic Ray Conference. July 3 - 11, 2007,
Mérida, Yucatán, 2007.
14) Herbert W. Feely, Richard J. Larsen and Colin G. Sanderson. Factors that cause seasonal
variations in Beryllium-7 concentrations in surface air, Journal of Environmental Radioactivity,
Volume 9, Issue 3, 1989, Pages 223-249
15) T. Tokieda, K. Yamanaka, K. Harada, S. Tsunogai. Seasonal variations of residence time and upper
atmospheric contribution of aerosols studied with Pb-210, Bi-210, Po-210 and Be-7, Tellus B
Volume 48, Issue 5, pages 690–702, November 1996.
Stran 67 od 67