Zgodovina in teorija
arhitekture 2
Klasična grška arhitektura
Antična Grčija
Kronologija grškega sveta
Minojska civilizacija
pr.n.š.
Bronasta doba v Egeju
pr.n.š.
Mikenska civilizacija
Trojanska vojna
Iliada in Odiseja dobita končno
obliko
Grško arhaično obdobje
Grška klasična doba
Periklej prevzame oblast v Atenah
Gradnja Partenona
Platonovo življenje
pr.n.š.
Osvajanja Aleksandra
Makedonskega
cca. 3000 – 1380
cca. 2000 – 750
1600 – 1100 pr.n.š.
cca. 1250 pr.n.š.
8. stol. pr.n.š.
700 – 500 pr.n.š.
479 – 323 pr.n.š.
458 pr.n.š.
448 – 432 pr.n.š.
cca. 427 – 347
333 – 323 pr.n.š.
21. november
Sedmo predavanje: Arhaična (700 pr.
n. št. – 480 pr. n. št.) in klasična grška
arhitektura (480 pr. n. št. - 323 pr. n.
št.).
Mikenski megaron kot izhodišče za
arhitekturni razvoj grškega svetišča;
struktura in organizacija grškega
svetišča (mesto postavitve, tloris,
nosilni in nošeni elementi, uporaba in
ureditev okolice); tipi svetišč (središčni
–tolos in vzdolžni tempelj);
izoblikovanje stebrnih redov (dorski,
jonski in korintski).
Razumevanje konstrukcijskih izhodišč
za razvoj grškega svetišča;
poznavanje strukture, organizacije in
vloge svetišča; poznavanje različnih
tipov svetišč; poznavanje značilnosti
treh stebrnih redov. Herino svetišče in
Pozejdonovo svetišče v Pozejdoniji
(Paestum). Naos, pronaos, cela,
timpanon, zatrep, friz, triglifi, metope,
steber, baza, deblo, kapitel, arhitrav,
stebrni red, dorski slog.
Večino grške celine je kamnita in
pusta in zato slaba za kmetijstvo •
Večina Grkov je torej živela ob
obali ali na otokih, kjer je bila
dobra zemlja za kmetovanje •
Egejsko morje in Sredozemsko
morje sta omogočila komunikacijo
in trgovino z drugimi mesti in
deželami.
Grški srednji vek (1100-750
pr.n.št.) Mikenci so bili grškega
porekla - grško civilizacijo zato
ponavadi gledamo kot na
nadaljevanje mikenske
civilizacije, zato je začetek grške
civilizacije, datiran v konec
civilizacije mikenskega obdobja,
1100pr.n.š. Po zaton Miken je na
območju grške celine nastopilo
obdobje upadanja, ki ga
imenujemo grški srednji vek.
Grčija: čvrst je namreč popek zemlje.
–1100 pr.n.š. – 750
pr.n.š. grški srednji vek
–750 pr.n.š.– 500 pr.n.š.
arhaično obdobje
–500 pr.n.š. – 323 pr.n.š.
klasično obdobje
323 pr.n.š. – 147 pr.n.š.
helenistično obdobje
Friedrich Hölderlin, Grčija, v. 16/17 (prev. A. Košar)
Pozejdonov tempelj na Sounionu, V. stol. pr.n.š.
Tabela harmonije, ki vibrira v nas, predstavlja naš kriterij harmonije.
To mora biti os, po kateri je organiziran človek, v čistem sozvočju z
naravo, in verjetno s stvarstvom; os organizacije, ki mora biti ista,
kot tista po kateri se ravnajo vsi naravni pojavi in element; os, ki nas
napeljuje k predpostavki o enotnosti stvarstva in k priznavanju
enotne volje v začetku.
Le Corbusier, Vers Une Architecture (Paris: Flammarion, 1995)
Lord Byron, podpis na
templju v Sounionu,
portret Byrona v albanski
obleki, Thomas Phillips,
1811
Grški bogovi
Clio, muza zgodovine,
Urania, muza astronomije,
Melpomene, muza tragedije,
Thalia, muza komedije,
Terpsicora, muza plesa,
Kaliopa, muza epskega pesništva,
Erato, muza ljubezenske poezije,
Euterpe, muza liričnega pesništva in
Polimnia, muza nabožnih pesmi
Giulio Romano, Apolon pleše z muzami,
Palača Pitti, Firence, renesansa
Hiparh
Homer
Geometrično poslikana keramika, arhaično obdobje
Kreacija ravne površine, platforme, ima več kot le praktičen pomen v kreiranju
arhitekture. Horizontalna površina ali sosledje horizontalnih površin je prva osnova v
vsakem sistemu oblikovanja prostora, ki je namenjen organiziranemu ali kolektivnemu
življenju.
Rex Distin Martienssen, Ideja prostora v grški arhitekturi s posebnim ozirom na dorski tempelj in
njegovo umestitev v prostor, 1956 (PM)
Megaron v Troji, 2300 pr.n.š.
Grški hiši iz srednjega heladskega
obdobja, 1900-1600 pr.n.š. :
Korakou, Olympia
Grški srednji vek 1100–750 pr.n.š.
(Razvoj grškega templja, lesen izvor stebrnih redov)
•Apolonov tempelj v Termonu (Thermosu), ( Apollo Thermios), gradnja templja A,
pred 10. stol. pr.n.š., 6 x 23 m, dvokapni megaron; gradnja templja B, 9./10 stol.
pr.n.š., 7 x 21,5 m, skoraj ortogonalna cela z dvokapnim peristasom, gradnja
templja C, cca. 625 pr. n.š., 7 x 32 m, cela in peristasis sta povezana z isto
streho.
Lokacije prvih
grških templjev
Tempelj je vedno orientiran proti vzhodu, tako da jutranje sonce osvetli skulpture v njem.
Templji so načrtovani zato, da bi bili občudovani od zunaj, ne da bi bili uporabljani kot
prostori. Izvor grškega templja je mikenski megaron. Od megarona je šel tempelj skozi
več razvojnih faz, kot vidimo na diagramu. Dokončna oblika se pojavi cca. 500 pr.n.š.
Glinasti model svetišča, Argos, 8.stol.pr.n.š.
Tloris tipičnaga templja
Tempelj ima praviloma longitudinalno zasnovo. Stoji
na ploščadi (stilobat), ki je okrog in okrog
obdana s stopnicami. V jedru templja je sveti prostor,
naos oziroma cela, kjer stoji kip božanstva.
Del cele je namenjen tudi zakladnici. Cela je okrog in
okrog obdana s stebriščem. Streha je
dvokapna.