1. No category

 Sem
minarska naloga D
Delovanjee program
mov za reševanjee problem
matike brezdomccev ntor: asist. M
Milan Krek, dr.med. Men
Avto
orji: Juree Colnarič Rok Slokar Polo
ona Švegl Ivan
na Tancer Milaančo Taneskki Dam
mjan Tkalec Tereeza Urdih Prim
mož Valher Tanjja Varl Mašša Velušček Kataarina Vogeln
nik Ninaa Vrbnjak Dinkko Zavrl Anjaa Žargaj medicina Proggram študijaa: Splošna m
Letn
nik: 3. Štud
dijsko leto: 2010/2011 Datu
um predstaavitve teme: 14.4.2011
IZVLEČEK Brezdomstvo je družbeni pojav, ki v današnjem času postaja vedno bolj viden, saj se z njegovimi oblikami srečujemo vsak dan. Razlogi zanj so zelo različni in jih je navadno več. So splet človeških, institucionalnih, družbenih, finančnih in osebnih vzrokov, ki vodijo do brezdomstva. To je kompleksen družbeni pojav, ki velja za nezaželenega, zato ga družba skuša reševati in ukrepati na tem področju. V Sloveniji je 62 centrov za socialno delo, ki opravljajo različne naloge ter izvajajo t.i. krizne intervencije, torej pomagajo posameznikom, ki katerih zaradi stisk in težav ogrožajo sebe ali druge. Povsod po Sloveniji obstajajo tudi zavetišča, kjer zbirajo in delijo obleko in obutev, pomagajo z zdravili in sanitetnim materialom, skrbijo za higieno ter ukrepajo ob boleznih. Problematika brezdomstva se rešuje z majhnimi koraki, vedno več pa je strokovnjakov, ki se s tem ukvarjajo. V Sloveniji so se le‐ti združili v društvo Kraljev ulice, ki s svojimi programi skrbi za preprečevanje, proučevanje, spoznavanje in raziskovanje brezdomstva ter za izboljševanje življenjskih razmer brezdomcev. Ena od ključnih tematik na področju brezdomstva je zdravstvena problematika. Z brezdomstvom je povezano slabo zdravstveno stanje, bolezni brezdomcev so pogosteje resnejše in kronične, zato je velikokrat potrebno dolgoročno zdravljenje. Pogost pojav med brezdomci je zasvojenost z drogami in alkoholom, zato se vedno bolj kaže potreba po posttretmajskih programih. V Ljubljani je tako leta 2002 pričela delovati Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Ambulanta je brezplačna, namenjena »osebam brez papirjev,« ki so brez stalnega prebivališča in osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Projekt je bil zasnovan glede na izkušnje s podobnimi oblikami pomoči in oskrbe takim osebam v tujini. Evropske države so v zadnjih desetletjih razvile številne ukrepe, zato je sedaj opazen že nekakšen premik od upravljanja z brezdomstvom do njegovega končanja. Evropska skupnost je tudi določila končanje brezdomstva kot svojo politično prioriteto. Različne evropske države so že razvile učinkovite strategije. Države se s tem problemom spopadajo na različne načine, ki so odvisni od finančnih zmožnosti, odnosa do brezdomstva ter stopnje razvoja družbe in gospodarstva. Počasi se začenjamo zavedati, da je brezdomstvo produkt naše družbe, ki je vpeta v globalne ekonomsko politične procese in širše družbene spremembe. Ko prebijemo zunanje opne navidez nepropustnega sveta brezdomstva, pridemo do mnogih eksistencialnih in neizčrpnih tem povezanih z vsemi, vendar pa so pri te teme pogosto bolj izpostavljene in boleče. 1
‐
‐
‐
‐
‐
‐
‐
‐
‐
‐
‐
1 UVOD Brezdomstvo je bilo skozi zgodovino vedno prisotno v populaciji in prilagojeno zgodovinskem obdobju. Danes je to v sodobni družbi eden najbolj ekstremnih primerov in oblik siromaštva ter socialne izključenosti in je eden od pomembnih pokazateljev, kako uspešna je družba v skrbi za ljudi, tudi tistih z njenega obrobja. Dejstvo je, da je brezdomstvo del naše vsakdanjosti, v sodobnem tržnem gospodarstvu je sestavni del kulture. Prizadene tisti del družbenega sistema, ki je začasno ali za vedno izgubil bitko s trgom ter pristal na ekonomskem dnu, brez doma (dom pomeni veliko več kot samo stanovanje), osnovnih pogojev za skromno življenje ter nenazadnje stigmatiziran s strani družbe (1). V strokovni literaturi najdemo širok spekter definicij o brezdomstvu. Od tistih najbolj preprostih, ki definirajo brezdomstvo zgolj kot pomanjkanje strehe nad glavo oz. ustreznega bivališča, pa do univerzalnih, širših, ki poleg pomanjkanja strehe nad glavo upoštevajo tudi druge dejavnike, ki bivanje pod streho naredijo dom. Ljudje se ne odločajo sami in prostovoljno, da bi postali brezdomci. V to jih prisilijo življenjske razmere, ki jim lahko naenkrat ali pa počasi zmanjšujejo možnosti normalnega preživetja. Prehod v brezdomstvo je praviloma počasen proces, lahko se zgodi tudi relativno hitro, še posebej v svetovni gospodarski krizi, ki jo spremlja visoka brezposelnost (2). Oceno brezdomstva v Sloveniji navajata Edgar in Meert (2006), ki se pri opredelitvi brezdomstva opirata na Evropsko tipologijo brezdomstva in socialne izključenosti. Podatki o brezdomstvu se nanašajo na leto 2006 (2): 900 ljudi je spalo na cesti 27 ljudi je prenočilo v zavetišču za brezdomce ali uporabnike prepovedanih drog 165 ljudi je bilo nameščenih v začasnih domovih, od tega 57 v kriznih centrih za mladostnike 377 žensk in otrok je bilo nameščenih v »varnih hišah« 1461 Ljudi je bivalo v domovih za tujce, od tega jih je 1205 čakalo na azil 30‐60 ljudi je bilo tik pred izpustom iz kazenske ustanove brez organiziranega bivanja po izpustu 151 ljudi je živelo v stanovanjskih skupnosti (obdobje januarja 2005 do konca junija 2005), od tega je bilo 121 ljudi z duševnimi težavami in 30 s telesnimi okvarami 5066 primerov nasilja v gospodinjstvih je bilo prijavljenih (žrtve nasilja doma so potencialni brezdomci) 1651 ljudi je živelo v neprimernih lesenih, mobilnih, improviziranih in drugih nestandardnih bivališčih (2002) 1417 ljudi pa je živelo v začasnih bivališčih kot so garaže, koče, prikolice, kleti, vagoni... 11 275 vse skupaj, od katerih približno 700‐800 v mestni občini Ljubljana (2) 2













2 METODE DELA Seminarsko nalogo smo pripravili po pregledu knjig, člankov in mednarodnih podatkovnih zbirk, ki so navedene v literaturi. Podali smo se še na teren, kjer smo si ogledali ambulanto ProBono ter uredništvo Kraljev ulice. 3 SKUPNOST CSD SLOVENIJE Skupnost centrov za socialno delo Slovenije določa katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo (v Sloveniji jih je 62) ter določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog (3). 3.1. KATALOG JAVNIH POOBLASTIL, NALOG PO ZAKONU IN STORITEV, KI JIH IZVAJAJO CSD VARSTVO OTROK IN DRUŽINE VARSTVO ODRASLIH, DRUGE NEOPREDELJENE NALOGE – »KRIZNE INTERVENCIJE« MATERIALNA POMOČ PRVA SOCIALNA POMOČ OSEBNA POMOČ POMOČ DRUŽINI KOORDINACIJA V PLURALNI MREŽI NA RAVNI STORITEV KOORDINACIJA V PLURALNI MREŽI NA RAVNI RAZVIJANJA SKUPNOSTI POVEZOVANJE SISTEMA NA LOKALNI RAVNI SPODBUJANJE NOVIH PROGRAMOV ORGANIZACIJA STROKOVNE PODPORE IZVAJALCEM IZ NEVLADNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA REGIJSKA KOORDINACIJA ZA OBRAVNAVO NASILJA V DRUŽINIREGIJSKA KOORDINACIJA IZVAJALCEV NADOMESTNE ZAPORNE KAZNI (3) 3.2 DRUGE NEOPREDELJENE NALOGE – »KRIZNE INTERVENCIJE« Namen naloge je ponuditi konkretno pomoč, intervencijo posameznikom v položajih v katerih zaradi stisk in težav ogrožajo sebe oz. druge. Krizni položaji so tisti, ki vsaj na prvi pogled zahtevajo neki odgovor, poseg, intervencijo, ki naj bi bila odgovor na neko bolj ali manj določeno grožnjo, nevarnost. Mednje spadajo osebni (doživljajski, čustvene krize,…), medosebni (konflikti, nestrpnost,…), materialni (finančni, stanovanjski,…), statusni (brezposelnost, invalidnost, upokojitev, brez državljanstva) krizni položaji, posledica izgube (parterja, otroka, prijateljev). Ti položaji nastanejo lahko kot posledica stigmatiziranosti (npr. odpustitev zasvojenega z prepovedanimi drogami), prekrškov (lahko tudi povsem interakcijske narave npr. zanemarjen videz ali drugačen slog življenja), sprememb v okolju (odpuščanje delavcev, spremembe v soseski) (3). Uporabniki (3): zasvojeni s prepovedanimi drogami, alkoholom in drugimi substancami ali dejavnostmi 3











ljudje, ki ogrožajo druge zaradi osebnostnih ali vedenjskih posebnosti ljudje z akutnimi ali dolgotrajnejšimi duševnimi stiskami brezdomci osebe brez državljanstva starejši ljudje, ki jim neformalne mreže ne dajejo toliko opore, kot jo potrebujejo ljudje, ogroženi zaradi medgeneracijskih konfliktov 3.3. NEKATERA ZAVETIŠČA ZA BREZDOMCE V SLOVENIJI LJUBLJANA Zavetišče za brezdomce na Poljanski V Zavetišču lahko brezdomci prespijo in se umijejo, čez dan pa obratuje razdeljevalnica hrane. Prenočišče je odprto 12 ur/dan, prenoči lahko kdorkoli, če je seveda ležišče prosto (4). V zavetišču tudi zbirajo in delijo obleko in obutev, pomagajo z zdravili in sanitetnim materialom, ter ukrepajo ob nalezljivih boleznih med brezdomci (tuberkuloza), tako da se povežejo z ustreznimi zdravstvenimi organizacijami (4). Dnevni center za brezdomce Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote V dnevnem centru nudijo topel obrok, obleko, možnost tuširanja in pranja obleke, pomoč pri reševanju vsakdanjih težav, pri iskanju zaposlitve, stanovanja in iskanju ustrezne zdravniške in socialne pomoči. Dnevni center je odprt vsak delavnik (4). Zavetišče z Dnevnim centrom in bazično reintegracijo za brezdomne uživalce nedovoljenih drog (Altra) Program je namenjen brezdomnim uživalcem drog, katerim se v sklopu zavetišča nudi varno prenočevanje, možnosti za opravljanje higiene, ter priprave toplega obroka. V sklopu Dnevnega centra uporabnikom nudijo predvsem pomoč pri urejanju pravic iz socialnega in zdravstvenega varstva, ter individualno obravnavo. Dnevni center za vključene uporabnike zavetišča deluje vse delavnike. V zavetišču imajo prostora za 16 ljudi ter 2 zasilni namestitvi (4). Župnijska Karitas Štepanja vas Brezdomcem nudijo higiensko oskrbo, oblačila, obutev in hrano. Župnijska Karitas pri pomoči brezdomcem sodeluje tudi s Kapucinskim samostanom in Domom Marijinih sester, ki jim nudijo dnevno topel obrok. Letno jih obišče okoli 2600 brezdomcev (4). Zavetišče božjega usmiljenja – sestre Misijonarke ljubezni Nudijo brezplačno prenočišče 26 brezdomcem moškega spola, zajtrk in toplo večerjo ter možnost opravljanja osebne higiene (4). 4


MARIBOR Zavetišče za brezdomce Maribor Zavetišče za brezdomce ima 24 postelj in je odprto 24 ur na dan, vse dni v letu. Praviloma so v zavetišču lahko sprejete le osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče na območju mestne občine Maribor, druge osebe pa le izjemoma za krajši čas. Poleg celodnevne namestitve dobijo lahko brezdomci tudi hrano, možnost vzdrževanja osebne higiene, prvo socialno pomoč, pomoč pri uveljavljanju pravic in urejanju statusnih vprašanj, pomoč pri iskanju drugih rešitev in možnosti za reintegracijo v skupnost (4). Nadškofijska Karitas Maribor Njihov program sestavlja zavetišče za brezdomce, ki deluje vse dni v letu, pripadajoče higienske storitve ter ambulanto za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ciljna skupina so brezdomci, nadalje tisti, ki kakorkoli nimajo urejenega prebivališča in tisti, ki so v trenutni tovrstni stanovanjski, namestitveni stiski. Kapaciteta je 40 postelj (4). DRUGA ZAVETIŠČA PO SLOVENIJI: CELJE ‐ Zavetišče za brezdomce Celje KRANJ ‐ Zavetišče za brezdomce Kranj KOPER ‐ Zavetišče za brezdomce Koper MURSKA SOBOTA ‐ Zavetišče za brezdomce Murska Sobota – Društvo Mozaik Ta zavetišča nudijo pomoč brezdomcem iz posameznih regij. Uporabniki tukaj lahko prenočijo, dobijo topel obrok, vzdržujejo svojo osebno higieno, dobijo obleko in obutev. Pomagajo jim pri urejanju osebnih stisk, postopnem psiho‐socialnem vključevanju z namenom nadaljnjega urejanja (status, dokumenti, resocializacija, vrnitev na trg dela, obnavljanje socialnih mrež, normalizacija zdravstvena stanja oz. Organizacija zdravstvenih storitev) (4). 4 DRUŠTVO KRALJI ULICE 4.1 DELO Z BREZDOMNIMI Samostojna nevladna humanitarna organizacija Kralji ulice od leta 2005 združuje strokovnjake, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z njimi povezanimi situacijami, pojavi ter posamezniki, ki doživljajo brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost. Programi, ki jih društvo izvaja, so namenjeni brezdomnim in drugim socialno izključenim prebivalcem. Skrbijo za preprečevanje, proučevanje, spoznavanje in raziskovanje brezdomstva, za izboljševanje življenjskih razmer brezdomcev in za razvoj praktičnih oblik dela na tem področju (5). Nudijo jim strokovno pomoč in podporo pri vključevanju v formalne in neformalne oblike pomoči ter omogočajo boljšo dostopnost do vseh družbenih virov (5). 5
Poslanstvo društva je zmanjševanje osebne, socialne, ekonomske in pravne škode posameznika ter s pomočjo uličnega časopisa ozaveščanje širše javnosti o tovrstni problematiki. Program Kralji ulice iz leta 2005 je inovativen – in čeprav deluje z nizkopražnim pristopom, hkrati razvija pozitivne vizije ter spodbuja možnost za prenehanje brezdomstva, saj deluje na individualnem, skupnostnem in celostnem družbenem nivoju (5). V društvu se povezujejo s sorodnimi organizacijami, ki delujejo na področju brezdomstva, revščine in odvisnosti. Kralji ulice so člani slovenske mreže nevladnih organizacij proti revščini in socialni izključenosti (RISI), evropske mreže za boj proti revščini (EAPN), mednarodne zveze cestnih časopisov (INSP) in evropske federacije organizacij, ki delujejo na področju brezdomstva (FEANTSA). Programe Društva Kralji ulice sofinancirajo: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Mestna občina Ljubljana, Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, Ministrstvo za zdravje, Urad RS za mladino, Urad vlade za komuniciranje, Zavod RS za zaposlovanje in Evropski socialni sklad, Ministrstvo za kulturo ter številni donatorji (5). Kralji ulice kontinuirano izvajajo dejavnosti (5): 1. izdajanje cestnega časopisa Kralji ulice; 2. dnevni center za brezdomce; 3. Univerza pod zvezdami; 4. terensko delo; 5. program nastanitvene podpore za brezdomne; 6. posredovalnica rabljenih predmetov; 7. prostovoljno delo in mentorstvo prostovoljcem; 8. usposabljanje strokovnjakov na tem področju; 9. vključevanje v različne oblike zaposlovanja; 10. mednarodno sodelovanje. Strokovno delo z brezdomci deluje po sistemu majhnih korakov, kar omogoča slehernemu uporabniku, da doživi vsaj minimalen uspeh. Uporabnike sprejemajo takšne, kakršne so, ter izhajajo iz njihovih potreb in želja – dodajo moč tam, kjer sami izrazijo potrebo. V skladu s specifiko brezdomne populacije upoštevajo načela skupnega dogovarjanja, postavljanja ciljev, načinov uresničevanja in izhajanja iz doživljanj ter motivacij uporabnikov, načela spodbujanja odgovornosti, lojalnosti, delovnih navad in načelo kontinuiranosti odnosa – vzpostavljanje stalnosti v odnosu in ponudbah sodelovanja in pomoči (6). 4.2. PROGRAMI IN DELOVANJE Ulični časopisi so se v zadnjih desetletjih razvili v več državah. Skupni so jim: inovativnost, pristop nizkega praga, omogočanje ekonomske, socialne in kulturne participacije družbeno izključenih ter hkratno naslavljanje brezdomnih in širše družbe. V Sloveniji projekt sega v leto 2005, ko je bila s pomočjo študentov in pedagogov s Pedagoške fakultete v Ljubljani natisnjena prva številka časopisa Kralji ulice, ki je doživela 3 ponatise (5). 6
Do junija 2010 jje izšlo 49 šttevilk cestnega časopissa, štrje Uliččni kraljedarrji, tematskee povske prilo
oge Sreet S‐ttrip‐nik I, II, III in več infformativnih
h letakov terr knjig (1). K
Kralji strip
ulicee izhajajo m
mesečno v naakladi do 10
0.000 izvodo
ov, ki jih pro
odajalci v zb
birnem centru odku
upijo za 50 centov in jih
h nato prod
dajajo predvvsem v Ljubljani pa tudi v Mariboru
u, Kran
nju, Novem mestu in naa Primorskeem (5). Časo
opis soustvaarja preko 1
100 avtorjevv in oblikovaalcev, katerih vsebinskaa nit je brezzdomstvo in
n življenje naa ulici, sociaalna izključeenost, odvisnost, krimin
nalizacija, naasilje, družžinska in odnosna problematika ter zaposlovanje. S sousttvarjanjem ččasopisa imajo brezzdomni prilo
ožnost naslaavljati širšo jjavnost ter z njo deliti ssvoja mnenjja, čustva, poglede in izkuššnje, preko objavljanja prispevkovv pa tudi mo
ožnost predsstavljanja, sam
morefleksivnosti ter možžnosti za um
metniško sam
mouresničeevanje (5). Slika 1: Kralji ulice Dnevni center K
Kralji ulice se nahaja v ssredišču Ljubljane, na P
Pražakovi 6, in deluje od
d julijaa 2006. Izvaajajo številnee aktivnosti, ki so jih raazvili na osnovi zaznanih
h in v našem
m prosstoru nezadostno pokriitih potreb b
brezdomnih
h. To so potrrebe po: pro
ostoru za dn
nevno bivaanje, informiranju, zago
ovorništvu, p
pomoči pri u
urejanju soccialnega staatusa, pridobivanju veeščin za vklju
učevanje v d
družbeno življenje, pod
dpori pri zasstavljanju bo
olj zahttevnih ciljevv ter njihoveem dosegan
nju (5). Proggram zajema naslednje aktivnosti: dnevni disttribucijski ceenter, sveto
ovanje, družbeno koristna dela, zaposlovanjee in usposab
bljanje na deelovnem meestu, usposabljanje bod
dočih strokovnih delaavcev in delaavk in podpora prostovvoljcem. Vkljjučenih je vveč kot 200 brezzdomcev, prrograme pa koordinira 14 socialnih
h delavcev o
oziroma dru
ugih prosstovoljcev (5
5). Socialno‐kulturne in izobraaževalne sku
upine in delavnice – Un
niverza pod zvezdami so
o leta 2006
6 ustanovili udeleženci delavnice kkreativnega pisanja. Naamen je omogočanje dosttopnih izobrraževalnih in kulturnih vsebin prekko organiziraanja delovanja najrazličnejših interesnih skupin. Uspeešno izvajajo
o računalnišško, zaposlittveno, foto
ografsko, glaasbeno, gled
dališko, strip
povsko in video delavnico, delavnico kreativnega pisanja ter tečaaj španščine in nemščine (5). 7
S tem pomagajo brezdomcem pri pridobivanju novih znanj, veščin in spretnosti, udejstvovanje na kulturnem področju, razvijanje interesov in razvijanje osebnih in delovnih odnosov. V okviru Univerze pod zvezdami delujeta tudi Gledališka skupina Kraljev ulic in Športna sekcija Kraljev ulic, katerih namen je kakovostnejše preživljanje prostega časa, učenje socialnih veščin, osebnostna rast in socialno vključevanje (5). Posredovalnica rabljenih predmetov (v tujini Thrift Store) je oblika socialnega podjetništva, ki ga vodijo humanitarne organizacije z namenom socialnega vključevanja (7). Na Poljanski 14 v Ljubljani je 13. 4. 2010 na široko odprla svoja vrata prva posredovalnica rabljenih stvari v Sloveniji z imenom Stara roba – nova raba. V posredovalnici se po nizkih cenah prodajajo donirane stvari, denar od prodaje pa se uporabi v skladu za socialno integracijo, humanitarno dejavnost in ekološke cilje (6). 5 DOSTOPNOST ZDRAVSTVENIH STORITEV IN ZDRAVSTVENA PROBLEMATIKA BREZDOMSTVA Zdravstvena problematika je ena od ključnih tematik in izzivov na področju brezdomstva. Številne raziskave kažejo na slabo zdravstveno stanje povezano z brezdomstvom, prav tako pa, da so bolezni brezdomcev pogosteje resnejše in kronične narave, zato je potrebno dolgoročno in ne le urgentno zdravljenje. Te raziskave kažejo, da obstajajo predvsem tri ključne zdravstvene težave, ki jih lahko povežemo z brezdomstvom: težave z duševnim zdravjem, zasvojenost z alkoholom in zasvojenost z drogami. Te težave pogojujejo poglabljanje socialne izključenosti, to pa pogojuje tudi izključenost iz sistemov zdravstvene oskrbe ter poglabljanje nezdravega življenjskega sloga in tako se vse težave le še stopnjujejo. Poleg že omenjenih so v povezavi z brezdomstvom pogosto omenjene tudi nalezljive bolezni (npr. tuberkuloza, SPB,…) (8). Najpogosteje slabo zdravstveno stanje brezdomcev pripisujemo manj primerni zdravstveni oskrbi, finančnim oviram pri uporabi zdravstvenih storitev, druge (nefinančne) ovire, ki izvirajo iz težav z duševnim stanjem ali zasvojenosti in seveda življenjske razmere (brez stalnega bivališča, vremenske razmere,…) (8). Pomembno oviro v dostopnosti zdravstvenega sistema tem ljudem predstavlja tudi odnos zdravstvenega osebja do njih. Brezdomci pogosto iz različnih razlogov ne uporabljajo zdravstvenih storitev, zaradi česar se njihove težave kopičijo, ostajajo nezdravljene in so zato pogosto težje rešljive. Brezdomci se v splošnih zdravniških praksah počutijo nedobrodošle, nezaželene. Pogosto pridejo do zdravstvene oskrbe šele, ko je njihovo zdravstveno stanje že tako slabo, da jih v urgentni blok pripeljejo drugi ali se tja po nujno pomoč zatečejo sami (8). 8
V tujini so začeli problem reševati tako, da zdravstveno osebje ne čaka, da brezdomci (prepozno) pridejo do njih, ampak sami gredo v njihovo okolje in tako pristopijo do njih. Pozornost je treba nameniti tudi različnim starostnim skupinam med brezdomci. Starejši brezdomci veliko pogosteje potrebujejo zdravstveno oskrbo, pogosteje obolevajo za kroničnimi boleznimi. Pri skupini brezdomcev, ki so zasvojeni z drogami in alkoholom se vedno bolj kaže potreba po posttretmajskem programu po npr. detoksifikaciji. Študije namreč ugotavljajo pogostejše povratništvo v zasvojenost med brezdomci (začaran krog). Problem predstavlja tudi vprašanje umiranja in predsmrtne nege. Brezdomci živijo v večjem tveganju, kar se tiče prezgodnje smrtnosti, soočajo se z ovirami na poti do zdravstvene oskrbe, predvsem pa nimajo virov in odnosov, ki bi jim omogočali nujno oskrbo ob umiranju (8). V Sloveniji je 20% brezdomcev zasvojenih z alkoholom, 20% z drogami (večina si droge vbrizgava), 23% jih je že bilo obravnavanih v ustanovi za obravnavanje različnih odvisnosti, 40% jih meni, da je njihovo brezdomstvo povezano s težavami z duševnim zdravjem in 24% je že bilo hospitaliziranih v psihiatrični ustanovi. Pri nas so pogoste tudi okužbe, ozebline, bolezni ožilja, zastrupitve, tudi gangrene, kronična pljučna obolenja, bolezni prebavil (jetra), težave z zobmi in prezgodnje izpadanje zob med brezdomci. Največje težave pri dostopu do zdravstvenih storitev imajo tisti, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Teh je vse več in zanje v zdravstvenem sistemu ni več prostora. Zdravstveno zavarovanje in dostopnost storitev so navadno povezani z različnimi formalnimi statusi, kot so zaposlitev, stalno bivališče, državljanstvo, itd. Težave imajo tudi brezdomci, ki sicer imajo osnovno, nimajo pa dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Pogosto so sicer obravnavani a potem ne morejo kupiti predpisanih zdravil oz. uporabljati drugih predpisanih zdravstvenih storitev. Problematična je tudi pobolnišnična nega, saj pri večini brezdomcev ni mogoče pričakovati, da bodo po intenzivni obravnavi deležni pravilne nege in oskrbe (8). 6 PRO BONO AMBULANTA V okviru Zdravstvenega doma Ljubljana – Bežigrad je v januarju 2002 pričela delovati Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Ustanovili so jo skupaj Zdravstveni dom Ljubljana, Mestna občina Ljubljana in nevladni organizaciji Župnijska Karitas Štepanja vas ter Slovenska filantropija. Pri oblikovanju zasnove tega projekta so se pobudniki zgledovali tudi po bogatih izkušnjah s podobnimi oblikami pomoči in oskrbe takim osebam v tujini (1). 9
Slika 2: Ambulantaa Pro bono
namenjena »osebam brez papirjevv,« ki so breez stalnega Je brezplačna ambulanta, n
bivališča in o
osnovnega zzdravstveneega zavarovvanja, predvvsem brezdo
omcem oz. preb
klateežem ter tisstim, ki sicerr imajo osno
ovno zdravsstveno zavarovanje, nim
majo pa kot tujci, begu
unci oz. azilanti, pravicee do dodatn
nega zdravsstvenega zavvarovanja, aa potrebujejjo še drugge oblike po
omoči. Upraavičenci storritev so načeeloma le v LLjubljani živeeče osebe, d
drugi pa b
bodo uslug d
deležni le v primeru, daa bodo njiho
ove občine o
oz. država p
pripravljene poraavnati stroške ali sofinaancirati. Tud
di lokacija ustreza nameembnosti am
mbulante, je mirn
na in nekolikko oddaljen
na od strogeega središča mesta (9).
Ljud
dje, ki potreb
bujejo pomoč ali le nassvet se oglassijo pri med
dicinski sestrri, ki jih po potrrebi naroči kk posamezn
nemu splošn
nemu ali speecialističnem
mu zdravnikku (pulmologu, gineekologu, ped
diatru, urolo
ogu, nevrolo
ogu, ortopedu, psihiatrru, zobozdraavniku ipd.) oz. psih
hologu, sociaalnemu delaavcu ali druggemu strokovnemu delavcu. Čakalne dobe ni,, v prim
meru speciallističnega prregleda pa sse le‐ta lahkko podaljša na največ 14 dni. V amb
bulanti so sttalno zaposleni trije – vvodja (koord
dinator), meed. sestra in socialna delaavka. Zdravn
nikov, ki nam
menijo nekaaj ur mesečn
no prostovo
oljstvu, je 46
6, sester in asisttentov je 5 (9). V skklopu ambullante se izvaaja sledeči p
program: sprejem in ad
dministrativn
no vodenje pacientov, klinični pregled,, v akutnih p
primerih je nudeno zdrravljenje in p
posredovan
nje zdraavil, v urgentnih primerrih pa napottitev v bolnišnico. Zagotovljeno je ttudi zdravljeenje in neega na dom
mu. Pri infekccijskih oboleenjih jemljeejo brise, dajjejo tudi injekcije in preeveze. Izvajja se merjen
nje EKG, RR in temperaature, analizza urina in kkrvi (9). 10
1.
V sklopu posvetovalnice je program sledeči: omogočeno je kopanje in po potrebi oskrba z obleko (spodnje perilo, nogavice). Izvajajo se kontrolne meritve RR, krvnega sladkorja in pregled urina. Bolnike se osvešča o osebni higieni, pravilni prehrani, življenjskih navadah in razvadah ter zasvojenostih. Prilagojen program imajo še posvetovalnice za nosečnice, žene in otroke, ti imajo zagotovljeno tudi cepljenje (9). Zdravila, ki jih pacientom predpišejo so brezplačna. Laboratorijske in druge preiskave prav tako. Večino potrebnega sanitetnega materiala in najnujnejših zdravil pomagajo zagotavljati Lekarne Ljubljana iz svojih zalog in z zbiranjem donatorskih prispevkov samih proizvajalcev oz. distributerjev (Lek, Krka, Pliva). Posebnost tega izjemnega projekta je namreč prav v sodelovanju javnih zavodov, nevladnih organizacij ter države oz. lokalne skupnosti pri uresničevanju nalog, ki bi naj izboljšale kvaliteto življenja oz. njihovega zdravja tudi ljudem z roba, ki so formalno žal brez tovrstnih pravic (9). Od leta 2002 pa do 2010 se je število uporabnikov povečalo iz 89 na 725. Letno imajo približno 250 obiskov brezdomcev ob dostopnosti samo po enkrat tedensko za uro ali dve. Večinoma imajo ti zanemarjene kronične bolezni, astmo, težave zaradi alkoholizma in kajenja ter psihične motnje. Narkomanov uradno ne smejo sprejemati (9). 7 KONČANJE BREZDOMSTVA Priročnik z naslovom Končanje brezdomstva: priročnik za ustvarjalce politik je FEANTSA izdala v kontekstu Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010 ter deklaracije evropskih parlamentarcev o končanju brezdomstva do leta 2015. Evropske države so v zadnjih desetletjih razvile številne reaktivne in ad‐hoc ukrepe, za katero opažajo, da so velikokrat del problema in ne rešitve, zato je sedaj za premik od upravljanja z brezdomstvom do njegovega končanja. Evropska skupnost je tudi določila končanje brezdomstva kot svojo politično prioriteto. Učinkovite strategije so že razvile Velika Britanija, Finska, Portugalska, Danska, Norveška, Švedska, Francija in Madžarska (5). Cilji, katere želijo doseči so: Nihče naj ne bi spal na prostem Dandanes je nesprejemljivo v Evropi, da bi morali ogroziti svojo varnost, zdravje in dostojanstvo s tem, ko bi bili prisiljeni spati na cesti. Zato pa je potrebno zagotoviti ustrezne alternative v nujnem primeru in dolgoročne stanovanjske možnosti ter seveda zadosten finančni izvor (5). V Franciji npr. zakon DALO zagotavlja pravico do nastanitve vsem, ki stalno in neprekinjeno bivajo v Franciji. Poleg tega lahko v zasilni namestitvi ostanejo dokler jim ne ponudijo stalne naselitve. Tako zasilna zavetišča ne morejo več postaviti ljudi na ulico, ne da bi jim zagotovili prenočišča za naslednjo noč (5). 11
2.
3.
4.
Na Škotskem bo imela do leta 2012 vsaka nenamerno brezdomna oseba zakonodajno pravico do stale namestitve, namerno brezdomni pa bodo upravičeni do začasne namestitve s kratkotrajnim varnim najemom in podporo, po 12 mesecih pa bo najemništvo spremenjeno v običajen, stalen najem stanovanja. Na Irskem so na območju vsake lokalne oblasti ustanovili lokalno komisijo za brezdomstvo, ki mora izdelati načrt z ukrepi, s čimer se je pokazala tudi potreba po razvoju zavzete službe terenskega dela in centrov za brezdomne osebe. Ciljali so tudi na specifične potrebe tistih, ki pijejo na ulici in uporabnikov drog, ki so bili izključeni iz zavetišč. Brezdomstvo jim je uspelo zmanjšati za 41% (5). Cilj uspešnih pristopov je tudi sodelovanje služb na področju drog in duševnega zdravja, še posebno za uporabnike s kompleksnejšimi potrebami. Obetavni so pristopi skupnega terenskega dela delavcev na področju drog, medicinskih sester, delavcev s področja duševnega zdravja in izvajanje dnevnih centrov (10). Namestitev pa lahko pomeni tudi oviro – pomanjkanje zasebnosti, varnosti in zaščite, zato je prvo pogoj uvedba enoposteljne sobe (5). Tveganje za brezdomstvo zmanjšujejo tudi preventivni ukrepi, usmerjeni na ljudi z visokim potencialom za tveganje, npr. deložacija ali prekinitev najemniškega razmerja, odpuščeni iz institucij (5)… Nihče naj ne živi v zasilni namestitvi dlje kot je nujno in Nihče naj ne živi v začasni namestitvi dlje kot je potrebno za uspešen premik naprej Zasilna in začasna namestitev lahko hitro postaneta trajnejši kot je predvideno, kar lahko pomeni neprimerno nastanitev za posameznika, ki se ne pomika k trajni namestitvi, pa tudi blokado ‐ odtegnitev drugim, ki se soočajo s krizo. Irska se je tako odločila, da v zasilni namestitvi ne smejo bivati dlje od 6 mesecev, Norveška pa celo ne dlje od treh. Evropske države so tudi povečale uporabo zasebnega sektorja najemniških stanovanj, ki pomagajo zagotavljati nastanitve (5). Razvite so bile tudi specifične oblike podprtih nastanitev, ki se trudijo priskrbeti nastanitev po meri posameznikov z alternativnimi življenjskimi stili – 'neobičajne nastanitve za neobičajne življenjske stile'. So v območjih z visoko stopnjo tolerance, spremlja pa jih tudi socialna podpora (10). Programi lahko vključujejo tudi oblikovanje diagnoze in načrta zdravljenja somatskih, psihiatričnih in psihosocialnih problemov ter problemov z odvisnostjo, učenje socialnih veščin in možnosti raznovrstnih, ciljno zastavljenih dejavnosti (5). Nihče naj ne zapusti institucionalne obravnave brez možnosti za nastanitev Nihče, ki biva v bolnici, socialnem zavodu, vzgojnem zavodu ali zaporu, ne bi smel biti izpuščen brez potrebne podpore in ustreznih možnosti za nastanitev, saj so ti posamezniki pogosto ranljivi (5). 12
5.
Potrebno je prepoznati posameznikovo ranljivost in okrepiti svetovalne službe, da ocenijo potrebe, posameznike pa trajno podpirati in spremljati. Na Norveškem so npr. nekdanji zaporniki gradili nove domove in tako razvijali veščine kot tudi nastanitev. Pri tem je kriminal povezan z drogami na lokalni ravni upadel za 75% (5). Nobena mlada oseba ne bi smela postati brezdomna zaradi prehoda v samostojno življenje Pomanjkanje prve možnosti za samostojno nastanitev, pomanjkanje storitev ali upravičenosti do ugodnosti med prehodom v neodvisno življenje ne smejo biti razlog brezdomnosti. 16‐17 letniki so tako prioritetne osebe, še posebno tisti, ki zapuščajo zavodsko vzgojo. Brezdomstvo mladih povezano tudi z razpadom družine, nasiljem v družini, spolnim nasiljem (5)… Depozitne sheme lahko pomagajo mladim, da pridejo do najema stanovanja, tako da jim garantirajo najemniški polog. Na Škotskem vlada izvaja petletni program z uvedbo 1000 opremljenih stanovanj letno (10). Imajo tudi program rabljenega pohištva, ki je na razpolago najemnikom. Mladi lahko poiščejo sobo tudi v zasebnem domu, kjer gostitelj zagotovi varno in podporno okolje ter deluje v sodelovanju s strokovno službo za pomoč in podporo mladi osebi pri pridobivanju veščin za samostojno odraslo življenje (5). V Ljubljani se kaže potreba po širši paleti različnih nastanitvenih oblik za brezdomce, zlasti problematična je namestitev ostarelih in onemoglih ter tistih, ki pridejo iz bolnišnice. Potreba je tudi po boljši usklajenosti zavetišč z zdravstveno služno, negovalni in patronažno službo ter celo nuja po stalni prisotnosti teh služb v določenih namestitvah za brezdomce (1). Kronični brezdomci potrebujejo ustrezne nizkopražne programe pomoči za lajšanje učinkov oziroma nudenje kakovostnejšega življenja četudi na cesti. Delati je potrebno na področju skupnostnega dela, terenskega dela, dela z družinami in delodajalci ter z mrežami ustanov (1). Brezdomce je potrebno aktivno vključevati v produktivne dejavnosti, ki je dolgotrajno, a pozitivno delovanje, saj jim omogoča razvijanje in spoznavanje njihovih sposobnosti v varnem okolju, občutke samozavesti in avtonomije (1). 8 REŠEVANJE PROBLEMATIKE BREZDOMCEV PO SVETU Države se s tem problemom spopadajo na različne načine, ki so odvisni od finančnih zmožnosti, odnosa do brezdomstva ter stopnje razvoja družbe in gospodarstva. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili strategije, uporabljene v različnih državah (1). 8.1. VELIKA BRITANIJA Britanci imajo področje brezdomstva urejeno s posebnim zakonom. Sprejeta je bila tudi nacionalna strategija o zmanjševanju brezdomstva, katere prvi cilj je zmanjšanje števila ljudi, ki spi na cesti (1). 13




Poznanih je veliko programov, ki se izvajajo predvsem na lokalni ravni (1). DNEVNI CENTRI so ogrevani in sanitarno urejeni prostori s svetovanjem, nekateri pa nudijo tudi tople obroke. Njihova ciljna populacija so ljudje brez doma in tisti z neustreznimi domovi. S tem so pokrite potrebe nekaj več kot 10.000 brezdomcev. V teh centrih lahko brezdomni perejo perilo in skrbijo za svojo osebno higieno pa tudi razvijajo socialne mreže. V centrih so poleg socialnih delavcev in svetovalcev prisotni tudi zdravniki, ki nudijo osnovno pomoč, nato pa ljudi po potrebi napotijo naprej v ustrezno ustanovo. Program zajema tudi različne prostočasne aktivnosti na področju športa in kulture. V dnevnih centrih dobijo pomoč tudi ljudje v socialnih stiskah, odvisniki in ljudje z duševnimi motnjami. Centri so financirani s strani dobrodelnih organizacij, lokalnih skupnosti in iz različnih projektov (1). Tabela 1: Storitve, ki jih nudijo dnevni centri za brezdomce v Veliki Britaniji (1) STORITEV DNEVNEGA CENTRA DELEŽ CENTROV, KI NUDIJO STORITEV [%]
Zajtrk 47
Kosilo 70
Večerja 14
Kava, čaj 76 Možnost obrokov 6 Obleka, perilo 79 Možnost kopanja 79 Pranje perila 70 Stranišče, prirejeno za invalidne osebe 62 Klubska soba 73 TV 48 Internet 65 Telefon 73 Knjižnica 27 PRENOČITVENI CENTRI zajemajo več kot 50.000 ležišč, 9.000 v zavetiščih, ki so prosto dostopna in brez čakalne vrste. Vodijo jih redno zaposleni strokovni delavci. Brezdomci lahko prenočišče koristijo za eno ali nekaj noči, centri so odprti 24 ur ali manj (1). DALJŠE BIVANJE zajemajo projekti stanovanjskih skupnosti. Za njih je čakalna vrsta, brezdomci pa so v te programe napoteni predvsem iz dnevnih centrov in zavetišč. Navadno gre za projekte, namenjene različnim skupinam (mladi, nekdanji zaporniki, odvisniki,…). Čas bivanja je od enega meseca do nekaj let (1). STANOVANJA, ki so javna, cenejša, preprostejša, predvsem pa dostopna tistim z nižjimi dohodki predstavljajo aktivni način reševanja problematike brezdomstva, saj se je v zadnjih desetih letih število ljudi, ki spijo na cesti zmanjšalo za 70% (1). 14
8.2 ZDA Število brezdomnih je v ZDA naraslo v času ekonomske krize. Dosedanji sistem zagotavlja takojšnjo pomoč s hrano, obleko, zatočišči, ne nudi pa možnosti pridobitve ustreznega doma. Tako so po vsej državi nastala »šotorska mesta«, kjer ljudje v stiski začasno bivajo (1). Po raziskavi inštituta National Aliance to End Homelessness je bilo v letu 2006 dnevno brez ustreznega doma 800 tisoč ljudi. Na podlagi izsledkov omenjene raziskave so sprejeli ukrepe, usmerjene v zbiranje in analiziranje podatkov o brezdomstvu, vzpostavitev programov dela z brezdomci in preprečevanja brezdomstva, skrajševanje obdobja brez bivališča, vzpostavljanje povezav med brezdomcem in službami, ki pomagajo pri težavah, pa tudi povezav med vpletenimi službami (1). Leta 2000 je bil sprejet program, ki vključuje načrt za zbiranje podatkov na lokalni in nacionalni ravni, s katerim je lažje načrtovati ukrepe. Trudijo se zmanjšati dejavnike, ki privedejo do brezdomstva z ustanovitvijo javnih sistemov, ki so odgovorni, da njihovi varovanci ne izgubijo doma. Brezdomcem nudijo čim hitrejšo pomoč za vrnitev v urejene razmere, vlagajo pa tudi v nova bivališča, s katerimi razbremenjujejo obstoječe sisteme ( zavetišča). V družbi se trudijo vzpostaviti infrastrukturo, ki preprečuje nastanek brezdomstva (dovolj visoki dohodki, dostopna stanovanja in delovna mesta,…). Na lokalnem ravni pa so sprejeli plan za obvladovanje brezdomstva, uvedli so sistem za zbiranje podatkov o brezdomcih ter programe preprečevanja brezdomstva. Na terenu usposobljeni delavci pomagajo in svetujejo brezdomcem. Plan vključuje tudi skrajševanje časa, preživetega brez doma pa tudi čim hitrejšo pridobitev stanovanja. Vse službe, ki se ukvarjajo z brezdomci morajo biti povezane, brezdomcem pa morajo biti zagotovljena sredstva za tekoče stroške (stanarina, elektrika, voda,…). Posebna pozornost mora biti namenjena tistim, ki so brezdomni že dolgo časa ter tistim, ki v brezdomstvo šele prehajajo (1). 8.3. KANADA Kanadčani vse svoje metode reševanja problematike brezdomcev razvijajo na podlagi temeljitega raziskovalnega dela. Ker se število ljudi brez doma povečuje, so ustanovili sekretariat za reševanje brezdomstva, ki usklajuje dejavnosti vlade, lokalnih skupnosti, vladnih in nevladnih organizacij. Naloga te ustanove je zmanjševanje števila brezdomcev in uvajanja različnih načinov pomoči (1). Število brezdomnih se veča predvsem med ženskami, mladimi in enopartnerskimi družinami. Nacionalna strategija reševanja problematike brezdomcev izhaja iz stališča, da je potrebno poleg zavetja in hrane brezdomnim pomagati tudi z odpravljanjem razlogov, ki so jih pripeljali do takšnega stanja (1). Tako so razvili programe, ki omogočajo izhod iz revščine, zaposlitev in pridobitev prebivališča. Pri takšnem načinu reševanja problemov sodelujejo lokalne skupnosti, ki uskladijo svoje dejavnosti z nacionalno strategijo (programi so dostopnejši in bolj strukturirani) pa tudi različni akterji, ki se ukvarjajo s to problematiko na podlagi rezultatov raziskav. Cilj je socialna reintegracija brezdomcev. Pri tem morajo sodelovati država, lokalna skupnost in različni programi (1). 15
Brezdomec se po izgubi doma po navadi vrti v krogu med cesto, zavetiščem in bolnico. Zato je v Kanadi brezdomnim najprej ponujeno zavetišče, istočasno pa so vključeni v programe, ki omogočajo postopno osamosvojitev. Po izkušnjah se kanadski brezdomci hitro prilagodijo novemu načinu življenja. Taka strategija je tudi ekonomsko zelo ugodna, saj je strošek na brezdomca v stanovanjski skupnosti pol manjši od bivanja v zavetišču, zavetišča pa so desetkrat cenejša od hospitalizacije (1). 16
ZAKLJUČEK: Brezdomstvo je družbeni pojav, o katerem je dandanes veliko polemik in razprav. Skuša se reševati na čim bolj produktiven način, vendar zaradi različnih dejavnikov reševanje tega problema ni vedno uspešno. Ker brezdomstvo v današnjem času postaja vedno bolj vidno, ga družba skuša iztrebiti ali vsaj reševati, kolikor se le da. V sklopu seminarja, smo se tudi sami prepričali, da se ustanavlja vedno več programov, ki se ukvarjajo s to tematiko. Pri nas sta še posebej vidni brezplačna ambulanta Pro bono ter društvo Kralji ulice, ki smo si ju tudi ogledali. Prav tako najdemo po Sloveniji še različna zavetišča za brezdomce ter centre za socialno delo. Še večji napredek na tem področju pa najdemo pri drugih državah. Več evropskih držav je v zadnjih letih razvilo programe, ki se bolj ali manj uspešno spopadajo s tem problemom, pa tudi evropska skupnost išče uspešne strategije za končanje te problematike. Države se s tem problemom spopadajo na različne načine, ki so odvisni od finančnih zmožnosti, odnosa do brezdomstva ter stopnje razvoja družbe in gospodarstva. Počasi se začenjamo zavedati, da je brezdomstvo produkt naše družbe. Problematika se rešuje počasi, vendar vztrajno in samo upamo lahko, da bo s časom ta problem popolnoma izkoreninjen. LITERATURA: 1. Krek M. Ko si na dnu. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, 2010: 5‐91. 2. Vareško N. Brezdomstvo v Sloveniji in branost prvega slovenskega časopisa za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja »Kralji ulice«. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, 2007: 1‐12. 3. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo CSD. Pridobljeno 02.04.2011 s spletne strani: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf
/katalog_pooblastila_csd_jul08.pdf 4. Kralji ulice. Kam po pomoč. Kralji ulice. Pridobljeno 22.3.2011 s spletne strani: http://www.kraljiulice.org/kam‐po‐moc 5. Dekleva B., Razpotnik Š. Konferenca o socialni izključenosti, revščini in brezdomstvu. Razvoj predloga nacionalne strategije na področju brezdomstva, Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, 2010: 42‐91. 6. Vižintin M. Kaj delamo Kralji ulice?. Pridobljeno 25. 3. 2011 s spletne strani: http://www.kraljiulice.org/kaj‐delamo 7. Slovenska tiskovna agencija. Pridobljeno 25.3.2011 s spletne strani: http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/03/kralji
_ulice_pripravljajo_stojnico_rabljenih_predmetov.aspx 17
8. Razpotnik Š., Dekleva B. Brezdomstvo, zdravje in dostopnost zdravstvenih storitev. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, Sektor za zdravstveno varstvo ogroženih skupin prebivalstva, 2009: 77‐108. 9. Ordinacija.net. Pro Bono ordinacija. Pridobljeno 27.3.2011 s spletne strani: http://www.ordinacija.net/members/www-pzs.php?mg_pzs_id=74&lang=slo 10. Anon. Chronic Homelessness. Chronic Homelessness brief 2007. Pridobljeno 14.3.2011 s spletne strani: www.endhomelessness.org/.../1060_file_10085_Chronic_Homelessness.pdf 18