1. No category

Na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju
skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, 31/00 in 54/00) izdaja minister za promet naslednjo tehnično
specifikacijo
TEHNIČNA SPECIFIKACIJA
TSV – 150
(izdaja 00)
o mehanskih napravah za spenjanje motornih in priklopnih vozil
1
KATEGORIJE VOZIL, KI JIH ZAJEMA
1.1
Ta tehnična specifikacija velja za vsa motorna vozila kategorij M, N in O(*).
2
POSTOPEK HOMOLOGACIJE IN TEHNIČNE ZAHTEVE
2.1
Postopek homologacije vozila in tehnične zahteve glede mehanskih naprav za spenjanje
motornih in priklopnih vozil so navedeni v prilogah k tej tehnični specifikaciji (navedba
priloge pomeni prilogo k tej tehnični specifikaciji, če ni izrecno navedeno drugače).
2.2
Homologacijski organ ne sme zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne
homologacije vozila glede mehanskih naprav za spenjanje motornih in priklopnih vozil in
ES homologacije sestavnega dela za mehanske naprave za spenjanje motornih in
priklopnih vozil, če te naprave ustrezajo zahtevam, ki jih določajo priloge k tej tehnični
specifikaciji.
2.3
Homologacijski organ dodeli vsakemu tipu mehanske naprave za spenjanje motornih in
priklopnih vozil ki mu skladno s točko 2.2 podeli homologacijo, oznako ES-homologacije
sestavnega dela, ki ustreza vzorcu iz Priloge II.
Uporaba oznak, ki bi lahko povzročile zmedo ali zamenjavo med mehanskimi napravami
za spenjanje motornih in priklopnih vozil homologiranimi skladno s točko 2.2, in drugimi
napravami, ni dovoljena.
3
USKLAJENOST Z DIREKTIVAMI ES
3.1
Ta tehnična specifikacija je usklajena z Direktivo 94/20/ES.
4
HOMOLOGACIJSKI ORGAN IN TEHNIČNA SLUŽBA
4.1
Homologacijski organ za homologacijo mehanskih naprav za spenjanje motornih in
priklopnih vozil je Direkcija RS za ceste pri Ministrstvu za promet, skladno s 3. členom
Odredbe o ES-homologaciji motornih vozil (Uradni list RS, št. 84/02) – v nadaljnjem
besedilu: »odredba«.
4.2
V Republiki Sloveniji ne obstaja tehnična služba za preskušanje mehanskih naprav za
spenjanje motornih in priklopnih vozil in vozil glede vgradnje mehanskih naprav za
spenjanje.
4.3
Seznam tehničnih služb v državah EU, pristojnih za preskušanje v postopku EShomologacije po tej tehnični specifikaciji, je na voljo pri homologacijskem organu.
(*)
Pojem »vozilo« je opredeljen v četrti alinei 4. člena Odredbe o homologaciji motornih vozil (Uradni list RS, št. 84/02),
klasifikacija vozil pa je objavljena v Prilogi II A iste odredbe.
TSV 150-00
1
5
VELJAVNOST
5.1
Ta tehnična specifikacija začne veljati 14. aprila 2003.
5.2
Ta tehnična specifikacija se z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji začne
uporabljati za naslednje namene:
5.2.1
homologacijski organ lahko podeli
- ES-homologacijo sestavnega dela tipu mehanske naprave za spenjanje motornih in
priklopnih vozil in
- ES-homologacijo ali nacionalno homologacijo vozilu glede mehanskih naprav za
spenjanje motornih in priklopnih vozil
samo, če te mehanske naprave za spenjanje motornih in priklopnih vozil ustrezajo
zahtevam te tehnične specifikacije in njenih prilog, in so, v primeru vozila, vgrajene
skladno z zahtevami te tehnične specifikacije.
5.2.2
Republika Slovenija ne sme
- prepovedati uvoza in dajanja v promet mehanskih naprav za spenjanje motornih in
priklopnih vozil, ki nosijo oznako ES-homologacije sestavnega dela skladno s to
tehnično specifikacijo in
- zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije ali prepovedati uvoza,
dajanja v promet, prve registracije ali uporabe vozila zaradi njegovih mehanskih
naprav za spenjanje motornih in priklopnih vozil,
če te mehanske naprave za spenjanje motornih in priklopnih vozil ustrezajo zahtevam te
tehnične specifikacije in njenih prilog, in so, v primeru vozila, vgrajene skladno z
zahtevami te tehnične specifikacije.
5.2.3
prepovedan je uvoz in dajanje v promet mehanskih naprav za spenjanje motornih in
priklopnih vozil, če te mehanske naprave za spenjanje motornih in priklopnih vozil ne
ustrezajo zahtevam te tehnične specifikacije in njenih prilog.
5.2.4
prepovedan je uvoz, dajanje v promet in prva registracija novega vozila v Republiki
Sloveniji, če mehanske naprave za spenjanje motornih in priklopnih vozil tega vozila ne
ustrezajo zahtevam te tehnične specifikacije in njenih prilog.
Jakob Presečnik
Ljubljana 14. marca 2003
minister za promet
__________________
TSV 150-00
2
SEZNAM PRILOG
PRILOGA I:
Področje uporabe, pomen izrazov, vloga in podelitev ES-homologacije, razširitev
homologacije, skladnost proizvodnje
PRILOGA II:
Primer oznake ES-homologacije
PRILOGA III:
Opisni list za homologirane mehanske naprave za spenjanje
PRILOGA IV:
Certifikat o ES-homologaciji mehanske naprave za spenjanje
PRILOGA V:
Zahteve za mehanske naprave za spenjanje
PRILOGA VI:
Preskušanje mehanskih naprav za spenjanje
PRILOGA VII:
Zahteve za pritrditev mehanskih naprav za spenjanje na vozila
PRILOGA VIII:
Opisni list za homologirana vozila
PRILOGA IX:
Certifikat o ES-homologaciji vozil
__________________
TSV 150-00
3
PRILOGA I
1
Področje uporabe
1.1
Ta tehnična specifikacija velja za mehanske naprave za spenjanje za motorna in
priklopna vozila ter za pritrditev teh naprav na cestna vozila, kot je opisano v členu 1 te
tehnične specifikacije.
1.2
V tej tehnični specifikaciji so predpisane zahteve, ki jih morajo izpolnjevati mehanske
naprave za spenjanje, namenjene za uporabo v skupinah vozil, zaradi:
−
združljivosti pri povezovanju motornih vozil z različnimi tipi priklopnih vozil,
−
varnega spenjanja vozil v vseh okoliščinah uporabe,
−
varnosti postopkov spenjanja in odpenjanja.
1.3
Naprave za spenjanje so razvrščene glede na tip, pri tem razlikujemo med:
−
standardnimi napravami za spenjanje (glej točko 2.1.11),
−
nestandardnimi napravami za spenjanje (glej točko 2.1.12).
Razvrstitev je naslednja:
1.3.1
Razred A:
vlečne krogle in njihovi nosilci (glej Del 1 Priloge V)
1.3.1.1
Razred A 50-1 do A 50-3: standardne vlečne krogle 50 s prirobnico
1.3.1.2
Razred A 50-X:
nestandardne vlečne krogle 50 in njihovi nosilci
1.3.2
Razred B:
vlečne glave (glej točko 2 Priloge V)
1.3.2.1
Razred B 50-X:
nestandardne vlečne glave 50
1.3.3
Razred C:
samodejne vlečne sklopke s sornikom za ojesa
1.3.3.1
Razred C 50:
samodejne vlečne sklopke s sornikom za ojesa 50
Razred C 50-1 do C 50-6: standardne vlečne sklopke s sornikom za ojesa 50 (glej tabeli
3 in 4 v točki 3 Priloge V)
1.3.3.2
Razred C 50-X:
nestandardne vlečne sklopke s sornikom za ojesa 50
1.3.4
Razred D:
vlečna ušesa
1.3.4.1
Razred D 50:
vlečna ušesa 50
Razred D 50-A:
standardna vlečna ušesa D 50 za pritrditev z varjenjem (glej
tabelo 5 in sliko 9 v Prilogi V)
Razred D 50-B:
standardna vlečna ušesa 50 z navojem za pritrditev z matico
(glej tabelo 5 in sliko 10 v Prilogi V)
Razred D 50-C:
standardna vlečna ušesa D 50-C 1 s prirobnico za pritrditev z
vijaki (glej tabelo 5 ter sliki 11 in 12 v Prilogi V)
1.3.4.2
Razred D 50-X:
nestandardna vlečna ušesa 50 (glej sliko 9 v Prilogi V)
1.3.5
Razred E:
nestandardna ojesa
1.3.6
Razred F:
nestandardni vezni nosilci
1.3.7
Razred G:
sedla (sedlaste sklopke)
TSV 150-00
4
1.3.7.1
Razred G 50:
standardna sedla 50 (glej tabelo 7 in sliko 15 v Prilogi V)
1.3.7.2
Razred G 50-X:
nestandardna sedla 50
1.3.8
Razred H:
kraljevi čepi polpriklopnikov
1.3.8.1
Razred H 50-X:
nestandardni kraljevi čepi polpriklopnikov 50
1.3.9
Razred J:
nestandardne montažne plošče
1.3.10
Razred S:
razne nestandardne naprave za spenjanje
2
POMEN IZRAZOV
2.1
Izraz »mehanske naprave za spenjanje med motornimi in priklopnimi vozili« označuje
vse dele in naprave na okvirih, nosilnih delih nadgradnje in šasije vozil, s katerimi so
povezana vlečna in vlečena vozila.
Vključuje tudi fiksne ali odstranljive dele za pritrditev, nastavitev ali upravljanje zgoraj
navedenih naprav za spenjanje.
2.1.1
Izraz »vlečne krogle in nosilci« iz točke 1.3.1 označuje mehanske naprave za spenjanje
na vlečnem vozilu s kroglasto napravo z nosilcem, na katero se z vlečno glavo spne
priklopnik.
2.1.2
Izraz »vlečne glave« iz točke 1.3.2 označuje mehanske naprave za spenjanje, pritrjene
na vlečnih ojesih priklopnikov za spenjanje na vlečno kroglo na vlečnem vozilu.
2.1.3
Izraz »vlečne sklopke« iz točke 1.3.3 označuje mehanske naprave za spenjanje z
lovilcem in spenjalnim sornikom, ki se samodejno zapre in blokira, vgrajene na vlečnem
vozilu, namenjene za spenjanje priklopnika z vlečnim ušesom.
2.1.4
Izraz »vlečna ušesa« iz točke 1.3.4 označuje mehanske naprave za spenjanje, pritrjene
na ojesu priklopnika, ki imajo valjasto odprtino za spenjanje na samodejno vlečno
sklopko.
2.1.5
Izraz »ojesa« iz točke 1.3.5 označuje trikotne, ravne ali podobne naprave, ki so vgrajene
na prednjem delu priklopnika ali njegovi šasiji in prirejene za spenjanje na vlečno vozilo z
vlečnimi ušesi, naletnimi napravami, vlečnimi glavami in podobnimi napravami za
spenjanje.
Ojesa so lahko pritrjena na priklopnik tako, da lahko neovirano nihajo v navpični smeri,
torej ne morejo prenašati navpične obremenitve, to so tako imenovana ojesa na tečajih,
ali pa tako, da so fiksirana v navpični smeri in lahko prenašajo navpične obremenitve, to
so tako imenovana toga ojesa. V navpični smeri fiksirana ojesa so lahko popolnoma toga
ali vzmetena.
Ojesa so lahko sestavljena iz več kot enega dela, lahko so nastavljiva ali kolenasta. Ta
tehnična specifikacija se nanaša samo na taka ojesa, ki predstavljajo samostojno enoto,
ki ni del šasije vlečenega vozila.
2.1.6
Izraz »vezni nosilci« iz točke 1.3.6 označuje vse dele in naprave, nameščene med
napravami za spenjanje, kot so vlečne krogle in vlečne sklopke, in okvirjem vozila (npr.
zadnjim prečnim nosilcem), nosilno nadgradnjo ali šasijo vlečnega vozila.
2.1.7
Izraz »sedla« iz točke 1.3.7 označuje ploščate naprave za spenjanje, ki se uporabljajo
na sedlastih vlačilcih, ki se pri spetju samodejno zaprejo in blokirajo in se povezujejo s
kraljevimi čepi polpriklopnikov iz točke 1.3.8.
TSV 150-00
5
2.1.8
Izraz »kraljevi čepi polpriklopnikov« iz točke 1.3.8 označuje naprave za spenjanje v obliki
čepa, vgrajenega na polpriklopniku, ki preko sedla povezujejo polpriklopnik s sedlastim
vlačilcem.
2.1.9
Izraz »montažne plošče« iz točke 1.3.9 označuje vse dele in naprave, ki se uporabljajo
za pritrditev sedla na okvir vlečnega vozila. Montažna plošča je lahko prirejena tako, da
jo je mogoče vgraditi v različnih legah v vodoravni smeri (tj. premično sedlo).
2.1.10
Izraz »krmilni klini« označuje dele, ki so vgrajeni na polpriklopnike in skupaj s sedlom
upravljajo krmiljenje priklopnika.
2.1.11
Izraz »standardne naprave za spenjanje« označuje naprave, ki so klasificirane v točki
1.3 in skladne s standardnimi merami in standardnimi značilnostmi, navedenimi v tej
tehnični specifikaciji. So medsebojno izmenljive v okviru svojih razredov, neodvisno od
tipa in proizvajalca.
2.1.12
Izraz »nestandardne naprave za spenjanje« označuje tiste naprave iz razredov od A do
J, ki ne spadajo v razrede standardnih naprav za spenjanje, vendar jih je mogoče
povezati s standardnimi napravami za spenjanje ustreznih razredov.
2.1.13
Izraz »razne naprave za spenjanje za prehodno ali izjemno uporabo« iz točke 1.3.10
označuje mehanske naprave za spenjanje, ki ne spadajo v nobenega od razredov od A
do J (npr. naprave za spenjanje po sedanjih nacionalnih standardih ali za težka
transportna vozila).
2.1.14
Izraz »naprave za daljinsko upravljanje« označuje naprave, ki pri nedostopnih napravah
za spenjanje omogočajo upravljanje naprave za spenjanje z boka vozila ali iz voznikove
kabine.
2.1.15
Izraz »daljinski kazalniki« označuje prikazovalne naprave, ki kažejo vozniku v kabini, da
je spenjanje opravljeno in da so blokirne naprave vprijele.
2.1.16
Izraz »tip mehanske naprave za spenjanje« pomeni napravo, ki se ne razlikuje po
naslednjih bistvenih značilnostih:
2.1.16.1
razred naprave za spenjanje;
2.1.16.2
tovarniška oznaka ali trgovsko ime;
2.1.16.3
zunanja oblika ali glavne mere ali druge bistvene konstrukcijske razlike;
2.1.16.4
značilne vrednosti D, S, V in U.
2.1.17
Postopek spenjanja je samodejen, če za popoln in pravilen vprijem naprave za
spenjanje, za samodejno zavarovanje spoja in prikaz pravilnega vprijema blokirnih
naprav zadostuje zgolj vzvratni pomik vlečnega vozila k priklopniku brez kakršnihkoli
zunanjih posegov. Postopek samodejnega spenjanja je mogoč le ob uporabi samodejnih
naprav za spenjanje.
2.1.18
Izraz »vrednost D« je opredeljen kot teoretična referenčna sila za vodoravno silo med
vlečnim in priklopnim vozilom.
Vrednost D se jemlje kot podlaga za vodoravne obremenitve pri dinamičnih preskusih.
Pri mehanskih napravah za spenjanje, neprimernih za prenos navpičnih obremenitev, je
vrednost:
D = g×
TSV 150-00
T ×R
(kN)
T +R
6
Pri mehanskih napravah za spenjanje, primernih za priklopnike s centralno osjo, je
vrednost:
Dc = g ×
T×C
(kN)
T+C
Pri sedlih na vlačilcih in vozilih primerljivih tipov je vrednost:
D = g×
0,6 × T × R
(kN)
T +R−U
kjer je:
2.1.19
T =
največja tehnično dovoljena masa vlečnega vozila (tudi vlačilca) v tonah, ki
po potrebi vključuje tudi navpično obremenitev priklopnika s centralno osjo,
R =
največja tehnično dovoljena masa priklopnika z ojesom, ki se lahko prosto
giblje v navpični smeri, ali polpriklopnika,
C =
vsota obremenitev na osi pri priklopniku s centralno osjo, natovorjenega do
največje dovoljene obremenitve, v tonah (glej točko 2.1.20),
U =
navpična obremenitev sedla, v tonah,
S =
statična oporna sila S, v kg, je tisti delež mase priklopnika s centralno osjo,
ki se kot navpična obremenitev prenaša na točko vlečne sklopke v statičnih
pogojih,
g =
težnostni pospešek (privzeta vrednost 9,81 m/s2).
Izraz »vrednost V« označuje teoretično referenčno silo za amplitudo navpične sile med
vlečnim vozilom in priklopniki s centralno osjo, katerih največje mase presegajo 3,5 tone
(glej točko 2.1.21). Vrednost V se jemlje kot podlaga navpičnih obremenitev pri
dinamičnih preskusih:
V = a⋅
X2
I2
⋅C
kjer je:
a
ekvivalent navpičnega pospeška na točki spoja, ki je odvisen od vrste vzmetenja
zadnje(ih) osi vlečnega vozila in vključuje stalni faktor:
a1 = 1,8 m/s2 pri vozilih s pnevmatskim ali temu enakovrednim vzmetenjem koles
(kakor je opredeljeno v točki 7.11 Priloge I tehnične specifikacije TSV 153),
a2 = 2,4 m/s2 pri vozilih z drugačnim vzmetenjem koles,
x
je dolžina prostora za tovor na priklopniku, v metrih (glej sliko 1),
l
je teoretična dolžina ojesa, t. j. razdalja med središčem ušesa na ojesu in
središčem sklopa osi, v metrih (glej sliko 1),
x2
I2
TSV 150-00
≥ 1,0 (če je rezultat manjši od 1,0, je treba uporabiti vrednost najmanj 1).
7
Slika 1
Mere priklopnika s centralno osjo
2.1.20
Izraz »priklopnik s centralno osjo« označuje priklopno vozilo, opremljeno z ojesom, ki se
ne more gibati navpično (glede na priklopnik) in pri katerem je (so) os(i) blizu težišča
vozila (kadar je enakomerno obremenjeno), tako da na vlečno vozilo deluje le majhna
navpična obremenitev, ki ne presega 10 % največje skupne mase priklopnika ali 1000 kg
(kar je manjše).
Največja skupna masa priklopnika s centralno osjo je tista, ki deluje na podlago z
osjo(mi) priklopnika, ko je ta pripet na vlečno vozilo in natovorjen do največje
obremenitve.
2.1.21
Vozila, ki jih ni mogoče jasno razvrstiti v nobeno od gornjih kategorij, se obravnavajo
enako kot tip, ki so mu najbolj podobna.
2.1.22
Izraz »tip vozila« označuje vozila, ki se glede zahtev iz Priloge VII ne razlikujejo po
naslednjih glavnih značilnostih: konstrukciji, merah, obliki in materialu ustreznih delov za
pritrditev naprave za spenjanje na vlečno vozilo ali prednjega dela pri priklopnikih.
3
ES-HOMOLOGACIJA SESTAVNEGA DELA
3.1
Vloga za ES-homologacijo
3.1.1
Vlogo za ES-homologacijo za določen tip mehanske naprave za spenjanje na podlagi 6.
člena odredbe vloži proizvajalec.
3.1.2
Vzorec opisnega lista je podan v Prilogi III.
3.1.3
Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, je treba predložiti:
3.1.3.1
mehansko napravo za spenjanje, ki je predstavnik določenega tipa in je praviloma
nepobarvana. Tehnična služba ali homologacijski organ lahko zahteva tudi dodatne
naprave za spenjanje;
3.1.3.2
tehnična služba, ki opravlja homologacijske preskuse, lahko zahteva tudi posebne dele,
npr. pritrdilne plošče ali vlečne nosilce, dodatne risbe ali vzorce uporabljenih materialov;
TSV 150-00
8
3.1.3.3
pri mehanskih napravah za spenjanje, konstruiranih za poseben tip vozila, mora
proizvajalec naprave za spenjanje predložiti tudi podatke o vgradnji, ki jih navaja
proizvajalec vozila v skladu s tehnično specifikacijo TSV 144; tehnična služba lahko
zahteva tudi preložitev vozila, ki je predstavnik tega tipa.
3.2
Označevanje preskusnega vzorca
3.2.1
Vsak od preskusnih vzorcev določenega tipa naprave za spenjanje po točki 3.1.1, za
katerega je predložena vloga za ES-homologacijo sestavnega dela, mora imeti:
3.2.2
tovarniško oznako, trgovsko ime ali ime proizvajalca (in blagovno znamko, kadar pride v
poštev);
3.2.3
navedbo tipa in po potrebi izvedenke;
3.2.4
dovolj velik prostor za oznako ES-homologacije in navedene dodatne podatke skladno s
točko 3.3.4.
3.3
Podelitev ES-homologacije
3.3.1
Če so izpolnjene ustrezne zahteve, se ES-homologacija podeli na podlagi 8. člena
odredbe.
3.3.2
Vzorec certifikata o ES-homologaciji je podan v Prilogi IV.
3.3.3
Vsakemu homologiranemu tipu mehanske naprave za spenjanje se dodeli
homologacijska številka skladno s Prilogo VII k odredbi. Iste številke se ne sme dodeliti
drugemu tipu mehanske naprave za spenjanje.
3.3.4
Na vsaki mehanski napravi za spenjanje, ki je skladna s tipom, homologiranim na
podlagi te tehnične specifikacije, mora biti na vidnem in lahko dostopnem mestu,
navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska
oznaka, ki jo sestavljajo:
3.3.4.1
pravokotnik okoli črke "e" in številke "26" (številčna oznaka Slovenije)
3.3.4.2
dvomestno število, ki pomeni številko zadnje spremembe Direktive 94/20/ES (za to
tehnično specifikacijo je to število 00), in 4. del homologacijske številke, kot je navedena
v certifikatu o ES- homologaciji (glej Prilogo IV), poleg pravokotnika homologacijske
oznake.
3.3.4.3
Naslednje dodatne oznake, ki so kjerkoli v bližini pravokotnika:
−
razred naprave za spenjanje,
−
dovoljene vrednosti D, S, V in U, če pride v poštev.
3.3.5
Homologacijska oznaka mora biti neizbrisna in jasno čitljiva, tudi ko je naprava za
spenjanje pritrjena na vozilo.
3.3.6
V Prilogi II k tej tehnični specifikaciji so podani primeri homologacijske oznake.
3.4
Sprememba tipa mehanske naprave za spenjanje in razširitev ES-homologacije
sestavnega dela
3.4.1
Pri spremembah tipa, homologiranega na podlagi te tehnične specifikacije, se
uporabljajo določbe člena 16 in 17 pravilnika.
TSV 150-00
9
4
ES-HOMOLOGACIJA VOZILA
4.1
Vloga za podelitev ES-homologacije
4.1.1
Vlogo za podelitev ES-homologacije na podlagi 6. oziroma 7. člena pravilnika za določen
tip vozila glede na tip mehanske naprave za spenjanje mora vložiti proizvajalec.
4.1.2
Vzorec opisnega lista je podan v Prilogi VIII.
4.1.3
Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, je treba predložiti
naslednje:
4.1.3.1
vozilo, ki je predstavnik tega tipa, ki je lahko opremljeno z napravo za spenjanje, ki ji je
bila podeljena ES-homologacija;
4.1.3.2
če je vozilo tovarniško opremljeno z mehansko napravo za spenjanje že pri proizvajalcu,
tip(e) mehanske(ih) naprave (naprav) za spenjanje skupaj z morebitno(imi)
montažno(imi) ploščo(ami) ali nosilcem (nosilci); poleg tega je treba dati na razpolago
ES-homologacijo za napravo(e) za spenjanje.
4.2
Podelitev ES-homologacije
4.2.1
Če so izpolnjene ustrezne zahteve, se podeli ES-homologacija na podlagi 8. člena
odredbe.
4.2.2
Vzorec certifikata o ES-homologaciji je podan v Prilogi IX.
4.2.3
Vsakemu homologiranemu tipu vozila se dodeli homologacijska številka skladno s
Prilogo VII k odredbi. Iste številke se ne sme dodeliti drugemu tipu vozila.
4.3
Spremembe tipa vozila in razširitev ES-homologacije vozila
4.3.1
Pri spremembi tipa, homologiranega po tej tehnični specifikaciji, se uporabljajo določbe
16. in 17. člena odredbe.
4.3.2
Imetnik ES-homologacije za vozilo lahko vloži vlogo za njeno razširitev na druge tipe ali
razrede naprav za spenjanje.
Pristojni organi podelijo takšno razširitev pod naslednjimi pogoji:
4.3.2.1
ES-homologacija sestavnega dela je bila že podeljena za drug tip naprave za spenjanje;
4.3.2.2
naprava za spenjanje je primerna za tip vozila, za katerega je vložena vloga za razširitev
ES-homologacije vozila;
4.3.2.3
pritrditev naprave za spenjanje na vozilo ustreza pritrditvi, kakršna je bila navedena pri
podelitvi ES-homologacije sestavnega dela za napravo za spenjanje.
4.3.3
Pri standardnih napravah za spenjanje razredov A, C, D in G velja ES-homologacija
vozila tudi za druge naprave za spenjanje istega razreda, ne da bi bilo treba preverjati
pritrjevanje ali razširjati ES-homologacijo vozila .
5
ZAHTEVE
5.1
Mehanske naprave za spenjanje med motornimi vozili in priklopniki morajo biti izdelane
in vgrajene v skladu z dobro tehnično prakso ter varne za uporabo.
5.2
Varno spenjanje in odpenjanje vozil mora biti mogoče opraviti eni sami osebi brez
uporabe orodja. Za spenjanje priklopnikov, katerih največja skupna masa presega 3,5
TSV 150-00
10
tone, se lahko uporabljajo samo samodejne naprave za spenjanje, ki omogočajo
samodejni postopek spenjanja.
5.3
Mehanske naprave za spenjanje morajo biti konstruirane in izdelane tako, da pri
normalni uporabi, pravilnem vzdrževanju in pravočasni zamenjavi obrabnih delov
zagotavljajo trajno zadovoljivo delovanje.
5.4
Vsaki napravi za spenjanje morajo biti priložena navodila za vgradnjo in uporabo z
zadostnimi podatki, da jo lahko usposobljena oseba vgradi na vozilo in pravilno upravlja.
Navodila morajo biti v slovenskem jeziku ali jezikih držav, v katerih se bo naprava za
spenjanje prodajala. Pri napravah za spenjanje, namenjenih za tovarniško vgrajevanje
pri proizvajalcih vozil ali nadgradenj, navodila za vgradnjo in uporabo niso obvezna. V
tem primeru za oskrbo uporabnika vozila s potrebnimi navodili za uporabo priklopne
naprave odgovarja proizvajalec vozila ali nadgradnje.
5.5
Lahko se uporabljajo materiali, za katere so značilnosti, pomembne za uporabo,
določene s standardom, ali takšni, za katere so značilnosti navedene v dokumentaciji
skladno s točko 3.1.2 te priloge.
5.6
Vsi deli mehanske naprave za spenjanje, katerih odpoved bi lahko povzročila ločitev
vozil, morajo biti izdelani iz jekla. Lahko se uporabijo tudi drugi materiali, če proizvajalec
tehnični službi dokaže njihovo enakovrednost.
5.7
Vsi spojni deli morajo biti konstruirani tako, da delujejo na način mehanskega spoja
zaradi svoje oblike, in če v Prilogi V niso določene dodatne zahteve, mora biti zaprti
položaj vsaj enkrat zavarovan z mehanskim varovalom, ki tudi deluje na principu svoje
oblike.
5.8
Mehanske naprave za spenjanje morajo izpolnjevati zahteve Priloge V.
5.9
Zahteve glede obremenitev
5.9.1
Na mehanskih napravah za spenjanje se opravljajo preskusi, opisani v Prilogi VI.
5.9.2
Ti preskusi ne smejo povzročiti nobenih razpok, zlomov ali drugih vidnih poškodb, pa tudi
nobenih pretiranih trajnih sprememb oblike, ki bi škodovale varnosti delovanja naprave.
5.10
Vgradnjo mehanske naprave za spenjanje na vozilo je treba preveriti skladno z
zahtevami iz Priloge VII. To velja za ES-homologacijo vozila, kadar je tip vozila
tovarniško opremljen z mehansko napravo za spenjanje že pri proizvajalcu, in za EShomologacijo mehanske naprave za spenjanje, projektirane za določen tip vozila.
5.11
Zgoraj navedene zahteve in tiste iz Prilog V, VI in VII veljajo, če pride v poštev, tudi za
razne naprave za spenjanje (razred S).
6
SKLADNOST PROIZVODNJE
6.1
Praviloma je za zagotovitev skladnosti proizvodnje treba ukrepati v skladu z določbami,
določenimi v 33. in 34. členu odredbe.
6.2
Normalna pogostost nadzorov, ki jih opravijo pristojni organi, je enkrat na leto.
_________________
TSV 150-00
11
PRILOGA II
(a)
Vzorec oznake ES-homologacije za napravo za spenjanje z ojesom
Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije je nestandardna
vlečna sklopka razreda C 50-X z največjo dovoljeno vrednostjo D 130 kN, največjo
dovoljeno vrednostjo Dc 90 kN, največjo dovoljeno statično navpično obremenitvijo 1000
kg in največjo dovoljeno vrednostjo V 35 kN, ki ji je bila podeljena ES-homologacija
sestavnega dela v Nemčiji (e 1) pod številko 0207. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta
sestavni del homologiran po prvotni različici Direktive 94/20/ES.
(b)
Vzorec oznake ES-homologacije za vlečno uho
Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije je nestandardno
vlečno uho razreda D 50-X za pritrditev z varjenjem, z vrednostjo D 130 kN, vrednostjo
Dc 100 kN, največjo dovoljeno statično navpično obremenitvijo 1000 kg in največjo
dovoljeno vrednostjo V 50 kN, ki ji je bila podeljena ES-homologacija sestavnega dela v
Nemčiji (e 1) pod številko 1934. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta sestavni del
homologiran po prvotni različici Direktive 94/20/ES.
TSV 150-00
12
(c)
Vzorec oznake ES-homologacije za sedlo
Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije je nestandardno
sedlo razreda G 50-X z največjo dovoljeno vrednostjo D 180 kN in največjo dovoljeno
obremenitvijo sedla 26 ton, ki mu je bila podeljena ES-homologacija sestavnega dela v
Nemčiji (e 1) pod številko 0015. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta sestavni del
homologiran po prvotni različici Direktive 94/20/ES.
(d)
Vzorec oznake ES-homologacijske za kraljevi čep polpriklopnika
Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije je nestandardni
kraljevi čep polpriklopnika razreda H 50-X z vrednostjo D 162 kN, ki mu je bila podeljena
ES-homologacija sestavnega dela v Nemčiji (e 1) pod številko 1989. Prvi dve števki 00
kažeta, da je bil ta sestavni del homologiran po prvotni različici Direktive 94/20/ES.
(e)
TSV 150-00
Vzorec oznake ES-homologacije za vlečno kroglo z nosilcem
13
Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije je nestandardna
vlečna krogla z nosilcem razreda A 50-X z največjo dovoljeno vrednostjo D 18 kN in
največjo dovoljeno statično navpično obremenitvijo 75 kg, ki ji je bila podeljena EGShomologacija sestavnega dela v Nemčiji (e 1) pod številko 0304. Prvi dve števki 00
kažeta, da je bil ta sestavni del homologiran po prvotni različici Direktive 94/20/ES.
.
(f)
Vzorec oznake ES-homologacije za vlečno glavo
Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije je nestandardna
vlečna glava razreda B 50-X z vrednostjo D 18 kN in največjo dovoljeno statično
navpično obremenitvijo 75 kg, ki ji je bila podeljena ES-homologacija sestavnega dela v
Nemčiji (e 1) pod številko 1993. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta sestavni del
homologiran po prvotni različici Direktive 94/20/ES.
(g)
Vzorec oznake ES-homologacije za vlečno oje
Naprava za spenjanje z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije je vlečno oje za
priklopnik s centralno osjo razreda E z največjo dovoljeno vrednostjo D 109 kN, največjo
dovoljeno statično navpično obremenitvijo 1000 kg in največjo dovoljeno vrednostjo V 50
kN, ki ji je bila podeljena ES-homologacija sestavnega dela v Nemčiji (e 1) pod številko
0013. Prvi dve števki 00 kažeta, da je bil ta sestavni del homologiran po prvotni različici
Direktive 94/20/ES.
__________________
TSV 150-00
14
PRILOGA III
OPISNI LIST št. …
ki se nanaša na ES-homologacijo mehanskih naprav za spenjanje kot sestavnih delov za motorna in
priklopna vozila (Tehnična specifikacija TSV 150 – Direktiva 94/20/ES)
Naslednji podatki, kjer so potrebni, morajo biti v trojniku skupaj s seznamom priloženih dokumentov.
Risbe, če so priložene, morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne v formatu A4 ali zložene na
ta format. Tudi fotografije, če so priložene, morajo prikazovati zadostne podrobnosti.
Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote elektronsko upravljani, morajo biti dodane
informacije o njihovem delovanju.
0
SPLOŠNO
0.1
Znamka:.................................................................................................................................
0.2
Tip in trgovska oznaka izdelka: .............................................................................................
0.5
Ime in naslov proizvajalca: ....................................................................................................
...............................................................................................................................................
0.7
Pri sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah lega in način pritrditve oznake EShomologacije : .......................................................................................................................
0.8
Naslovi tovarn, ki sestavljajo vozilo: ......................................................................................
...............................................................................................................................................
1
POVEZAVE MED VLEČNIMI VOZILI, PRIKLOPNIKI IN POLPRIKLOPNIKI
1.1
Podroben tehnični opis (vključno z risbami in specifikacijami materialov) tipa mehanske
naprave za spenjanje: ...........................................................................................................
...............................................................................................................................................
1.2
Razred in tip naprave (naprav) za spenjanje: ......................................................................
1.3
Največja vrednost D(1):...................................................................................................... kN
1.4
Največja navpična obremenitev S v točki sklopke (1) : ...................................................... kg
1.5
Največja obremenitev U na sedlu(1) .................................................................................. ton
1.6
Največja vrednost V(1) ....................................................................................................... kN
1.7
Navodila za pritrditev tipa naprave za spenjanje na vozilo ter fotografije ali risbe
pritrdilnih mest na vozilu, ki jih navede proizvajalec; dodatni podatki, če je uporaba tipa
naprave za spenjanje omejena na posebne tipe vozil: .........................................................
...............................................................................................................................................
...............................................................................................................................................
1.8
Navodila za vgradnjo posebnih vlečnih nosilcev ali montažnih plošč:
...............................................................................................................................................
...............................................................................................................................................
...............................................................................................................................................
Datum, dokument
________________
1
Če pride v poštev.
TSV 150-00
15
PRILOGA IV
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI
Vzorec (a)
(največji format: A4 (210 x 297 mm))
Ime homologacijskega
organa
Sporočilo o
homologaciji (1),
razširitvi homologacije(1),
zavrnitvi homologacije(1),
preklicu homologacije (1),
−
−
−
−
tipa sestavnega dela na podlagi Direktive 94/20/ES
Številka homologacije(2): ............................................................................................................................
Razlog za razširitev:...................................................................................................................................
DEL I
0.1
Znamka:....................................................................................................... ..........................
0.2
Tip in trgovska oznaka:..........................................................................................................
0.3
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na sestavnem delu (3):........................................
0.3.1
Mesto te oznake: ...................................................................................................................
0.5
Ime in naslov proizvajalca: ....................................................................................................
0.7
Pri sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah mesto in način namestitve oznake
ES-homologacije : .................................................................................................................
0.8
Imena in naslovi tovarn, ki sestavljajo vozilo:........................................................................
...............................................................................................................................................
DEL II
1
Dodatni podatki (če pridejo v poštev): glej Dodatek 1
2
Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov:...........................................................
...............................................................................................................................................
3
Datum poročila o preskusu:...................................................................................................
4
Številka poročila o preskusu:.................................................................................................
5
(Morebitne) opombe: glej Dodatek 1
6
Kraj: .......................................................................................................................................
7
Datum: ...................................................................................................................................
8
Podpis:...................................................................................................................................
(1)
Neustrezno črtati.
Številka ES-homologacije, navedena v tem dokumentu, mora vsebovati vse dele, določene v Prilogi VII k Direktivi
70/156/EGS, nazadnje spremenjeni z Direktivo 92/53/EGS. Sam sestavni del mora biti označen, kot je predpisano v
ustrezni posamični direktivi.
Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso pomembni za opis tipov sestavnega dela,na katere se nanaša ta
certifikat o homologaciji, je treba v dokumentaciji te znake zamenjati s simbolom '?' (npr.: ABC??123??).
(2)
(3)
TSV 150-00
16
9
TSV 150-00
Priložen je seznam dokumentov, ki se nahajajo pri tehnični službi, ki je opravila
homologacijo, in se na zahtevo dobiti lahko dobijo.
17
Dodatek 1
k certifikatu o ES-homologaciji št. ...........
ki se nanaša na homologacijo mehanskih naprav za spenjanje kot sestavnih delov na podlagi
Direktive 94/20/ES
1
Dodatni podatki
1.1
Razred tipa naprave za spenjanje: .......................................................................................
1.2
Kategorije ali tipi vozil, za katera je naprava konstruirana ali na katera je omejena: ...........
...............................................................................................................................................
1.3
Največja vrednost D(1): .................................................................................................... kN
1.4
Največja navpična obremenitev S na točki spojke(1): ....................................................... kg
1.5
Največja obremenitev U na sedlu(1):................................................................................. ton
1.6
Največja vrednost V(1): ..................................................................................................... kN
1.7
Navodila za pritrditev tipa naprave za spenjanje na vozilo in fotografije ali risbe pritrdilnih
točk na vozilu, ki jih navede proizvajalec; dodatni podatki, če je uporaba tipa naprave za
spenjanje omejena na posebne tipe vozil: ............................................................................
...............................................................................................................................................
...............................................................................................................................................
Navodila za vgradnjo posebnih vlečnih nosilcev ali montažnih plošč(1):
1.8
...............................................................................................................................................
...............................................................................................................................................
...............................................................................................................................................
Pripombe(2): ..........................................................................................................................
5
...............................................................................................................................................
_________________
(1)
(2)
Neustrezno črtati.
Vključno s podatkom, ali so sedla primerna za prisilno krmiljenje.
TSV 150-00
18
PRILOGA V
Zahteve za mehanske naprave za spenjanje
1
VLEČNE KROGLE Z NOSILCI
Zahteve, navedene v točkah 1.1 do 1.4, se uporabljajo za vse vlečne krogle z nosilci
razreda A. V točki 1.5 so naštete dodatne zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri
standardnih vlečnih kroglah 50 in prirobičnih nosilcih.
1.1
Vlečne krogle razreda A morajo biti po obliki in merah skladne s Sliko 2.
1.2
Oblika in mere nosilcev morajo izpolnjevati zahteve proizvajalca vozila glede pritrdilnih
točk in drugih pritrdilnih naprav, če so potrebne.
1.3
Pri snemljivih vlečnih kroglah morata biti točka priključitve in zaklepanje taka, da je
vprijem mehansko zagotovljen zaradi svoje oblike.
1.4
Vlečne krogle in vlečne naprave morajo biti take, da uspešno prestanejo preskuse,
določene v točki 4.1 Priloge VI.
Krogla
Mere v mm
Slika 2
(1)
Radij povezave med kroglo in vratom se mora izteči tangencialno tako na vratu kot na
vodoravni spodnji ploskvi vlečne krogle.
(2)
Glej SIST ISO/R 468:1995 in SIST ISO 1302:1995; stopnja hrapavosti N9 se nanaša
na vrednost Ra 6,3 mm.
1.5
Posebne zahteve za standardne vlečne krogle in nosilce s prirobnico razredov A 50-1,
A 50-2 in A 50-3.
1.5.1
Mere vlečnih krogel in nosilcev s prirobnico razreda A 50-1 morajo biti take, kakršne so
navedene na sliki 3 in v Tabeli 1. Treba je upoštevati prosti prostor okoli vlečne krogle,
prikazan na Sliki 30 v Prilogi VII.
1.5.2
Mere vlečnih krogel in nosilcev s prirobnico razredov A 50-2 in A 50-3 morajo biti take,
kakršne so navedene na sliki 4 in v tabeli 1. Treba je upoštevati prosti prostor okoli
vlečne krogle, prikazan na Sliki 30 v Prilogi VII.
1.5.3
Vlečne krogle in nosilci s prirobnico razredov A 50-1, A 50-2 in A 50-3 morajo biti
ustrezne in preskušene glede značilnih vrednosti, navedenih v Tabeli 2.
TSV 150-00
19
Slika 3
Mere standardnih vlečnih krogel in nosilcev s prirobnico razreda A 50-1 (mm) (glej Tabelo 1)
Slika 4
Mere standardnih vlečnih krogel in nosilcev s prirobnico razredov A 50-2 in A 50-3 (mm)
(glej Tabelo 1)
TABELA 1
Mere standardnih vlečnih krogel in nosilcev s prirobnico (mm)
(glej Sliki 3 in 4)
TSV 150-00
A 50-1
A 50-2
A 50-3
Opombe
e1
90
83
120
± 0,5
e2
–
56
55
± 0,5
d2
17
10,5
15
H13
f
130
110
155
+ 6, – 0
g
50
85
90
+ 6, – 0
c
15
15
15
maksimum
l
55
110
120
±5
h
70
80
80
±5
20
TSV 150-00
21
TABELA 2
Značilne vrednosti za standardne vlečne krogle in nosilce s prirobnico
D = največja vrednost D (kN)
S = največja statična navpična obremenitev (kg)
A 50-1
A 50-2
A 50-3
D
17
20
30
S
120
120
120
2
VLEČNE GLAVE
2.1
Vlečne glave razreda B 50 morajo biti konstruirane tako, da se lahko varno uporabljajo
skupaj z vlečnimi kroglami, opisanimi v točki 1 te priloge, in pri tem obdržijo predpisane
značilnosti.
Vlečne glave morajo biti konstruirane tako, da je zagotovljeno varno spenjanje, pri tem
pa je treba upoštevati tudi obrabo naprav za spenjanje.
2.2
Vlečne glave morajo biti take, da uspešno prestanejo preskuse, določene v točki 4.2
Priloge VI.
2.3
Kakršnekoli dodatne naprave (npr. zavore, stabilizatorji itd.) ne smejo škodljivo vplivati
na mehansko povezavo.
2.4
Mogoče mora biti vodoravno vrtenje vlečne glave za vsaj 90° na vsako stran od srednjice
vlečne krogle in pritrdilnih naprav, opisanih v 1. točki te priloge, kadar vlečna krogla ni
pritrjena na vozilo. Sočasno mora biti mogoče prosto navpično nihanje za 20° navzgor in
navzdol od vodoravne ravnine. Ob kotu vrtenja v vodoravni smeri 90° mora biti mogoč
tudi zasuk do 25° na obe strani okoli vodoravne osi. Možne morajo biti naslednje
kombinacije premikanja:
−
navpično nihanje ± 15° z zasukom okoli osi ± 25°,
−
zasuk okoli osi ± 10° z navpičnim nihanjem ± 20°
pri kateremkoli kotu vrtenja v vodoravni smeri.
3
VLEČNE SKLOPKE
Zahteve iz točk od 3.1 do 3.8 veljajo za vse vlečne sklopke razreda C 50. V točki 3.9 so
naštete dodatne zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri standardnih vlečnih sklopkah
razredov od C 50-1 do C 50-6.
3.1
Zahteve glede obremenitev
Vse vlečne sklopke morajo biti take, da uspešno prestanejo preskuse, določene v točki
4.3 Priloge VI.
3.2
Primerna vlečna ušesa
Vlečne sklopke razreda C 50 morajo biti združljive z vsemi vlečnimi ušesi razreda D 50
in napravami za spenjanje z določenimi značilnostmi.
3.3
Samodejno delovanje
Naprave za spenjanje z vlečnimi ojesi morajo delovati samodejno (glej točko 2.1.17
Priloge I).
3.4
Lovilec
Vlečna sklopka razreda C 50 mora imeti lovilec, konstruiran tako, da pri spenjanju vodi
ustrezna vlečna ušesa v sklopko.
TSV 150-00
22
Če se lovilec ali njegov podporni del lahko suka okoli navpične osi, se mora samodejno
postaviti v normalen položaj in biti pri odprtem spenjalnem sorniku učinkovito blokiran v
tem položaju, tako da zagotavlja zadovoljivo vodenje vlečnemu ušesu med spenjanjem.
Če se lovilec ali njegov podporni del lahko suka okoli prečne osi, mora biti zgib, ki
omogoča to sukanje, blokiran v svojem normalnem položaju z blokirnim navorom. Ta
mora biti dovolj velik, da prepreči, da bi sila 200 N, ki deluje navpično navzgor, na
zgornjem robu lovilca povzročila kakršenkoli odklon zgiba iz normalnega položaja.
Lovilec mora omogočati ročno postavitev v normalni položaj. Lovilec, ki se lahko suka
okoli prečne osi, je lahko homologiran le za navpično obremenitev S do 50 kg in
vrednost V do 5 kN.
Če se lovilec ali njegov podporni del lahko suka okoli vzdolžne osi, mora biti vrtenje
omejeno z blokirnim navorom vsaj 100 Nm.
Najmanjša predpisana velikost lovilca je odvisna od vrednosti D naprave za spenjanje:
vrednost D ≤ 18 kN:
širina 150 mm, višina 100 mm
18 kN < vrednost D ≤ 25 kN:
širina 280 mm, višina 170 mm
25 kN < vrednost D:
širina 360 mm, višina 200 mm
Zunanji vogali lovilca morajo biti zaokroženi.
Pri vlečnih sklopkah razreda C 50-X so dovoljeni manjši lovilci, če je njihova uporaba
omejena na priklopnike s centralno osjo z največjo dovoljeno skupno maso do 3,5 tone
ali če je uporaba lovilcev po gornji tabeli nemogoča iz tehničnih razlogov ter če obstajajo
posebne okoliščine, npr. vizualni pripomočki za zagotavljanje varnega samodejnega
spenjanja, in je področje uporabe ustrezno omejeno v dokumentu o homologaciji v
skladu s Prilogo III.
3.5
Najmanjša prostost gibanja spetega vlečnega ušesa
Speto vlečno uho mora omogočati vodoravno vrtenje okoli navpične osi ± 90 o od
vzdolžne osi vozila (glej sliko 5) in navpično vrtenje okoli prečne osi ± 20 o od vodoravne
ravnine vozila (glej sliko 6). Če gibanje omogoča poseben zgib (samo pri priklopnih
napravah vlečnih ojes razreda C 50-X), mora biti področje uporabe v dokumentu o
homologaciji v skladu s Prilogo III omejeno na primere, naštete v točki 2.3.7 Priloge VII.
Uho vlečnega ojesa mora omogočati zasuk okoli vzdolžne osi ± 25 o od vodoravne
ravnine vozila (glej sliko 7).
Navedeni koti zasuka veljajo za vlečne sklopke, kadar niso spete na vozilo.
3.6
Najmanjši kot pri spenjanju in odpenjanju
Spenjanje in odpenjanje ušesa vlečnega ojesa mora biti mogoče, kadar je vzdolžna os
ušesa vlečnega ojesa glede na srednjico čeljusti:
3.6.1
zasukana za 50 o v levo ali desno,
3.6.2
zasukana za 6 o navzgor ali navzdol,
3.6.3
osno zasukana za 6 o v levo ali desno.
3.7
Blokiranje proti nehotenemu odpetju
V spetem položaju mora biti spenjalni sornik zavarovan z dvema oblikovnima
mehanskima blokirnima napravama, od katerih mora vsaka posamično ostati učinkovita
tudi, če druga odpove.
Zaprto in zavarovano stanje vlečne sklopke mora biti jasno prikazano z mehansko
napravo. Prikazovalnik mora delovati tako, da je mogoče preveriti stanje z otipom, npr. v
temi.
Mehanska naprava mora prikazovati vprijem obeh blokirnih naprav (povezava pogojev).
Vendar zadostuje prikaz vprijema ene same blokirne naprave, kadar je vprijem druge
blokirne naprave v takem stanju zagotovljen s konstrukcijo le te.
TSV 150-00
23
3.8
Vzvodi za ročno upravljanje
Vzvodi za ročno upravljanje morajo biti načrtovani tako, da omogočajo preprosto
uporabo, njihovi konci pa morajo biti zaokroženi. Vlečna sklopka ne sme imeti v bližini
vzvoda za ročno upravljanje nobenih ostrih robov ali mest, na katerih bi lahko prišlo do
priščipnjenja in poškodb pri njenem upravljanju. Sila, potrebna za sprostitev vlečne
sklopke, merjena brez ušesa vlečnega ojesa, ne sme presegati 250 N pravokotno na
vzvod za ročno upravljanje v smeri premikanja.
3.9
Posebne zahteve za standardne vlečne sklopke razredov od C 50-1 do C 50-6
3.9.1
Sukanje ušesa vlečnega ojesa okoli prečne osi mora omogočati krogelna oblika
spenjalnega sornika (nikakor ne zgib, glej sliko 6).
3.9.2
Natezne in tlačne udarne obremenitve vzdolž vzdolžne osi, ki se pojavijo zaradi zračnosti
med spenjalnim sornikom in ušesom vlečnega ojesa, mora(ta) dušiti vzmet in/ali dušilna
naprava (razen pri razredu C 50-1).
Vzdolžna os vlečnega vozila
Slika 5
Najmanjša vodoravna vrtljivost spetega vlečnega ušesa okoli navpične osi ± 90° od vzdolžne osi
vozila
Zgib
Vodoravna ravnina
Slika 6
Najmanjša navpična vrtljivost spetega vlečnega ušesa okoli prečne osi za ± 20° od vodoravne ravnine
vozila
TSV 150-00
24
Vodoravna ravnina
Slika 7
Najmanjša osna vrtljivost spetega vlečnega ušesa okoli vzdolžne osi za ± 25° od vodoravne ravnine
vozila
3.9.3
Obvezne so mere, prikazane na sliki 8 in v tabeli 3.
Slika 8
Mere standardnih vlečnih sklopk (mm) (glej tabelo 3)
TSV 150-00
25
TABELA 3
Mere standardnih priklopnih naprav vlečnih ojes (mm) (glej sliko 8)
C 50-1
C 50-2
C 50-3
C 50-4
C 50-5
C 50-6
Opombe
e1
83
120
140
160
± 0,5
e2
56
55
80
100
± 0,5
74
84
94
maks.
d1
–
54
d2
10,5
15
17
21
H13
f
110
155
180
200
+ 6, – 0
g
85
90
120
140
±3
a
100
170
200
200
200
+ 20, – 0
b
150
280
360
360
360
+ 20, – 0
24
30
30
maks.
c
20
h
150
190
265
265
265
maks.
l1
–
150
250
300
300
maks.
l2
150
300
330
330
330
maks.
l3
100
160
180
180
180
± 20
T
–
15
20
35
35
maks.
3.9.4
Vlečne sklopke morajo biti ustrezne in preskušene za značilne vrednosti obremenitve,
navedene v tabeli 4.
3.9.5
Vlečno sklopko mora biti mogoče odpreti z ročnim vzvodom na sami napravi (ne z
daljinskim upravljalnikom).
TABELA 4
Značilne vrednosti standardnih vlečnih sklopk:
D=
Dc =
S=
V=
TSV 150-00
največja vrednost D (kN)
največja vrednost D (kN) za priklopnike s centralno osjo
največja statična navpična nosilnost (kg)
največja vrednost V (kN)
C 50-1
C 50-2
C 50-3
C 50-4
C 50-5
C 50-6
D
18
25
70
100
130
190
Dc
18
25
50
70
90
120
S
200
250
650
900
1000
1000
V
12
10
18
25
35
50
26
4
VLEČNA UŠESA
Zahteve, navedene v točki 4.1, veljajo za vlečna ušesa razreda D 50.
V točkah od 4.2 do 4.5 so naštete dodatne zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri
standardnih vlečnih ušesih.
4.1
Splošne zahteve za vlečna ušesa
Vsa vlečna ušesa morajo biti taka, da uspešno prestanejo preskuse, določene v točki 4.4
Priloge VI.
Vlečna ušesa razreda D 50 so namenjena za uporabo z vlečnimi sklopkami razreda C
50. Vlečna ušesa ne smejo biti osno vrtljiva (ker je osno vrtljiv ustrezen del vlečne
sklopke).
Če je vlečno uho razreda D 50 opremljeno s pušo, morajo njene mere ustrezati meram,
prikazanim na sliki 12 (razen pri razredu D 50-C) ali 13.
Puše ne smejo biti privarjene na vlečna ušesa.
Vlečna ušesa razreda D 50 morajo imeti mere, kakršne so prikazane na sliki 9 (če ni
drugače predpisano v točki 4.2, 4.3 ali 4.4). Oblika stebla vlečnega ušesa razreda D 50X ni predpisana, vendar morata biti na razdalji 210 mm od središča ušesa višina 'h' in
širina 'b' v mejah, navedenih v tabeli 6.
4.2
Posebne zahteve za vlečna ušesa razreda D 50-A
Vlečna ušesa razreda D 50-A morajo imeti mere, prikazane na sliki 9.
4.3
Posebne zahteve za vlečna ušesa razreda D 50-B
Vlečna ušesa razreda D 50-B morajo imeti mere, prikazane na sliki 10.
4.4
Posebne zahteve za vlečna ušesa razreda D 50-C
Vlečna ušesa razreda D 50-C morajo imeti mere, prikazane na sliki 11.
Vlečna ušesa razreda D 50-C morajo biti opremljena s pušami, prikazanimi na sliki 13.
4.5
Vrednosti obremenitev standardnih vlečnih ušes
Standardna vlečna ušesa in oprema za njihovo pritrjevanje morajo biti ustrezni in
preskušeni za vrednosti obremenitev, navedene v tabeli 5.
TABELA 5
Značilne vrednosti za standardna vlečna ušesa
D=
Dc =
S=
V=
Razred
največja vrednost D (kN)
največja vrednost D (kN) za priklopnike s centralno osjo
največja statična navpična nosilnost (kg)
največja vrednost V (kN)
D
Dc
S
V
D 50-A
130
90
1000
30
D 50-B
130
90
1000
25
D 50-C
190
120
1000
50
TSV 150-00
27
TABELA 6
Mere vlečnih ušes D 50-A in D 50-X (glej sliko 9)
Razred
h (mm)
b (mm)
D 50-A
65+2-1
60+2-1
D 50-X
67 maks.
62 maks.
A-A,
prikazano brez puše
Krogla
Slika 9
Mere vlečnih ušes razredov D 50-A in D 50-X (glej Tabelo 6)
TSV 150-00
28
Vlečno uho
Sedež vlečnega ušesa
Slika 10
Mere vlečnih ušes razreda D 50-B (manjkajoče mere so na sliki 9)
TSV 150-00
29
Slika 11
Mere vlečnih ušes razreda D 50-C1 (manjkajoče mere so na sliki 9)
Slika 12
Puša za vlečna ušesa D 50 - prerezana
TSV 150-00
30
Slika 13
Puša za vlečna ušesa D 50-C - neprerezana
5
VLEČNA OJESA
5.1
Vlečna ojesa razreda E morajo biti taka, da uspešno prestanejo preskuse, opisane v
točki 4.5 Priloge VI.
5.2
Za zagotovitev povezave z vlečnim vozilom se lahko vlečna ojesa opremijo z vlečnimi
glavami po točki 2 ali vlečnimi ušesi po točki 4 te priloge. Vlečne glave in vlečna ušesa
so lahko pritrjeni z navojem, z vijaki ali z varjenjem.
5.3
Vlečna ojesa na tečajih morajo biti dvignjena od tal. Ko se spustijo iz vodoravnega
položaja, najnižja točka ne sme biti nižje kot 200 mm od tal.
5.4
Naprave za prilagajanje višine vlečnih ojes na tečajih
5.4.1
Vlečna ojesa na tečajih morajo biti opremljena z napravami za prilagajanje višine ojesa
višini priklopne naprave ali lovilca. Te naprave morajo biti načrtovane tako, da lahko
višino ojesa nastavlja ena sama oseba brez orodja ali drugih pripomočkov.
5.4.2
Naprave za prilagajanje višine morajo omogočati nastavitev višine vlečnega ušesa ali
vlečne krogle vsaj 300 mm navzgor in navzdol od vodoravne lege. V tem območju mora
biti nastavljanje višine zvezno ali po korakih največ 50 mm, merjeno na vlečnem ušesu
ali vlečni krogli.
5.4.3
Naprava za prilagajanje višine ne sme ovirati prostega gibanja vlečnega ojesa po
spenjanju.
5.4.4
Naprava za prilagajanje višine ne sme ovirati delovanja naletnih zavor.
5.5
Pri vlečnih ojesih, kombiniranih z naletnimi zavorami, razdalja med središčem vlečnega
ušesa in koncem prostega dela stebla vlečnega ušesa ne sme biti manjša od 200 mm v
položaju sproščene zavore. Ko je steblo vlečnega ušesa vtisnjeno do konca, ta razdalja
ne sme biti manjša od 150 mm.
5.6
Vlečna ojesa za priklopnike s centralno osjo morajo imeti odpornostni moment proti
bočnim silam vsaj pol tolikšen kot odpornostni moment proti navpičnim silam.
6
VLEČNI NOSILCI
6.1
Vlečni nosilci morajo biti ustrezni za pritrditev zadevne naprave za spenjanje na
ustrezno(a) vozilo(a).
6.2
Vlečni nosilci ne smejo biti privarjeni na šasijo, nadgradnjo ali drug del vozila.
6.3
Vlečni nosilci morajo biti taki, da uspešno prestanejo preskuse, določene v točki 4.3
Priloge VI.
TSV 150-00
31
7
SEDLA IN KRMILNI KLINI
Zahteve iz točk od 7.1 do 7.9 veljajo za vsa sedla razreda G 50.
V točki 7.10 so naštete dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati standardne naprave
za spenjanje.
Krmilni klini morajo izpolnjevati zahteve, naštete v točki 7.9.
7.1
Kraljevi čepi polpriklopnikov
Sedla razreda G 50 morajo biti konstruirana tako, da jih je mogoče uporabljati z
kraljevimi čepi razreda H 50 in da ob taki uporabi zagotavljajo predpisane značilnosti.
7.2
Samodejno delovanje
Delovanje sedel mora biti samodejno (glej točko 2.1.17 Priloge I).
7.3
Vodila
Sedla morajo biti opremljena z vodilom, ki zagotavlja zanesljivo in varno spetje
kraljevega čepa polpriklopnika. Vstopna širina vodila mora biti vsaj 350 mm.
7.4
Najmanjša prostost gibanja sedla pri spetemu kraljevem čepu (vendar pri tem sedlo ni
pritrjeno na pritrdilno ploščo ali vozilo)
7.4.1
± 90° okoli navpične osi (ne velja za sedla s prisilnim krmiljenjem) in hkrati
7.4.2
± 12° okoli vodoravne osi, pravokotne na smer vožnje. Ta kot ni nujno dovolj velik za
terensko vožnjo.
7.4.3
Dovoljeno je nihanje okoli vzdolžne osi do ± 3°. Pri polno nihajočem sedlu je ta kot lahko
večji, če omejevalni mehanizem omogoča omejitev nagibanja na ± 3°.
7.5
Blokirne naprave za preprečevanje odklopa vrtljivega sedla
Zapirni mehanizem sedla mora varovati kraljevi čep polpriklopnika na dva popolnoma
zanesljiva načina; druga blokirna naprava lahko deluje na prvo. Prva blokirna naprava
mora samodejno vprijeti ob spetju. Če je treba drugo blokirno napravo aktivirati ročno,
mora biti mogoče to storiti šele potem, ko je prva naprava polno vprijela. Če druga
blokirna naprava deluje samodejno, mora biti vprijem obeh prikazan vizualno.
7.6
Naprave za upravljanje
V zaprtem položaju morajo biti naprave za upravljanje zavarovane tako, da ni mogoče
njihovo nehoteno premikanje.
7.7
Površinska obdelava
Površine naležne plošče sedla in zapirnega mehanizma morajo biti funkcionalno
ustrezne in natančno strojno obdelane, kovane, ulite ali izdelane s stiskanjem.
7.8
Zahteve glede obremenitev
Vsa sedla morajo biti taka, da uspešno prestanejo preskuse, opisane v točki 4.6 Priloge
VI.
7.9
Krmilni klini
Sedla razreda G 50-X, ki niso primerne za prisilno krmiljenje, morajo biti ustrezno
označena.
7.9.1
Krmilni klini za prisilno krmiljenje polpriklopnikov morajo ustrezati meram na sliki 15.
7.9.2
Krmilni klin mora omogočati nenevarno in zanesljivo spenjanje ter biti vzmeten. Silo
vzmeti je treba izbrati tako, da je mogoče speti neobremenjen polpriklopnik, in to tako, da
je pri polno obremenjenem polpriklopniku krmilni klin med vožnjo trdno v stiku z boki
sedla. Odklapljanje sedla mora biti mogoče pri obremenjenem in neobremenjenem
polpriklopniku.
7.10
Posebne zahteve za standardna sedla
TSV 150-00
32
7.10.1
Standardna sedla morajo imeti mere, navedene na sliki 14 in v Tabeli 7.
A-A
(Prerez s čepom)
Naležna ploskev
za krmilni klin
Slika 14
Mere standardnih sedel (glej tabelo 7)
(*)
Za uporabo krmilnih klinov je treba meriti referenčno mero k = 138 ± 3 mm 18 mm pod zgornjo
površino na razdalji 200 mm.
TABELA 7
Mere standardnih sedel (mm) (glej sliko 14)
H
G 50-1
G 50-2
G 50-3
G 50-4
G 50-5
G 50-6
od 140 do
159
od 160 do
179
od 180 do
199
od 200 do
219
od 220 do
239
od 240 do
260
7.10.2
Standardna sedla morajo biti ustrezna in preskušena za D vrednost 150 kN in
obremenitev sedla U = 20 t.
7.10.3
Sprostitev zapirnega mehanizma mora biti mogoča z ročico neposredno na sedlu.
7.10.4
Standardna sedla morajo biti primerna za prisilno krmiljenje polpriklopnikov s pomočjo
krmilnega klina.
TSV 150-00
33
Prerez A-B
Odpeto
Speto
Slika 15
Mere vzmetenih krmilnih klinov
TSV 150-00
(1)
Velja samo za krmilne kline debeline več kot 60 mm.
(2)
Te mere se nanašajo le na funkcionalno površino, sam krmilni klin je lahko daljši.
34
8
KRALJEVI ČEPI POLPRIKLOPNIKOV
8.1
Kraljevi čepi razreda H 50 (ISO 337) morajo imeti mere, prikazane na sliki 16.
8.2
Kraljevi čepi morajo biti taki, da uspešno prestanejo preskuse, opisane v točki 4.8 Priloge
VI.
Prostor za oznako
Slika 16
Mere kraljevih čepov razreda H 50
(*) Neobvezno posneto 2
+2/-0
°
x 45
9
MONTAŽNE PLOŠČE
9.1
Montažne plošče razreda J za sedla morajo imeti, če so namenjene za standardna
sedla, takšno razporeditev izvrtin, kakršna je prikazana na sliki 14.
9.2
Montažne plošče za standardna sedla morajo biti primerne za prisilno krmiljenje
polpriklopnikov (s krmilnimi klini). Montažne plošče za nestandardna sedla, ki niso
primerna za prisilno krmiljenje, morajo biti ustrezno označene.
9.3
Montažne plošče za sedla morajo biti take, da uspešno prestanejo preskuse, opisane v
točki 4.7 Priloge VI.
10
NAPRAVE ZA DALJINSKO PRIKAZOVANJE IN DALJINSKO UPRAVLJANJE
10.1
Splošne zahteve
Naprave za daljinsko prikazovanje in daljinsko upravljanje so dovoljene pri samodejnih
napravah za spenjanje razredov C 50-X in G 50-X.
Naprave za daljinsko prikazovanje in daljinsko upravljanje ne smejo ovirati najmanjšega
zahtevanega prostega gibanja spetega vlečnega ušesa ali spetega polpriklopnika. Biti
morajo trajno povezane z vozilom.
Preskušanje in homologacija naprave za spenjanje zajema tudi vse naprave za daljinsko
prikazovanje ali daljinsko upravljanje, skupaj z vsemi deli naprav za upravljanje in
prenos.
TSV 150-00
35
10.2
Daljinsko prikazovanje
10.2.1
Pri samodejnem spenjanju mora naprava za daljinsko prikazovanje vizualno prikazati
zaprto in dvojno zavarovano stanje naprave za spenjanje skladno s točkama 10.2.2 in/ali
10.2.3.
10.2.2
Sprememba iz odprtega stanja v zaprto in dvojno zavarovano stanje mora biti prikazana
z zeleno kontrolno svetilko.
10.2.3
Če se prikazuje tudi odprto in/ali nezavarovano stanje, je treba za to uporabiti rdečo
kontrolno svetilko.
10.2.4
Pri kazanju izvršitve samodejnega spenjanja sme daljinski prikazovalnik kazati zaprto
stanje šele, ko je čep naprave za spenjanje dosegel svoj dvojno zavarovani končni
položaj.
10.2.5
Ob kakršnikoli odpovedi v sistemu daljinskega prikazovanja sistem ne sme prikazati
zaprtega in dvojno zavarovanega stanja med spenjanjem, če še ni dosežen končni
položaj.
10.2.6
Odprtje ene od blokirnih naprav mora imeti posledico, da zelena kontrolna svetilka
ugasne in/ali da se prižge rdeča kontrolna svetilka.
10.2.7
Mehanski prikazovalniki neposredno na napravi za spenjanje morajo ostati vgrajeni.
Naprava za daljinsko prikazovanje se mora samodejno vključiti pri vsakem postopku
spenjanja.
10.2.8
Vozniku mora biti mogoče izklopiti sistem daljinskega prikazovanja, če bi ga ta motil med
vožnjo.
10.2.9
Naprave za upravljanje in prikazovalniki naprav za daljinsko prikazovanje morajo biti
vgrajeni v voznikovem vidnem polju ter trajno in jasno označeni.
10.3
Daljinsko upravljanje
10.3.1
Če se uporablja naprava za daljinsko upravljanje, mora biti vgrajena tudi naprava za
daljinsko prikazovanje, opisana v točki 10.2, ki mora prikazovati tudi odprto stanje
naprave za spenjanje.
10.3.2
Vgrajeno mora biti namensko stikalo (tj. glavno stikalo, ročica ali ventil), ki omogoča
odpiranje ali zapiranje naprave za spenjanje z napravo za daljinsko upravljanje. Če to
glavno stikalo ni vgrajeno v vozniški kabini, ne sme biti nameščeno tam, kjer bi bilo
dostopno nepooblaščenim osebam, ali pa se mora dati zakleniti. Dejansko upravljanje
naprave za spenjanje iz kabine je lahko možno le tako, da je preprečeno nehoteno
sproženje (npr. z dvoročnim upravljanjem).
Omogočeno mora biti preverjanje, ali je odpiranje naprave za spenjanje z daljinskim
upravljanjem že dokončano ali še ne.
10.3.3
Če je pri daljinskem upravljanju za odpiranje naprave za spenjanje potrebna zunanja
sila, morajo biti vozniku ustrezno prikazani pogoji, po katerih zunanja sila deluje na
napravo za spenjanje. To ni potrebno, če zunanja sila lahko deluje le med delovanjem
daljinskega upravljanja.
10.3.4
Če je izvršilna naprava za odpiranje naprave za spenjanje pri daljinskem upravljanju
vgrajena zunaj na vozilu, mora biti omogočen nadzor prostora med voziloma, ki se
spenjata, ne sme pa biti potrebno vstopati v ta prostor zaradi upravljanje te naprave.
10.3.5
Nobena posamična napaka pri upravljanju in nobena posamična odpoved v sistemu ne
smeta povzročiti nehotenega odpiranja naprave za spenjanje med normalno cestno
vožnjo. Vsaka napaka v sistemu mora biti prikazana neposredno takoj ali najkasneje pri
naslednjem delu s sistemom, npr. kot odpoved delovanja.
10.3.6
Pri odpovedi daljinskega upravljanja mora biti v sili mogoče odpreti napravo za spenjanje
po vsaj eni drugi poti. Če je za to potrebno kakšno orodje, mora biti v kompletu orodja v
vozilu. Zahteve iz točke 3.8 Priloge V ne veljajo za ročice, ki se uporabljajo izključno za
odpiranje naprave za spenjanje v sili.
TSV 150-00
36
10.3.7
Naprave za upravljanje in prikazovalniki naprav za daljinsko upravljanje morajo biti trajno
in jasno označeni.
______________
TSV 150-00
37
PRILOGA VI
PRESKUŠANJE MEHANSKIH NAPRAV ZA SPENJANJE
1
SPLOŠNE ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE
1.1
Vzorce naprav za spenjanje je treba preskusiti, tako na trdnost, kot tudi na uspešnost
delovanja. Tehnična služba lahko opusti preskuse trdnosti, če preprosta konstrukcija
sestavnega dela omogoča teoretično preverjanje. Teoretična preverjanja morajo
zagotoviti enako kakovost rezultatov kot dinamični ali statični preskusi. V dvomljivih
primerih prevladajo rezultati dinamičnih preskusov. Pristojna tehnična služba odloča o
vrstah preskusov, ki jih je treba uporabiti.
1.2
Pri napravah za spenjanje se mora trdnost preveriti z dinamičnim preskusom (preskus
trajne dinamične trdnosti). V posebnih primerih so potrebni še dodatni statični preskusi
(glej točko 4).
1.3
Dinamične preskuse je treba opraviti s približno sinusno obremenitvijo (izmenično in/ali
nihajoče) s številom nihajev obremenitve, ki ustreza materialu. Ne smejo se pojaviti
nikakršne razpoke ali lomi.
1.4
Pri predpisanih statičnih preskusih so dovoljene le majhne trajne deformacije. Plastična
deformacija po sprostitvi ne sme presegati 10 % največje deformacije.
1.5
Obremenitvene predpostavke za dinamične preskuse temeljijo na vodoravni komponenti
sile v vzdolžni osi vozila in na navpični komponenti sile. Vodoravne komponente sil, ki
delujejo prečno na vzdolžno os vozila, in navori, če so manj pomembni, se ne
upoštevajo.
Če konstrukcija naprave za spenjanje ali njena pritrditev na vozilo ali pritrditev dodatnih
sistemov (kot so stabilizatorji, sistemi za kratko spenjanje itd.) povzroča dodatne sile ali
navore, lahko tehnična služba zahteva dodatne preskuse.
Vodoravna komponenta sile v vzdolžni osi vozila je teoretično določena referenčna sila,
vrednost D, kakor je opredeljena v točki 2.1.18 Priloge I. Kadar pride v poštev, navpično
komponento sile predstavljata navpična statična nosilnost S na priklopni točki in
predpostavljena navpična obremenitev V, opredeljena v točki 2.1.19 Priloge I, ali pri
sedlih statična navpična nosilnost U.
1.6
Značilne vrednosti D, S, V in U, na katerih temeljijo preskusi, je treba vzeti iz
proizvajalčeve vloge za EGS-homologacijo .
2
PRESKUSNI POSTOPKI
2.1
Pri dinamičnih in statičnih preskusih mora biti vzorec postavljen na ustrezen preskusni
okvir, primerno opremljen za obremenjevanje s silami, tako da nanj ne deluje nobena
druga sila ali navor razen predpisane preskusne sile. Pri preskusih z izmeničnim
obremenjevanjem smer delovanja sile ne sme odstopati za več kot + 1 o od predpisane.
Pri preskusih z nihajočo obremenitvijo in statičnih preskusih mora biti kot nastavljen za
zgornjo silo. Običajno je za to treba vgraditi zgib na točki prijemanja sile (tj. na priklopni
točki) in drug zgib na zadostni razdalji od te točke.
2.2
Preskusna frekvenca ne sme presegati 35 Hz. Izbrana frekvenca mora biti dovolj
različna od lastnih frekvenc preskuševalne naprave z vstavljeno preskušano napravo. Pri
asinhronih preskusih se morata frekvenci obeh komponent sile razlikovati za približno 1
% do največ 3 %. Pri napravah za spenjanje iz jekla je število ciklov obremenjevanja 2 x
106. Pri napravah za spenjanje iz drugih materialov je morda potrebnih več ciklov
obremenjevanja. Uporabljena mora biti metoda ugotavljanja razpok s penetracijo barvila
ali kaka druga enakovredna metoda.
2.3
Pri izmeničnih preskusnih silah (komponentah) je srednja vrednost sile nič. Pri preskusih
s nihajočo obremenitvijo je preskusna sila enaka zgornji sili, spodnja sila pa ima lahko
TSV 150-00
38
vrednost do 5 % zgornje sile, razen če v posebnih zahtevah za preskušanje ni določeno
drugače.
2.4
Pri statičnih preskusih, razen pri posebnih preskusih iz točke 4.2.3, mora biti preskusna
sila uporabljena enakomerno in hitro ter jo je treba vzdrževati vsaj 60 sekund.
2.5
Preskušane naprave za spenjanje morajo biti praviloma pritrjene na nosilno konstrukcijo
čim bolj togo v položaju, v katerem bodo vgrajene na vozilu. Pritrdilni elementi morajo biti
taki, kakršne določi proizvajalec ali vložnik in kakršni so namenjeni za pritrditev na vozilo,
in/ali imajo iste mehanske značilnosti.
2.6
Če je le mogoče, morajo biti naprave za spenjanje preskušane v takem stanju, v
kakršnem bodo predvidoma uporabljene pri vožnji. Po presoji proizvajalca in dogovoru s
tehnično službo se lahko elastični sestavni deli nevtralizirajo, če tako zahteva preskusni
postopek in ni nevarnosti, da bi bili zaradi tega rezultati preskušanja nerealni.
Elastični sestavni deli, ki se zaradi pospešenega preskusnega postopka opazno
pregrevajo, se lahko med preskušanjem zamenjujejo. Preskusne obremenitve morajo
delovati na preskušanec preko elementov brez zračnosti.
3
TSV 150-00
SIMBOLI IN POMEN IZRAZOV V PRILOGI VI
Av
=
največja dovoljena osna obremenitev na krmiljeni osi, v tonah
C
=
masa priklopnika s centralno osjo, v tonah (po točki 2.1.18 Priloge I)
D
=
vrednost D, v kN (točka 2.1.18 Priloge I)
R
=
masa priklopnika, v tonah (točka 2.1.18 Priloge I)
T
=
masa vlečnega vozila, v tonah (točka 2.1.18 Priloge I)
FA
=
statična dvižna sila, v kN
Fh
=
vodoravna komponenta preskusne sile v vzdolžni osi vozila, v kN
Fs
=
navpična komponenta preskusne sile, v kN
Fq
=
vodoravna komponenta preskusne sile v prečni smeri, glede na vzdolžno os
vozila, v kN
Fhs res
=
rezultanta preskusnih sil Fh in Fs, v kN
Fhq res
=
rezultanta preskusnih sil Fh in Fq, v kN
S
=
dovoljena navpična obremenitev, v kg
U
=
dovoljena navpična obremenitev sedla, v t
V
=
vrednost V, v kN (točka 2.1.19 Priloge I)
a
=
faktor enakovrednega navpičnega pospeška v priklopni točki priklopnikov s
centralno osjo, odvisen od vrste obesitve koles na zadnji(h) osi(eh)
vlečnega vozila
e
=
vzdolžna razdalja med priklopno točko pri snemljivih vlečnih kroglah in
navpično ravnino skozi pritrdilne točke (glej slike od 22 do 25), v mm
f
=
navpična razdalja med priklopno točko pri snemljivih vlečnih kroglah in
vodoravno ravnino skozi pritrdilne točke (glej slike od 21 do 25), v mm
g
=
težnostni pospešek, privzeta vrednost 9,81 m/s2
l
=
teoretična dolžina vlečnega ojesa od središča vlečnega ušesa do središča
sklopa osi, v metrih
n
=
razdalja od središča vlečnega ušesa do srednjice krmiljene osi, v mm
r
=
radij zaokrožitve, v mm
s
=
kolotek, v mm
39
x
=
dolžina prostora za tovor priklopnika s centralno osjo, v metrih
O
=
zgornja sila
U
=
spodnja sila
w
=
izmeničen
h
=
vodoraven
s
=
navpičen
Indeksi:
4
POSEBNE ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE
4.1
Vlečne krogle in njihovi nosilci
4.1.1
Mehanske naprave za spenjanje z vlečno kroglo so lahko teh tipov:
−
enodelne vlečne krogle, med katere spadajo tudi naprave z neizmenljivo snemljivo
kroglo (glej sliko 20),
−
vlečne krogle, sestavljene iz več delov, ki jih je mogoče razstaviti (glej slike 21, 22,
23),
−
nosilci vlečnih krogel (glej sliko 24).
4.1.2
Osnovni preskus je preskus trajne dinamične trdnosti z izmenično preskusno silo.
Preskusni primerek sestavljajo vlečna krogla, vrat krogle in pritrdilni elementi, potrebni za
pritrditev na vozilo. Vlečna krogla in njen nosilec morata biti togo pritrjena na nosilni okvir
preskuševališča v položaju, v katerem se bo naprava predvidoma uporabljala.
Preskuševališče mora omogočati ustvarjanje izmeničnih sil.
4.1.3
Mesta pritrdilnih točk za pritrditev vlečne krogle in njenih nosilcev določi proizvajalec
vozila (glej točko 1.2. Priloge VII).
4.1.4
Naprave, predložene v preskušanje, morajo biti opremljene z vsemi konstrukcijskimi deli
in dodatki, ki lahko vplivajo na trdnost (na primer plošča za električni priključek, oznake
itd.). Preskus se konča pri točkah sidranja ali pritrditve. Geometrijski položaj vlečne
krogle in pritrdilnih točk naprave za spenjanje glede na referenčno os mora navesti
proizvajalec vozila in mora biti prikazan v poročilu o preskusu. Vsi relativni položaji točk
sidranja glede na referenčno os, za katere mora proizvajalec vlečnega vozila navesti vse
podatke proizvajalcu priklopne naprave, morajo biti ponovljeni na preskuševalni pripravi.
4.1.5
Sklop, pritrjen na preskuševalno pripravo, se preskusi na preskuševalnem stroju za
izmenično natezno obremenjevanje (na primer na resonančnem pulzatorju).
Preskusna obremenitev mora biti izmenična sila, ki mora delovati na vlečno kroglo pod
kotom 15° ± 1°, kakor je prikazano na sliki 17 in/ali 18.
Če je središče krogle nad premico, ki je vzporedna z referenčno osjo in poteka skozi
najvišjo od najbližjih pritrdilnih točk, kakor je prikazano na sliki 19, mora biti preskus
opravljen pri kotu α = –15°± 1° (glej sliko 17). Če je središče krogle pod premico, ki je
vzporedna z referenčno osjo in poteka skozi najvišjo od najbližjih pritrdilnih točk, kakor je
prikazano na sliki 19, mora biti preskus opravljen pri kotu α = +15° ± 1° (glej sliko 18).
Ta kot je izbran zaradi upoštevanja navpične statične in dinamične obremenitve. Ta
preskusna metoda je uporabna le za dovoljene statične obremenitve, ki niso večje od
S=
120 ⋅ D
g
Če je zahtevana statična obremenitev več kot 120 . D, mora biti kot preskušanja povečan
na 20°. Dinamični preskus mora biti opravljen z naslednjo preskusno silo:
Fhs res = ± 0,6 D
TSV 150-00
40
Referenčna premica
Slika 17
Preskuševalna naprava I
Referenčna premica
Slika 18
Preskuševalna naprava II
Najvišja pritrdilna točka
Premica, vzporedna z referenčno osjo
Referenčna os
Središče krogle
Slika 19
Merilo za izbiro kota preskušanja
Slika 20
Enodelna vlečna krogla
4.1.6
Preskusni postopek je uporaben za različne tipe naprav za spenjanje (glej točko 4.1.1):
4.1.6.1
enodelne vlečne krogle med katere spadajo naprave z neizmenljivo snemljivo kroglo
(glej sliko 20).
Preskus trdnosti naprav, prikazanih na sliki 20, mora biti opravljen po zahtevah iz točke
4.1.5;
4.1.6.2
vlečne krogle, sestavljene iz več delov, ki jih je mogoče razstaviti.
Določene so naslednje kategorije:
TSV 150-00
41
−
vlečni nosilec in krogla (glej sliko 21),
−
vlečni nosilec in krogla z integriranim nosilcem (glej sliko 22),
−
vlečni nosilec in krogla (glej sliko 23),
−
vlečni nosilec brez krogle (glej sliko 24).
Slika 21
Vlečna konzola in krogla
Slika 22
Vlečni nosilec in krogla z integriranim nosilcem
TSV 150-00
42
Slika 23
Vlečni nosilec in krogla
Slika 24
Vlečni nosilec
Preskus trdnosti naprav, prikazanih na slikah od 21 do 23, mora biti opravljen po
zahtevah v točki 4.1.5. Meri e in f z izdelavno toleranco ± 5 mm morata biti prikazani v
poročilu o preskusu.
Preskus vlečnega nosilca (glej sliko 24) mora biti opravljen s pritrjeno kroglo (na nosilcu).
Upoštevajo se le rezultati na vlečnem nosilcu med pritrdilnimi točkami in ploskvijo za
pritrditev nosilca krogle.
Meri e in f določi proizvajalec naprave za spenjanje.
4.1.6.3
Naprave za spenjanje s spremenljivima merama e in f za snemljive in zamenljive vlečne
krogle
4.1.6.3.1
Preskus trdnosti takih vlečnih nosilcev (prikazanih na sliki 25) mora biti opravljen po
zahtevah iz točke 4.1.5.
4.1.6.3.2
Če proizvajalec in tehnična služba sporazumno opredelita najbolj neugoden primer,
zadostuje preskušanje le tega posamičnega primera, sicer pa je treba opraviti preskuse
pri več različnih položajih krogle po poenostavljenem preskusnem programu v skladu s
točko 4.1.6.3.3.
4.1.6.3.3
Pri poenostavljenem preskusnem programu mora biti vrednost f med določeno
vrednostjo fmin in vrednostjo fmax, ki ne presega 100 mm. Krogla mora biti na razdalji
(emax) 130 mm od nosilca. Da se zajamejo vsi možni položaji krogle v območju, ki ga
opredeljujeta vodoravna razdalja od pritrdilne površine in navpično območje f (od fmin do
fmax), se preskušata dve napravi:
TSV 150-00
−
ena s kroglo v gornjem položaju (fmax) in
−
ena s kroglo v spodnjem položaju (fmin).
43
Če premica, ki je vzporedna z referenčno osjo, deli območje možnih položajev krogle
(kakor je prikazano na sliki 25c), sta kota delovanja sile pri preskušanju:
– α pri krogli nad premico in + α pri krogli pod premico (primerjaj s sliko 19).
a) fmax pod premico, vzporedno z referenčno osjo, kot preskušanja: +α
P rem ica, vzpored na z referenčn o osjo
K rog la
spodaj
R eferenčni osi
S lik a 25a
V lečn i n osilec s pritrd iščem za več ra zličn ih p olo žajev k rogle
b) f m in nad prem ico, vzp ored no z referenčno osjo, k ot presk ušanja: – α
R eferenčni osi
K rog la
zgoraj
P rem ica, vzpored na z
referenčno osjo
Slika 25b
Vlečni nosilec s pritrdiščem za različne položaje krogle
TSV 150-00
44
(c)
fmax nad premico, vzporedno z referenčno osjo
fmin pod premico, vzporedno z referenčno osjo
kota pri preskušanju: + α in – α
Referenčni osi
Premica, vzporedna z referenčno
osjo
Krogla
zgoraj
Krogla spodaj
Slika 25c
Vlečni nosilec s pritrdiščem za različne položaje krogle
4.2
VLEČNE GLAVE
4.2.1
Osnovni preskus vsakega vzorca je preskus trajne dinamične trdnosti z izmenično
preskusno silo in statični preskus (preskus dviga - snetja).
4.2.2
Dinamični preskus mora biti opravljen z vlečno kroglo razreda A ustrezne trdnosti. Na
preskuševalni napravi mora biti vlečna krogla z nosilcem nameščena po navodilih
proizvajalca tako, kakor ustreza njeni vgradnji v vozilo. Na vzorec ne sme delovati
nobena druga sila razen preskusne. Preskusna sila mora delovati v črti, ki poteka skozi
središče krogle in je nagnjena nazaj in navzdol za 15° (glej sliko 26). Preskus trajne
dinamične trdnosti mora biti opravljen na preskusnem vzorcu pri naslednji preskusni sili:
Fhs res = 0,6 D
Slika 26
Dinamični preskus
4.2.3
Opravljen mora biti tudi statični preskus dviga (snetja vlečne glave s krogle). Vlečna
krogla, uporabljena pri tem preskusu, mora imeti premer
49 +−00,13 mm
tako da predstavlja obrabljeno vlečno kroglo. Dvižna sila mora enakomerno in hitro
narasti do vrednosti
S 

g C +

1000


TSV 150-00
45
ter delovati 10 sekund (glej sliko 27). Vlečna glava se ne sme ločiti od vlečne krogle ali
kazati kake trajne deformacije, ki bi lahko škodovala njeni sposobnosti delovanja.
Slika 27
Preskus dviga (snetja)
4.3
Vlečne sklopke in vezne naprave
4.3.1
Na preskusnem vzorcu mora biti opravljen preskus trajne dinamične trdnosti. Naprava za
spenjanje mora biti opremljena z vsemi deli, potrebnimi za pritrditev na vozilo. Vse
morebitne vmesne naprave, vgrajene med vlečno sklopko in okvir vozila (t. j. vezni
nosilci), morajo biti preskušene z istimi silami kot vlečna sklopka. Pri preskušanju veznih
nosilcev, namenjenih za standardne vlečne sklopke, mora navpična obremenitev
delovati na isti vzdolžni razdalji od navpične ravnine skozi pritrdilne točke kot pri ustrezni
standardni vlečni sklopki.
4.3.2
Vlečne sklopke za ojesa na tečajih (S = 0)
Opravljeni morajo biti dinamični preskusi z izmenično vodoravno silo Fhw = 0,6 D, ki
deluje v osi, vzporedni s podlago, in v vzdolžni srednji ravnini vlečnega vozila, ki poteka
skozi središče spenjalnega sornika.
4.3.3
Vlečne sklopke za ojesa priklopnikov s centralno osjo (S > 0)
4.3.3.1
Priklopniki s centralno osjo mase do vključno 3,5 tone
Vlečne sklopke za priklopnike s centralno osjo mase do vključno 3,5 tone se preskušajo
enako kot vlečne krogle in vlečni nosilci, opisani v razdelku 4.1. te priloge.
4.3.3.2
Priklopniki s centralno osjo mase, ki presega 3,5 tone
Pri preskusu trajne dinamične trdnosti delujejo na preskusni vzorec asinhrone
obremenitve v vodoravni in navpični smeri. Smer vplivanja vodoravnih obremenitev
mora potekati vzporedno s podlago v vzdolžni srednji ravnini vlečnega vozila skozi
središče spenjalnega sornika. Smer vplivanja navpičnih obremenitev mora potekati
pravokotno na podlago v vzdolžni srednji ravnini vlečnega vozila skozi središče
spenjalnega sornika (glej sliko 28).
Pritrditev vlečne sklopke in vlečnega ušesa na preskuševalni napravi mora biti enaka
predvideni pritrditvi na vozilo, in sicer po proizvajalčevih navodilih za vgradnjo.
V točki spetja morajo pri preskusu delovati naslednje obremenitve:
Obremenitev pri
preskusu
Vodoravna obremenitev
Navpična obremenitev
TSV 150-00
Srednja vrednost (kN)
Amplituda (kN)
0
g⋅ S
1000
± 0,6 D
± 0,6 V
46
Preskusna sila je geometrijska vsota navpične in vodoravne komponente. To je mogoče
doseči s konfiguracijo preskuševalne naprave, prikazane na sliki 28. Vodoravna in
navpična komponenta sile morata imeti obliko sinusoide in delovati asinhrono, pri čemer
je razlika med njunima frekvencama med 1 in 3 %, tako da na preskušanec deluje
rezultanta sil v vseh smereh.
4.3.4
Statični preskus naprave za zaklepanje spenjalnega sornika
Pri vlečnih sklopkah je treba preskusiti tudi naprave za zapiranje in morebitne naprave
za zaklepanje, in sicer s statično silo 0,25 D, ki deluje v smeri odpiranja. Med preskusom
se naprava ne sme odpreti ali kakorkoli poškodovati. Pri valjastih spenjalnih sornikih
zadostuje preskusna sila 0,1 D.
Navpična preskusna obremenitev
Vodoravna preskusna obremenitev
Slika 28
Preskuševalna naprava za vlečne sklopke (primer)
4.4
Vlečna ušesa
4.4.1
Na vlečnih ušesih se opravljajo isti dinamični preskusi kot na vlečnih sklopkah. Pri
vlečnih ušesih, namenjenih za uporabo izključno na priklopnikih z ojesi na tečajih, ki
omogočajo prosto navpično nihanje, morajo biti izmenične obremenitve med preskusom
take, kot so opisane v točki 4.3.2. Vlečna ušesa, ki so namenjena tudi za uporabo na
priklopnikih s centralno osjo, se pri priklopnikih s centralno osjo z masami C do vključno
3,5 tone preskušajo enako kot vlečne glave (točka 4.2), pri priklopnikih s centralno osjo z
maso C nad 3,5 tone pa enako kot vlečne sklopke (točka 4.3.3.2).
4.4.2
Preskušanje vlečnih ušes mora biti opravljeno tako, da izmenična obremenitev deluje
tudi na dele, ki se uporabljajo za pritrditev vlečnega ušesa na vlečno oje. Vse elastične
vmesne dele je treba blokirati.
4.5
Vlečna ojesa
4.5.1
Vlečna ojesa se preskušajo enako kot vlečna ušesa (glej točko 4.4). Tehnična služba
lahko opusti preskus trajne dinamične trdnosti, če preprosta konstrukcija sestavnega
dela omogoča teoretično preverjanje trdnosti. Pri teoretičnem preverjanju vlečnih ojes za
polpriklopnike s centralno osjo z maso do vključno 3,5 tone se uporabljajo nazivne
obremenitve po standardu ISO 7641/1 (1983). Pri teoretičnem preverjanju vlečnih ojes
za polpriklopnike s centralno osjo z maso nad 3,5 tone se uporabljajo nazivne
obremenitve, ki se izračunajo na naslednji način:
Fsp =
g×S
+V
1000
kjer je amplituda sile V taka, kot je navedena v točki 2.1.19 Priloge I.
TSV 150-00
47
Pri polpriklopnikih s centralno osjo z maso do vključno 3,5 tone morajo biti dopustne
napetosti ob nazivnih obremenitvah v skladu z odstavkom 5.3 standarda ISO 7641/1. Pri
upognjenih vlečnih ojesih (npr. oblike labodjega vratu) in vlečnih ojesih priklopnikov je
treba upoštevati vodoravno komponento sile Fhp = 1,0 x D.
4.5.2
Pri vlečnih ojesih priklopnikov, katera se lahko prosto premikajo v navpični smeri, je
treba ob preskusu trajne dinamične trdnosti ali teoretičnem preverjanju trdnosti preveriti
še odpornost proti uklonu, bodisi s teoretičnim izračunom z nazivno obremenitvijo 3,0 D
ali z uklonskim preskusom z nazivno obremenitvijo 3,0 x D. Pri izračunu morajo biti
dopustne napetosti v skladu s točko 5.3 standarda ISO 7641/1.
4.5.3
Pri krmiljenih oseh je treba preveriti odpornost proti upogibu s teoretičnim izračunom ali z
upogibnim preskusom. V središču točke spenjanja mora delovati vodoravna prečna
statična sila. Njena velikost mora biti izbrana tako, da okoli središča prednje osi deluje
navor 0,6 x Av x g (kNm). Dopustne napetosti morajo biti v skladu s točko 5.3 standarda
ISO 7641/1.
4.6
Sedla
4.6.1
Osnovna preskusa trdnosti sta dinamični preskus in statični preskus (preskus dviga). Na
sedlih, namenjenih za prisilno krmiljenje polpriklopnikov, je treba opraviti še dodaten
statični preskus (upogibni preskus). Za te preskuse mora biti sedlo opremljeno z vsemi
deli, potrebnimi za pritrditev na vozilo. Način pritrditve mora biti enak poznejši dejanski
pritrditvi na vozilo.
4.6.2
Statični preskusi
4.6.2.1
Standardna sedla, načrtovana za uporabo s krmilnimi klini ali podobnimi napravami za
prisilno krmiljenje polpriklopnikov (glej točko 7.9 Priloge V), je treba trdnostno preskusiti s
statičnim upogibnim preskusom v področju delovanja krmilne naprave ob sočasnem
delovanju navpične obremenitve na sedlo. Največja dovoljena obremenitev sedla U mora
delovati navpično na sedlo v njegovi delovni legi preko toge plošče, ki je dovolj velika, da
v celoti pokrije sedlo.
Rezultanta navpične obremenitve mora potekati skozi središče vodoravnega zgiba
sedla.
Hkrati mora na stranski steni vodila kraljevega čepa delovati vodoravna prečna sila, ki
predstavlja silo, potrebno za prisilno krmiljenje polpriklopnika. Njena velikost in smer
delovanja morata biti izbrani tako, da okoli središča kraljevega čepa deluje navor 0,75 m
x D. Navor mora povzročati sila, ki deluje na ročici dolžine 0,5 m. Dovoljena je plastična
(trajna) deformacija vseh nazivnih mer do 0,5 %. Ne smejo se pojaviti razpoke.
4.6.2.2
Na vseh sedlih je treba opraviti tudi dvižni preskus. Do dvižne sile FA = g . U se ne sme
na več kot 0,2 % širine priklopne plošče pojaviti noben pomemben trajni upogib.
Pri standardnih sedlih razreda G 50 in primerljivih sedlih za isti premer kraljevega čepa
se kraljevi čep polpriklopnika ne sme ločiti od sedla pri dvižni sili
FA = g ⋅ 2,5 ⋅ U .
Potrebno silo mora povzročati vzvod, ki se na enem koncu naslanja na zgornjo ploščo
sedla, na drugem pa nanj deluje sila na razdalji od 1,0 do 1,5 m od središča kraljevega
čepa (glej sliko 29).
Ročica vzvoda mora ležati pod kotom 90° glede na smer uvajanja kraljevega čepa v
sedlo. Če je najneugodnejši primer očiten, ga je treba preskusiti. Če ga ni mogoče
preprosto ugotoviti, tehnična služba določi stran za preskušanje. Drugi preskus se ne
zahteva.
TSV 150-00
48
Skica preskuševalne
naprave
Pogled od zadaj
Slika 29
Dvižni preskus na sedlu
4.6.3
Dinamični preskus
Sedlo je treba preskusiti z izmenično obremenitvijo (asinhroni dinamični preskus), tako
da nanj sočasno delujeta vodoravna izmenična in navpična nihajoča sila.
4.6.3.1
Pri sedlih, ki niso namenjena za prisilno krmiljenje polpriklopnikov, se uporabljajo
naslednje sile:
vodoravna:
Fhw = ± 0,6 . D
navpična:
FsO = g . 1,2 . U
FsU = g . 0,4 . U
Ti dve sili morata delovati v vzdolžni srednji ravnini vozila, pri čemer FsO,U poteka skozi
središče zgiba sedla.
Navpična sila se spreminja med mejama
+ 1,2 . U in + 0,4 . U
vodoravna sila pa med
+ 0,6 . D in – 0,6 . D.
4.6.3.2
Pri sedlih, namenjenih za prisilno krmiljenje polpriklopnikov, se uporabljajo naslednje
sile:
vodoravna:
Fhw = ± 0,675 . D
navpična:
FsO,U kot v točki 4.6.3.1
Osi delovanja sil so prikazane v točki 4.6.3.1
4.6.3.3
Pri dinamičnem preskusu sedla se med naležni plošči sedla in polpriklopnika nanese
ustrezna mazalna snov, tako da se doseže torni količnik največ µ = 0,15.
4.7
Montažne plošče za sedla
Za preskušanje montažnih plošč se ustrezno uporabljajo dinamični preskus sedel,
opisan v točki 4.6.3, in statični preskusi, opisani v točki 4.6.2. Pri montažnih ploščah je
treba opraviti dvižni preskus le na eni strani. Preskus se opravi na osnovi največje
predvidene višine vgradnje sedla, največje predvidene širine in pri najmanjše predvidene
dolžine montažne plošče. Ta preskus ni potreben, če je montažna plošča ožja in/ali
daljša in celotna višina manjša, sicer pa konstrukcijsko enaka plošči, na kateri je bil ta
preskus že opravljen.
TSV 150-00
49
4.8
Kraljevi čepi polpriklopnikov
4.8.1
Na preskusnem vzorcu mora biti opravljen dinamični preskus z izmenično obremenitvijo
na preskuševalni napravi. Preskušanje kraljevega čepa ne sme potekati skupaj s
preskušanjem sedla. Preskus mora biti opravljen tako, da obremenitev deluje tudi na
dele, ki so potrebni za pritrditev kraljevega čepa na polpriklopnik.
4.8.2
Opraviti je treba preskus z vodoravno obremenitvijo Fhw = ± 0,6 . D, ki deluje na čep v
delovnem položaju.
Smer delovanja sile mora potekati skozi središče najmanjšega premera valjastega dela
čepa s premerom 50,8 mm za razred H 50 (glej sliko 16 v Prilogi V).
_______________
TSV 150-00
50
PRILOGA VII
ZAHTEVE, KI SE NANAŠAJO NA HOMOLOGACIJO DOLOČENEGA TIPA VOZILA GLEDE NA
NEOBVEZNO VGRADNJO NAPRAV ZA SPENJANJE NA TO VOZILO
1
SPLOŠNE ZAHTEVE
1.1
Proizvajalec vozila mora določiti, kateri tipi in razredi naprav za spenjanje se lahko
vgrajujejo na določen tip vozila, in navesti vrednost D, V(1), S ali U (če pride v poštev), ki
izhaja iz konstrukcije tipa vozila za posamezne predvidene uporabljene tipe naprav za
spenjanje. Značilna vrednost D, V, S ali U naprav za spenjanje, homologiranih v skladu s
to tehnično specifikacijo, mora biti enaka ali večja kot značilna vrednost, navedena za
zadevno kombinacijo.
1.2
Naprava za spenjanje mora biti vgrajena na tip vozila skladno z navodili, ki jih predpiše
proizvajalec vozila v dogovoru s proizvajalcem naprave za spenjanje in tehnično službo.
Proizvajalec vozila mora določiti ustrezne točke pritrditve naprave za spenjanje na tip
vozila in po potrebi tudi vlečne nosilce, montažne plošče itd., s katerimi je treba opremiti
določen tip vozila.
1.3
Za spenjanje priklopnikov z največjo maso več kot 3,5 tone se smejo uporabljati samo
samodejne naprave za spenjanje, ki omogočajo samodejno spenjanje.
1.4
Pri vgradnji naprav za spenjanje razredov B, D, E in H na priklopnike je treba pri
izračunu vrednosti D upoštevati največjo skupno maso vlečnega vozila T 32 ton. Če
vrednost D naprave za spenjanje ni dovolj velika za T = 32 ton, mora biti omejitev
skupne mase T vlečnega vozila ali skupne mase skupine vozil navedena v certifikatu o
ES-homologaciji priklopnika (Priloga IX).
2
POSEBNE ZAHTEVE
2.1
Vgradnja vlečnih krogel in vlečnih nosilcev
2.1.1
Vlečne krogle in vlečni nosilci morajo biti vgrajeni v vozila kategorije M1, kategorije M2
pod 3,5 tone in kategorije N1 skladno z merami prostega prostora in višin, prikazanimi na
sliki 30. Ta zahteva ne velja za terenska vozila, opredeljena v Prilogi II k odredbi.
(1)
Vrednost V mora biti navedena samo za vozila, katerih največja tehnično dovoljena skupna masa presega 3,5 tone.
TSV 150-00
51
(Obremenitev vozila)
Pogled s strani (prerez A-A)
Podlaga
Pogled od zadaj (prerez B-B)
Slika 30
Prosti prostor okoli vlečne krogle
Vse podrobnosti, ki niso na sliki, je treba izbrati ustrezno.
Mere in kote je treba preveriti z ustreznimi pripravami.
2.1.2
Za vlečne krogle in vlečne nosilce mora proizvajalec vozila dati navodila za vgradnjo in
navesti, ali je potrebna kakšna ojačitev območja vgradnje.
2.1.3
Naprave za spenjanje z vlečno kroglo morajo omogočati spenjanje in odpenjanje tudi,
kadar je vzdolžna os naprave za spenjanje zasukana glede na srednjico vlečne krogle in
pritrdilne konstrukcije:
(a) v vodoravni smeri za β = 60° v desno ali levo (glej sliko 30),
(b) v navpični smeri za α = 10° navzgor ali navzdol (glej sliko 30),
(c) okoli svoje osi za 10° v desno ali levo.
TSV 150-00
52
2.1.4
Vgrajena vlečna krogla ne sme zakrivati prostora ali zmanjševati vidnosti zadnje
registrske tablice, sicer je treba uporabljati vlečno kroglo, ki jo je mogoče odstraniti brez
posebnega orodja.
2.2
Vgradnja vlečnih glav
2.2.1
Vlečne glave razreda B so dovoljene na priklopnikih, katerih skupna masa ne presega
3,5 tone. Ko je priklopnik v vodoravnem položaju in ima največjo dovoljeno osno
obremenitev, mora biti vlečna glava v takem položaju, da leži točka spenjanja priklopnika
430 ± 35 mm nad vodoravno ravnino, na kateri stojijo kolesa priklopnika (glej sliko 31).
Bivalna prikolica in priklopnik za prevoz blaga je v vodoravnem položaju, kadar je v
takem položaju njen pod ali dno tovornega prostora. Pri priklopnikih, ki nimajo take
referenčne ploskve (npr. priklopnikih za prevoz čolnov ipd.), mora ustrezno referenčno
črto za določitev vodoravnega položaja navesti proizvajalec priklopnega vozila. Zahteva
glede višine priklopne točke velja samo za priklopnike, namenjene za spenjanje z vozili,
navedenimi v točki 2.1.1.
2.2.2
Vlečna glava mora omogočati varno upravljanje v prostem prostoru okoli vlečne krogle,
prikazanem na sliki 30.
Slika 31
Višina vgradnje vlečne glave
2.3
Vgradnja vlečne sklopke in montažnih elementov
2.3.1
Vgradne mere standardnih vlečnih sklopk
Če je za tip vozila predvidena vgradnja standardnih vlečnih sklopk, mora vozilo
izpolnjevati zahteve glede mer, prikazanih na sliki 32 in v tabeli 8.
2.3.2
Potreba po daljinsko upravljanih napravah za spenjanje
Če enega ali več od naslednjih pravil glede preprostega in varnega upravljanja (točka
2.3.3), dostopnosti (točka 2.3.4) ali prostega prostora okoli ročice (točka 2.3.5) ni
mogoče izpolniti, mora biti uporabljena naprava za spenjanje z napravo za daljinsko
upravljanje, kakršna je opisana v točki 10.3 Priloge V.
2.3.3
Preprosto in varno upravljanje naprave za spenjanje
Vlečne sklopke morajo biti vgrajene na vozilo tako, da jih je mogoče preprosto in varno
upravljati.
To se ne nanaša le na postopek spenjanja (in odpenjanja, če pride v poštev), ampak tudi
na preverjanje položaja kazalnika odprtega in zaprtega položaja spenjalnega sornika
(vizualno ali z otipom).
Na območju, na katerem mora stati oseba pri upravljanju naprave za spenjanje, ne sme
biti nobenih morebitno nevarnih konstrukcijskih mest, kakršna so ostri robovi, vogali itd.,
ali pa morajo biti ta načrtovana tako, da ni nevarnosti poškodb.
Poti za rešitev s tega območja ne sme na nobeni strani omejevati ali zapirati noben
pritrjen predmet.
Nobena blokirna naprava ne sme preprečevati tej osebi, da se postavi v primeren
položaj za upravljanje naprave za spenjanje.
TSV 150-00
53
Slika 32
Vgradne mere standardnih vlečnih sklopk (glej tabelo 8)
TABELA 8
Vgradne mere standardnih vlečnih sklopk
C 50-1
C 50-2
C 50-3
C 50-4
C 50-5
C 50-6
Opombe
e1
83
120
140
160
± 0,5
e2
56
55
80
100
± 0,5
75
85
95
+ 1 / – 0,5
15
17
21
H13
20
35
d1
–
d2
T
54
10,5
–
15
35
35
maks.
F
120
165
190
210
min.
G
95
100
130
150
min.
400
min.
L1
TSV 150-00
–
200
300
54
TSV 150-00
55
2.3.4
Dostopnost
Razdalja med središčem spenjalnega sornika in zadnjim robom nadgradnje vozila ne
sme presegati 420 mm.
Razdalja 420 mm je lahko tudi večja, če je mogoče dokazati tehnično nujnost za
naslednje:
1. razdalja do 650 mm pri vozilih s prekucnimi nadgradnjami ali opremo, vgrajeno na
zadnjem koncu,
2. razdalja do 1320 mm, če je svetla višina vsaj 1150 mm,
3. vozila za prevoz avtomobilov z najmanj dvema navoznima nivojema, če se priklopno
vozilo med normalnim prevažanjem ne ločuje od vlečnega vozila,
če to ne ogroža preprostega in varnega upravljanja naprave za spenjanje.
2.3.5
Prosti prostor okoli ročice
Za varno upravljanje vlečne sklopke mora biti okoli ročice dovolj prostega prostora.
Prosti prostor, prikazan na sliki 33, velja kot zadosten. Če se predvideva vgradnja
različnih tipov standardnih vlečnih sklopk na tip vozila, mora biti prostega prostora toliko,
da so pogoji izpolnjeni tudi pri največjih merah vlečne sklopke ustreznega razreda,
navedenih v točki 3 Priloge V.
Mere veljajo po potrebi tudi za vlečne sklopke z ročicami, obrnjenimi navzdol, ali naprave
drugačnih konstrukcij.
Prosti prostor mora biti zagotovljen tudi pri predpisanih najmanjših kotih spenjanja in
odpenjanja, navedenih v točki 3.6 Priloge V.
2.3.6
Prostor za prosto gibanje vlečne sklopke
Na vozilo vgrajena vlečna sklopka mora biti odmaknjena od kateregakoli drugega dela
vozila najmanj 10 mm ob upoštevanju vseh možnih geometrijskih leg v skladu s Prilogo
V.
Če se predvideva vgradnja različnih tipov standardnih vlečnih sklopk na tip vozila, mora
biti odmik tolikšen, da so pogoji izpolnjeni tudi pri največjih merah vlečne sklopke
ustreznega razreda, navedenih v točki 3 Priloge V.
Slika 33
Prosti prostor okoli ročice
TSV 150-00
56
2.3.7
Dopustnost vlečnih sklopk s posebnim zgibom za navpično nagibanje (glej sliko 6)
Naprave za spenjanje z valjastim spenjalnim sornikom, ki omogočajo vrtenje
priklopljenega vlečnega ušesa s posebnim zgibom, so dopustne le, če je mogoče
dokazati njihovo tehnično nujnost. Za to gre lahko, na primer, pri vzvratnih prekucnikih,
pri katerih mora biti glava vlečne sklopke na tečajih, ali pri vlečnih sklopkah težkih
transportnih vozil, pri katerih je uporaba valjastega spenjalnega sornika nujna zaradi
trdnosti.
2.4
Vgradnja ušes vlečnih ojes in vlečnih ojes na priklopnike
2.4.1
Če navpična obremenitev vlečnega ušesa za tip priklopnika presega 50 kg pri
priklopniku, enakomerno obremenjenem do največje tehnično dovoljene mase, morajo
imeti vlečna ojesa za priklopnike s centralno osjo podporno napravo, nastavljivo po
višini.
2.4.2
Če sta vlečno uho in vlečno oje vgrajena v priklopnik s centralno osjo z največjo maso C,
večjo od 3,5 tone, in z več kot eno osjo, morata biti osi opremljeni z napravo za
porazdelitev obremenitve osi.
2.5
Vgradnja sedel, montažnih plošč in kraljevih čepov na vozila
2.5.1
Sedel razreda G 50 se ne sme pritrjevati neposredno na okvir vozila, razen če to
dovoljuje njegov proizvajalec. Na okvir jih je treba pritrditi z montažno ploščo, pri tem pa
je treba upoštevati navodila proizvajalca vozila ali sedla .
2.5.2
Polpriklopnik mora biti opremljen s podpornimi nogami ali drugo napravo, ki omogoča
odklop in parkiranje polpriklopnika. Če je polpriklopnik opremljen tako, da je mogoče
samodejno spetje naprav za spenjanje, električnih in zavornih sistemov, se morajo
podporne noge ali druge podobne naprave po spetju samodejno dvigniti od tal.
2.5.3
Pri vgradnji kraljevega čepa na naležno ploščo polpriklopnika je treba upoštevati
navodila proizvajalca vozila ali sedla.
2.5.4
Če je polpriklopnik opremljen s krmilnim klinom, mora izpolnjevati zahteve, opisane v
točkah 7.9.1 in 7.9.2 Priloge V.
________________
TSV 150-00
57
PRILOGA VIII
OPISNI LIST št. ...
na podlagi Priloge I k Pravilniku o ES-homologaciji motornih vozil (Direktivi Sveta 70/156/EGS) o EShomologaciji vozila glede na vgradnjo mehanskih naprav za spenjanje
Tehnična specifikacija TSV 150 – (Direktiva 94/20/ES)
Naslednji podatki, kjer so potrebni, morajo biti v trojniku in morajo vsebovati seznam priloženih
dokumentov. Risbe, če so priložene, morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne v formatu A4
ali zložene na ta format. Tudi fotografije, če so priložene, morajo prikazovati zadostne podrobnosti.
Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote elektronsko upravljani, morajo biti dodane
informacije o njihovem delovanju.
0
SPLOŠNO
0.1
Znamka:.................................................................................................................................
...............................................................................................................................................
0.2
Tip in trgovska oznaka:..........................................................................................................
0.3
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (b):........................................................
...............................................................................................................................................
0.3.1
Mesto te oznake: ...................................................................................................................
0.4
Kategorija vozila (glej Prilogo II k odredbi - Direktivi 70/156/EGS): ......................................
0.5
Ime in naslov proizvajalca: ....................................................................................................
...............................................................................................................................................
0.8
Naslovi tovarn, ki sestavljajo vozilo: ......................................................................................
...............................................................................................................................................
1
SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU
1.1
Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: ...............................................................................
1.4
Šasija (če jo vozilo ima) (pregledna risba celotne šasije): ....................................................
1.5
Material vzdolžnih nosilcev (d):...............................................................................................
2
MASE IN MERE (e) (v kg in mm) (navesti povezavo z risbo, kjer je mogoče)
2.2
Za vlačilce polpriklopnikov
2.2.1
Oddaljenost centra sedla (največja in najmanjša) (g):............................................................
2.2.2
Največja
višina
sedla
…………………...........................................…..
2.4.2
Za šasijo z nadgradnjo
2.4.2.5
Zadnji previs
2.6
Masa vozila z nadgradnjo v stanju, pripravljenem za vožnjo, ali masa šasije s kabino, če
proizvajalec vozila ne dobavlja nadgradnje (vključno s hladilnim sredstvom, olji, gorivom,
orodjem, rezervnim kolesom in voznikom) (o) (največja in najmanjša za vsako
izvedenko):....................................................................................................................……
(n)
(standardizirana)
(h)
:
: ....................................................................................................................
Številke točk in opombe v tem opisnem listu ustrezajo tistim, določenim v Prilogi I k Odredbi o ES-homologaciji motornih vozil
(Direktivi 70/156/EGS, nazadnje spremenjeni z Direktivo 92/53/EGS).
Točke, ki niso bistvene za to tehnično specifikacijo, so izpuščene.
TSV 150-00
58
2.6.1
Porazdelitev te mase na osi, in v primeru polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo
pa še obremenitev na vlečno točko (največja in najmanjša za vsako
izvedenko):……..………
………………………………………………………………………………………………………
2.8
Največja tehnično dovoljena skupna masa obremenjenega vozila po podatkih
proizvajalca (največja in najmanjša za vsako izvedenko): (y): ...............................................
2.8.1
Porazdelitev te mase na osi in v primeru polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo pa
še obremenitev na vlečno točko (največja in najmanjša za vsako izvedenko): ....................
...............................................................................................................................................
2.9
Največja tehnično dovoljena masa na vsako od osi, pri polpriklopnikih ali priklopnikih s
centralno osjo pa še obremenitev na vlečno točko, po podatkih proizvajalca: .....................
...............................................................................................................................................
2.10
Največja masa priklopnika, ki se sme priklopiti:
2.10.1
Priklopnik: ..............................................................................................................................
2.10.2
Polpriklopnik: .........................................................................................................................
2.10.3
Priklopnik s centralno osjo:....................................................................................................
2.10.3.1
Navesti največje razmerje med previsom točke priklopa (p) in medosno razdaljo:................
2.10.3.2
Največja vrednost V:................................................................................................... (kN)(1)
2.10.4
Največja skupna masa skupine vozil:....................................................................................
2.10.6
Največja masa priklopnika brez zavor:..................................................................................
2.11
Največja navpična obremenitev: ...........................................................................................
2.11.1
na vlečno točko za priklopnik na vozilu: ................................................................................
2.11.2
na vlečno oje priklopnika: ......................................................................................................
9
NADGRADNJA
9.1
Tip nadgradnje:......................................................................................................................
9.2
Materiali in način izdelave: ....................................................................................................
11
POVEZAVE MED VLEČNIMI VOZILI, PRIKLOPNIKI IN POLPRIKLOPNIKI
11.1
Razred in tip vlečne naprave (naprav)(2): .............................................................................
11.2
Največja vrednost D: .................................................................................................. (kN)(2)
11.3
Navodila za pritrditev vlečne naprave na vozilo in fotografije ali risbe točk za pritrditev na
vozilo po podatkih proizvajalca; dodatne informacije, če je uporaba tega tipa vlečne
naprave omejena na posebne tipe vozil:...............................................................................
...............................................................................................................................................
...............................................................................................................................................
11.4
Podatki o pritrditvi posebnih vlečnih nosilcev ali montažnih plošč(1) .....................................
...............................................................................................................................................
Datum, dokument
(1)
(2)
Če pride v poštev.
Pri nestandardnih priklopnih napravah je treba navesti tudi številko(e) homologacije.
TSV 150-00
59
___________________
TSV 150-00
60
PRILOGA IX
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI
Vzorec
(največji format: A4 (210 x 297 mm))
Ime homologacijskega
organa
Sporočilo o
−
homologaciji (1),
−
razširitvi homologacije(1),
−
zavrnitvi homologacije(1),
−
preklicu homologacije (1),
za določen tip vozila na podlagi Direktive 94/20/ES.
Številka homologacije: ..............................................................................................................................
Razlog za razširitev:...................................................................................................................................
DEL I
0
SPLOŠNO
0.1
Znamka: ................................................................................................................................
...............................................................................................................................................
0.2
Tip in trgovska oznaka:..........................................................................................................
...............................................................................................................................................
0.3
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu(2): ........................................................
...............................................................................................................................................
0.3.1
Mesto te oznake: ..................................................................................................................
0.4
Kategorija vozila(3): ...............................................................................................................
0.5
Ime in naslov proizvajalca: ...................................................................................................
...............................................................................................................................................
0.8
Ime(na) in naslov(i) tovarn, ki sestavljajo vozilo: ..................................................................
...............................................................................................................................................
DEL II
1
Dodatni podatki (kadar pridejo v poštev): glej Dodatek I
2
Tehnična služba, odgovorna za opravljanje preskusov: .......................................................
...............................................................................................................................................
3
Datum poročila o preskusu:...................................................................................................
4
Številka poročila o preskusu:.................................................................................................
5
(Morebitne) opombe: glej Dodatek I
1
( ) Neustrezno črtati.
2
( ) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične
enote, na katero se nanaša ta certifikat o homologaciji, morajo biti v dokumentaciji označeni s simbolom '?' (npr.:
ABC??123??).
3
( ) kot je določeno v Prilogi II A k Direktivi 92/53/EGS.
TSV 150-00
61
6
Kraj: .......................................................................................................................................
7
Datum: ...................................................................................................................................
8
Podpis:...................................................................................................................................
9
Priložen je seznam dokumentov, ki se hranijo pri tehnični službi, ki je opravila
homologacijo, in ki se lahko pridobijo na zahtevo.
________
TSV 150-00
62
Dodatek I
k certifikatu o ES-homologaciji št. ...
ki se nanaša na homologacijo vozila na podlagi Direktive 94/20/ES
1
Dodatni podatki
1.1
Konstrukcija vozila, nadgradnja/šasija: ................................................................................
1.1.1
Uporabljeni materiali: ............................................................................................................
...............................................................................................................................................
1.2
Razred in tip naprave (naprav) za spenjanje(1):....................................................................
1.3
Raba vlečnih nosilcev ali montažnih plošč, navodila za vgradnjo tipa naprave za
spenjanje: ..............................................................................................................................
...............................................................................................................................................
1.4
ES-homologacija vozila je razširjena na naslednji(e) tip(e) naprav za spenjanje in
razred(e): ..............................................................................................................................
1.5
Največja tehnično dovoljena skupna masa obremenjenega vozila po podatkih
proizvajalca (največja in najmanjša za vsako izvedenko): .............................................. ton
1.6
Največja masa priklopnika, ki se lahko priklopi
1.6.1
Priklopnik: .................................................................................................................... ton (2)
1.6.2
Polpriklopnik: ................................................................................................................ ton (2)
1.6.3
Priklopnik s centralno osjo:........................................................................................... ton (2)
1.6.3.1
Največja vrednost V:........................................................................................................ kN
1.6.4
Največja skupna masa skupine vozil:............................................................................... ton
1.7
Največja navpična obremenitev S ali obremenitev sedla U (3) tipa vozila, opremljenega z
napravo za spenjanje: ................................................................................................. kg/ton
1.8
Največja vrednost D: ........................................................................................................ kN
1.9
Največja skupna masa vlečnega vozila (T) ali največja skupna masa skupine vozil (če je
T manjši od 32 ton)
5
Opombe(4): ............................................................................................................................
...............................................................................................................................................
...............................................................................................................................................
___________________
1
()
2
()
3
()
4
()
Pri nestandardnih napravah za spenjanje je treba navesti tudi številko(e) homologacije.
Če pride v poštev.
Neustrezno črtati.
Skupaj s podatkom, ali je sedlo primerno za prisilno krmiljenje.
TSV 150-00
63