1. No category

2011 | 2012
Študij na Oddelku za lesarstvo
koncept | študij | realizacija
Šola s prihodnostjo
Nagovor prodekanje
Pozdravljeni!
Ali se morda sprašujete “Kaj naj študi-
učitelje, ki so preverjani (habilitirani) po
ram?” in ne veste ali vas bolj veseli okolje,
strogih merilih Univerze v Ljubljani. Na svo-
narava, tehnika, oblikovanje ali ekonomija?
jem področju so priznani doma in v tujini.
Če je tako, pridite pogledat na naš Oddelek
za lesarstvo, ki je del Biotehniške fakultete
Naša fakulteta in oddelek se nahajata v
in Univerze v Ljubljani.
zelenem okolju Rožne doline. Smo v bližini študentskega naselja in drugih fakultet.
Pri nas lahko za študij izberete prvosto-
Do nas lahko pridete z mestnim avtobu-
penjski univerzitetni študij Lesarstva ali
som, če pa se pripeljete z avtom, lahko pri
visokošolski strokovni študij Tehnologij
nas brezplačno parkirate. Pri nas študira
lesa in vlaknatih kompozitov. Študij v obeh
več fantov kot deklet, zato so dekleta še
programih traja 3 leta in se zaključi z di-
posebej dobrodošla.
plomskim projektom. Po zaključku prvostopenjskega študija se lahko vpišete na
V spodbudo odločitvi za študij lesarstva je
drugo stopnjo (imenovano tudi bolonjski
tudi podatek, da večina naših diplomantk
magisterij), ki traja 2 leti, po tem pa še na
in diplomantov po zaključenem študiju
doktorski program.
dobi ustrezno zaposlitev. Zaposlujejo se v
02
Nagovor prodekanje Oddelka za lesarstvo
gospodarstvu, nadaljujejo tradicijo v druKaj so še drugi razlogi, da pridete k nam?
žinskih podjetjih, postanejo podjetnice in
V zadnjih letih nismo imeli omejitve vpisa.
podjetniki ali delujejo v šolah ali v javni
Smo manjši oddelek in se trudimo biti štu-
upravi. Najboljši nadaljujejo študij do dok-
dentkam in študentom prijazna ustanova.
torata in se ukvarjajo z raziskavami, ra-
Imamo dobre visokošolske učiteljice in
zvojem in poučevanjem na univerzi.
Prof. dr. Katarina Čufar
prodekanja Oddelka za lesarstvo
Les – dobrina človeštva
Slovenija je dežela gozdov in narava nas je
in okolju prijazna delovna mesta, obenem
bogato obdarila z lesom, ki je skozi stole-
pa lesni proizvodi ustrezajo načelom traj-
tja omogočal obstoj ter preživetje našim
nostnega razvoja ter sovpadajo s turistično
prednikom. S predelavo in uporabo lesa
usmerjenostjo Slovenije.
pa bi lahko, tako kot v preteklosti, tudi danes uspešno izšli iz ekonomske in okoljske
Zato je potrebno les opredeliti kot nacio-
krize. Žal pa v samostojni Sloveniji razme-
nalno strateško dobrino za proizvodnjo iz-
re lesu niso naklonjene in bolj spoštujemo
delkov z najvišjo dodano vrednostjo. Da bo
energetsko potratne materiale kot so jeklo,
proizvodnja zaživela, mora Vlada spodbuditi
beton, aluminij in plastika, lesu pa priso-
vsesplošno rabo lesa za objekte in izdelke,
jamo zgolj kurilno vrednost. Zaradi takega
lesarstvo pa, podobno kot turizem, oprede-
odnosa do lesa se je v naši lesnopredelo-
liti kot našo najpomembnejšo gospodarsko
valni industriji v zadnjih dvajsetih letih za-
panogo. Ob podpori države je potrebno po-
poslenost za trikrat zmanjšala, število de-
sodobiti tehnologije ter obdelovalne stroje
lovnih mest pa še vedno pada.
za proizvodnjo tehnološko visoko razvitih
lesnih izdelkov, kar bo pomembno vplivalo
Vendar se družba premalo zaveda dejstva,
na razcvet slovenskega gospodarstva, ki bo
da z uporabo lesa bistveno pripomoremo
ob manjši porabi energije ustvarilo več iz-
k blažitvi podnebnih sprememb, saj lesna
delkov.
Človek nima starejšega in
večjega dolga kot tistega,
ki ga dolguje drevesom in
njihovemu lesu.
M. Bramwell
v International Book of Wood
Sodobne tehnologije in okoljevarstveni pro-
delkih ohranja še desetletja. Iz lesa je mo-
blemi zahtevajo nova poglobljena znanja o
goče narediti skoraj vse: od objektov, visoko
lesu. K uravnoteženi in tehnološko vrhunski
tehnološko razvitih in oblikovanih izdelkov,
predelavi lesa lahko pomembno prispevajo
do celuloze ter papirja. Predstavlja pa tudi
naše izobraževalne in raziskovalne ustano-
surovino za številne kemične snovi, ki jih se-
ve. Izobraževanje in raziskovanje s področja
daj pridobivamo iz fosilnih materialov, kot so
lesarstva je v Sloveniji na izjemno visoki in
goriva, topila, barve, lepila, izolacijski in po-
s svetom primerljivi znanstveni ravni. Les
limerni materiali ter karbonska vlakna, ele-
je nenadomestljiva dobrina človeštva, zato
ktronska vezja, zdravila itd. Predelava lesa
potrebujemo dobre strokovnjake, ki se bodo
je delovno intenzivna ter omogoča človeku
ukvarjali z vsestransko problematiko lesa.
Prof. dr. Franc Pohleven
Ni pretirano imenovati drevo najmogočnejši
in najlepši izdelek na Zemlji.
William Gilpin
03
CO2 in z uporabo lesnih izdelkov se CO2 v iz-
Študij na Oddelku za lesarstvo 2011 | 2012
tvarina nastaja s procesom fotosinteze iz
Zakaj študij lesarstva?
Gozd je kemična tovarna na sončni
Skladiščenje ogljika v proizvodih
stanovanjske gradnje
Ker imamo lesa v izobilju.
pogon. Lesni izdelki pa naravno
skladišče CO2.
Zato, ker je študij lesarstva perEnota
Skladiščenje ogljika
obdelovalnih in predelovalnih teh-
Hiša
10-25 t C/hiša
nologij ter domiselno oblikovanje
Lesena okna
25 kg C/okno
in trženje je potrebno veliko visoko
Lesene talne obloge
5 kg C/m2
izobraženih ljudi, ki bodo uspešno
Pohištvo
1 t C/gospodinjstvo
spektiven. Za uvajanje naprednih
Neto emisija oz. absorbcija
CO2 na 1 m3 surovine
PVC
železo
reciklirano
železo
aluminij
opeka
delovali v podjetjih, državni upravi,
siporeks
pa tudi kot bodoči raziskovalci na
Vir: Tackle Climat Change: Use Wood
žagan les
0
5000
10000 15000 20000 25000
univerzah in inštitutih.
Slovenija je tretja najbolj gozdnata
kg CO2/m3 materiala
Prihodnost lesa je tvoja prihoDva načina zmanjševanja CO2 v atmosferi: z zmanjšanjem izpustov
Zato, ker je lesarstvo stroka priho-
ali skladiščenjem CO2. Les ima
Letna poraba lesa (m3/prebivalca)
v izbranih državah EU, 2005
sposobnost obojega.
1,2
prepletajo številna znanja, zato boš
1,0
lahko po zaključku študija delo iskal
0,8
ne le v lesnopredelovalnih obratih,
0,6
pač pa v mnogih drugih dejavnostih,
Kubični meter lesa vsebuje približno do 1 t
ekvivalentov CO2. Če z lesom nadomestimo
drug neobnovljivi material, lahko prihranimo
dodatno tono CO2 - skupaj 2 t.
Zato, ker je les uporaben, obeta-
dnosti z mnogimi obrazi. V njej se
v katerih boš lahko dokazoval teh-
0,4
0,2
0
Evropsko povprečje 2005
FIN
S
A
SLO
D
nično-tehnološke, organizacijske in
CZ
CH
upravljavske veščine, ki jih boš do-
I
bil na našem oddelku.
Vir: UNECE, Gozdarski inštitut Slovenije - Mitja Piškur
Zakaj študij lesarstva?
ven in bogat. Pa zato, ker je najpo-
04
država v Evropi.
dnost!
membnejša surovina, s katero Slo-
Večina naših diplomantov po zaključ-
venija razpolaga in bo razpolagala.
nem študiju dobi ustrezno zaposlitev.
Iglavci (m3)
%
Listavci (m3)
2001
1.458.837
83
1.155.464
2002
1.496.665
81
1.148.889
Skupaj (m3)
%
67
2.614.301
75
63
2.645.553
72
%
2003
1.822.887
94
1.184.211
57
3.007.097
75
2004
1.820.390
90
1.137.607
53
2.957.997
71
2005
2.033.390
99
1.202.710
54
3.236.100
75
2006
2.242.755
104
1.475.508
63
3.718.263
82
2007
2.042.735
89
1.199.335
48
3.242.070
68
2008
2.055.341
87
1.372.031
53
3.427.372
70
Dejanski posek (m3) in delež dopustnega poseka (%) v obdobju 2001-2008
(ZGS 2008, Andrej Kermavnar 2010)
Univerzitetni študijski program
Lesarstvo, 1. stopnja
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Lesarstvo se
lahko vpiše:
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program
a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješol-
Trajanje študija: 3 leta (6 semestrov)
skem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat
Pridobljen strokovni naslov: diplomirani/-a inženir/-ka
že opravil pri poklicni maturi,
lesarstva (UN) (dipl. inž. les. (UN)), pisano za imenom
Predmetnik
25 obveznih predmetov (157 kreditnih točk - ECTS), 3-6 izbirnih predmetov (18 ECTS), diplomski projekt (5 ECTS).
Razporeditev predmetov in kreditnih točk
Obvezni predmeti: 9 predmetov, 60 ECTS
2. letnik
Obvezni predmeti:
8 predmetov, 54 ECTS
Izbirni predmeti: 6 ECTS
3. letnik
Obvezni predmeti:
8 predmetov, 43 ECTS
Izbirni predmeti: 12 ECTS
Diplomski projekt: 5 ECTS
1. letnik
• Biologija lesa
• Gospodarjenje z lesom in lesnimi
• Kemija lesa
• Primarne obdelovalne tehnologije
• Matematika
• Lesni škodljivci
• Izbirni predmet(i)
• Kvantitativne metode in statistika
• Sušenje lesa
• Diplomski projekt
• Fizika
• Izbirni predmet(i)
Izbirni predmeti
• Tehnično risanje in opisna geometrija
• Strojništvo in lesnoobdelovalni stroji
3. letnik
• Dendrologija
• Mehanika
• Tehnologije in lastnosti lesnih plošč
• Iskanje informacij in oblikovanje
• Nelesni materiali
• Zaščita lesa
• Anatomija lesa
• Načrtovanje tehnoloških procesov v
lesarstvu
pisnih izdelkov
• Inženirske eksperimentalne metode
• Zgradba lesa
2. letnik
• Površinska obdelava lesnih izdelkov
• Računalniško podprto konstruiranje
• Mehanske obdelovalne tehnologije
• Izbirni predmet(i)
• Poslovni informacijski sistemi in
lesa in lesnih kompozitov
• Tehnologija lesa
• Organizacija in ekonomika lesnega
podjetja
storitve
• Oblaganje lesnih plošč
• Lepila in lepljenje lesa
• Konstruiranje in oblikovanje
• Fizikalno kemijske lastnosti površin
• Management lesne proizvodnje
• Lesni inženirski kompoziti
• Tuj tehniški jezik – angleščina
Univerzitetni študijski program Lesarstvo, 1. stopnja
proizvodi
05
1. stopnja BSc
1. letnik
Visokošolski strokovni študijski program
Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov, 1. stopnja
V prvostopenjski visokošolski strokovni študijski program
Trajanje študija: 3 leta (6 semestrov)
Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov se lahko vpiše:
kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem sre-
Pridobljen strokovni naslov: diplomirani/-a inženir/-ka
dnješolskem programu, poklicno maturo oziroma maturo.
lesarstva (VS) (dipl. inž. les. (VS)), pisano za imenom
Predmetnik
22 obveznih predmetov (122 kreditnih točk - ECTS), 3-6 izbirnih predmetov (18 ECTS), praktično usposabljanje (24 ECTS),
diplomski projekt (6 ECTS).
06
Visokošolski strokovni študijski program Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov, 1. stopnja
Razporeditev predmetov in kreditnih točk
1. letnik
Obvezni predmeti: 11 predmetov, 60 ECTS
2. letnik
Obvezni predmeti: 9 predmetov, 60 ECTS
3. letnik
Obvezni predmeti:
2 predmeta, 12 ECTS
Izbirni predmeti:
18 ECTS
Praktično usposabljanje:
24 ECTS
Diplomski projekt:
6 ECTS
1. letnik
• Lepljen les
Izbirni predmeti
• Matematične metode I
• Ekonomika in management lesnega
• Matematične metode II
• Fizika I
podjetja
• Fizika II
• Kemija lesa
• Patologija lesa z osnovami zaščite
• Kvantitativne metode
• Tehniška mehanika
• Konstruiranje
• Dendrologija
• Industrijska energetika
• Organizacija proizvodnje v lesnem
• Računalniško podprto konstruiranje
• Biološki izvor lesne kvalitete
• Anatomija lesa
• Raba lesa
• Fizika lesa
podjetju
• Materiali v lesarstvu in tehnologija
površinske obdelave
• Projektiranje tehnoloških procesov
• Strojni elementi in pogonska tehnika
• Primarna predelava in priprava
• Elektrotehnika
• Inženirske eksperimentalne metode
• Tehnologije oblaganja ploščnih
kompozitov
• Analiza in projektiranje organizacije
3. letnik
podjetja
• Vlaknati in iverni ploščni kompoziti
• Tuj jezik stroke – nemščina
2. letnik
• Trženje lesnih proizvodov
• Tuj jezik stroke – angleščina
• Sušenje lesa
• Izbirni predmet(i)
• Tehnologija zaščite lesnih izdelkov
• Obdelovalne tehnologije, orodja
• Praktično usposabljanje
• Statistika
• Diplomski projekt
• Iskanje informacij in oblikovanje
in stroji
pisnih izdelkov
Magistrski študijski program druge stopnje
Lesarstvo, bolonjski magisterij
V drugostopenjski magistrski študijski program Lesarstva se
c) star visokošolski strokovni študijski program Lesarstvo ali
lahko vpiše, kdor je končal:
katerikoli primerljiv visokošolski strokovni študijski pro-
a) prvostopenjski študijski program s področja lesarstva na
gram s področja lesarstva na fakultetah v Sloveniji ali v
Biotehniški fakulteti ali katerikoli od primerljivih študijskih
programov prve stopnje lesarstva na fakultetah v Sloveniji
tujini;
d) star visokošolski strokovni študijski program ostalih po-
ali v tujini;
dročij fakultet iz Slovenije ali tujine, če dodatno opravijo do
b) prvostopenjski študijski program ostalih področij fakultet
45 ECTS iz nabora predmetov prvostopenjskega študijske-
iz Slovenije ali tujine, ki obsega vsaj 180 kreditnih točk -
ga programa Lesarstvo.
ECTS, če dodatno opravijo do 45 ECTS, iz nabora predmetov prvostopenjskega univerzitetnega študijskega progra-
Trajanje študija: 2 leti (4 semestri)
ma Lesarstvo; ki jih po pravilniku določi pristojna študijska
komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpi-
Pridobljen strokovni naslov: magister/-ica inženir/-ka lesar-
som v magistrski študij
stva (mag. inž. les.), pisano za imenom
Predmetnik
Skupni obvezni predmeti
3 obvezni predmeti
2 usmeritvi, 3 obvezni predmeti in pro-
1. semester
jekt, 4 oz. 5 obveznih predmetov glede
strska naloga (30 ECTS).
»Obdelovalne in predelovalne
tehnologije lesa«
(5 obveznih predmetov)
»Trajnostna raba lesa«
(4 obvezni predmeti)
1. in 2. semester
Izbirni predmet,
projekt
Izbirni predmet,
projekt
2. in 3. semester
Program
2 usmeritvi
Obvezni predmeti:
• Zgradba in lastnosti lesa
• Les kot inženirski material
Magistrska naloga
• Lesni kompoziti
4. semester
• Projekt
Obvezni predmeti Obdelovalne
in predelovalne tehnologije lesa
Obvezni predmeti
Trajnostna raba lesa
Izbirni predmeti
• Avtomatizacija mehanskih
• Sodobni postopki zaščite in
• Varstvo okolja v lesni industriji
obdelovalnih procesov
površinske obdelave lesa
• Biološke osnove lesne kvalitete
• Projektiranje notranje opreme in
• Predelava lesnih ostankov in biomase
• Konstruiranje in inovacije
• Tehnologija lepljenja
• Informatika v lesni proizvodnji
• Elektrotehnika in elektronika
• Polimerni materiali
• Management projektov v lesnem
• Kemična predelava lesa
• Hidrotermične predelave lesa
podjetju
kompozicija
• Mehanizmi in pogonska tehnika
07
segu 30 ECTS, zadnji semester magi-
Magistrski študijski program druge stopnje Lesarstvo, bolonjski magisterij
na izbrano smer, izbirni predmeti v ob-
08
Katedra za tehnologijo lesa
Katedra za tehnologijo lesa
Na različnih študijskih smereh pouču-
sodelujemo pri reševanju problemov
sušenja in zagotavljanja visoke kako-
jemo znanja o zgradbi lesa in njihovo
v zvezi z izbiro, predelavo, sušenjem,
vosti osušenega lesa.
tesno povezanost z njegovimi fizikal-
hidrotermično predelavo in pravil-
no-mehanskimi lastnostmi, kar nad-
no uporabo lesa. Smo med vodilnimi
Sodelujemo z različnimi partnerji
gradimo s proučevanjem raznolike
skupinami v svetu pri raziskavah na-
doma in v tujini. V zadnjem času smo
končne uporabnosti lesa. Vsebine so
stajanja lesa v živih drevesih in edina
sodelovali pri projektih in pripravili
naravoslovno in tehnološko obarvane
institucija v Sloveniji, ki se ukvarja z
skupne objave s sodelavci iz ustanov
ter prek diplomskih projektov, magi-
anatomijo lesa in opravlja zanesljivo
kot so univerza v Hamburgu, Nemčija,
sterijev in doktorskih tem omogočajo
določanje lesnih vrst za industrijo, tr-
univerza v Zaragozi, Španija, Inštitut
poglobljen študij in raziskave, vpete
govce z lesom, muzeje in druge upo-
za arheologijo ZRC SAZU, Slovenija
v strokovno in raziskovalno delo. Pri
rabnike lesa. Že dlje časa razvijamo
ter Šumarski fakultet Zagreb in Beo-
nas se redno izobražujejo slušatelji
dendrokronologijo, s katero ugota-
grad. Vodimo Wood EDG in smo čla-
iz tujine ali iz drugih študijskih smeri,
vljamo starost lesa. Pri tem sodelu-
ni različnih domačih in mednarodnih
posebno takrat, kadar želijo pridobiti
jemo s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z
strokovnih in znanstvenih združenj.
ali poglobiti znanje o lesu. V pedago-
lesom iz naše kulturne dediščine. Ker
ški proces redno vključujemo preda-
so v lesu shranjene tudi informacije
vatelje iz tujine in drugih institucij.
o okolju in klimi, sodelujemo tudi pri
dr. Katarina Čufar, redna profesorica,
okoljevarstvenih in klimatoloških raz-
predstojnica katedre
Strokovno in raziskovalno delo kate-
iskavah. Ker mora biti les za uporabo
dr. Željko Gorišek, izredni profesor
dre temelji na povezovanju z lesno-
pravilno osušen, v okviru optimizacije
dr. Maks Merela, asistent
predelovalno
znanstve-
različnih hidrotermičnih postopkov
dr. Aleš Straže, asistent
nimi inštitucijami in uporabniki tako
proučujemo možnosti zmanjševanja
Luka Krže, tehniški sodelavec
doma kot tudi v tujini. Svetujemo in
porabe energije, skrajševanja časov
Peter Prislan, mladi raziskovalec
industrijo,
Zaposleni:
Delovna skupina za
patologijo in zaščito lesa
Pedagoška dejavnost delovne skupine
osveščenost usmerja bazične raziskave
Najnovejše izsledke raziskav prenaša-
je usmerjena na predavanja s področja
procesov razgradnje lesa in postopkov
mo v prakso in delovna skupina je tesno
lesnih škodljivcev – gliv in insektov ter
naravne zaščite ter v razvoj novih, okolju
povezana z razvojno pospeševalnim de-
s področja zaščite lesa, kjer študentje
prijaznejših sredstev za zaščito lesa. Te-
lom v podjetjih. V zadnjih letih sta dva
lesarstva spoznajo zaščitna sredstva
meljne raziskave omogočajo, da obdrži-
naša patenta prešla na industrijski nivo
in postopke zaščite. Za študente smeri
mo stik z raziskavami v svetu in imamo
proizvodnje; eden od teh je zaščitno
Biotehnologija izvajamo predavanja iz
vizijo razvoja zaščite lesa v prihodnosti.
sredstvo Silvanolin, drugi pa Termična
Intenzivno pedagoško delo poteka tudi
Raziskave potekajo v okviru nacionalnih,
modifikacija lesa z začetnim vakuu-
v okviru izdelave diplomskih projektov
bilateralnih, evropskih in mednarodnih
mom. Opravljamo preglede objektov in
in doktorskih nalog, kjer so študentje
raziskovalnih projektov. Delovna skupi-
predmetov, napadenih z lesnimi ško-
neposredno vključeni v znanstveno-
na je organizirala več mednarodnih kon-
dljivci, ter determiniramo povzročitelje.
raziskovalno delo. S svojo zagnano-
gresov in COST srečanj.
Na podlagi strokovnih ugotovitev izde-
biotehnologije višjih gliv, za študente
Oddelka za agronomijo pa predavanja
o gojenju gob. Študentom Akademije
za likovno umetnost, Oddelka za restavratorstvo pa posredujemo znanja
o razkrojnih procesih in postopkih preventivne in kurativne zaščite predmetov
kulturnozgodovinske dediščine (konzervatorstvo). Prav tako izvajamo predavanja na tretji stopnji za programe v
okviru Biotehniške fakultete in drugih
fakultet v okviru Univerze v Ljubljani.
stjo, neobremenjenostjo in mladostno
Sodelujemo s tujimi in domačimi inštitu-
k uspešni realizaciji zahtevnejših raz-
cijami: z univerzami v Hamburgu, Han-
iskav, ki so lahko kasneje izhodišče za
novru, Göttingenu, tehniško univerzo na
dr. Franc Pohleven, redni profesor,
nadaljnje projekte.
Dunaju, The Smithsonian Institution v
vodja delovne skupine
Washingtonu, univerzama v Zagrebu in
dr. Miha Humar, izredni profesor
Znanstvenoraziskovalno delo na katedri
Sarajevu, v Berlinu pa z Bundesanstalt
Maja Vaukner, asistentka
je tesno povezano s pedagoško dejavno-
für Materialforschung und - prüfung, s
Andreja Žagar, tehniška sodelavka
stjo, saj je potrebno najnovejše izsledke
Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnolo-
Boštjan Lesar, mladi raziskovalec
znanosti čimprej posredovati študentom.
gijo v Ljubljani in Mariboru, Inštitut Jožef
Ajda Ulčnik, mlada raziskovalka
Nove izzive v zaščiti lesa narekujeta skrb
Stefan, Inštitut za lesarstvo in trajnostni
Nejc Thaler, mladi raziskovalec
za človeka in okolje. Okoljevarstvena
razvoj ter Gozdarski inštitut Slovenije.
Gregor Rep, raziskovalec
Zaposleni:
09
pronicljivostjo nemalokrat prispevajo
Delovna skupina za patologijo in zaščito lesa
lamo navodilo za sanacijo.
Katedra za lepljenje, lesne kompozite
in obdelavo površin
Katedra je glede na vsebino delova-
Katedra ima zelo razvito raziskoval-
Nemčije, Švice, Španije, Portugalske
nja dokaj heterogena, saj vključuje
no dejavnost v sodelovanju z različ-
in Hrvaške. Intenzivno sodelujemo s
številna področja: lepila in lepljenje
nimi domačimi in tujimi inštitucijami
partnerji iz gospodarstva in industrije
lesa, lesne kompozite, oblikovanje in
ter razvejano strokovno sodelovanje z
na področju lepil (Nafta, Melamin, Mi-
konstruiranje izdelkov, projektiranje
gospodarstvom in industrijo. Izvajamo
tol), lesnih kompozitov (Novoles, Javor,
notranje opreme, premazna sred-
več projektov na področju razvoja no-
Lesna TIP, Lesonit), pohištva in obde-
stva, površinsko obdelavo izdelkov in
vih produktov iz utekočinjenega lesa
lave površin (Brest, Svea, Alpod, Tvin
projektiranje tehnoloških procesov.
kot so lepila in premazi, izdelave le-
(Hrvaška), dobavitelji sistema IKEA,
Vsebine predavanj so predvsem teh-
snih kompozitov in pohištva. Intenzivno
podjetja iz skupine Helios), lepljenega
nično in tehnološko obarvane, poda-
sodelujemo z industrijo pri reševanju
lesa in montažnih hiš (Hoja, Marles,
jajo pa tudi osnovna znanja s področja
problemov v zvezi z uvajanjem novih
Jelovica, Riko, Kager, Rihter, Lumar,
premaznih sredstev za les, ki manj one-
Smreka). Sodelujemo z znanimi tujimi
snažujejo okolje ter v prizadevanjih za
laboratoriji: Materialprüfungsanstalt,
čim višjo kvaliteto z laki obdelanih po-
Universität Stuttgart, MPA Otto-Garf
vršin. Razvijamo nova lepila iz naravnih
Institut, Stuttgart, Nemčija in Institut
surovin in lesne kompozite s čim nižjo
für Holztechnologie Dresden, Entwic-
emisijo formaldehida in HOS. Sodelu-
klungs- und Prüflabor Holztechnolo-
jemo z industrijo pri razvoju novih in
gie GmbH (EPH) Dresden, Nemčija.
pri izboljšanju obstoječih kompozitov, s
poudarkom na njihovih sorpcijskih, izolativnih in mehanskih lastnostih.
Zaposleni:
dr. Milan Šernek, izredni profesor,
10
Katedra za lepljenje, lesne kompozite in obdelavo površin
predstojnik katedre
Izvajamo preskuse na področju leplje-
dr. Marko Petrič, redni profesor
nja, lesnih kompozitov, površinske ob-
dr. Sergej Medved, docent
materialov. Teoretično znanje kre-
delave in pohištva. Svetujemo na podro-
dr. Manja Kitek Kuzman, docentka
pimo z inovativnimi demonstracija-
čju lepljenja in površinske obdelave lesa
dr. Matjaž Pavlič, asistent
mi in praktičnimi primeri pri vajah v
ter sodelujemo pri pripravi zakonodaje,
dr. Franc Budija, raziskovalec
sodobno opremljenih laboratorijih. V
ki se nanaša na omejitve onesnaževanja
mag. Bogdan Šega, asistent
pedagoški proces vključujemo znane
okolja s površinskimi premazi med nji-
Mirko Kariž, asistent
predavatelje iz tujine in strokovnjake
hovim nanašanjem na lesne izdelke.
Borut Kričej, strokovni svetnik
Janez Renko, tehniški sodelavec
iz industrije. Diplomski projekti so eksperimentalne narave in so vključeni
Sodelujemo z različnimi partnerji iz
Slavko Rudolf, vodja laboratorija
v naše raziskovalne in industrijske
Slovenije in tujine. Izvajamo skupne
Matija Kranjc, mladi raziskovalec
projekte ter strokovno delo.
projekte s partnerji iz ZDA, Francije,
Aleš Ugovšek, mladi raziskovalec
bijo široko znanje s področja kemične
obnovljive gozdne vire, Akademiji za
skupine temelji na spoznanju, da je
sestave lesa, temeljnih bioloških pro-
likovno umetnost, Medicinski fakulteti
les proizvod kompleksnih bioloških
cesov, ki določajo njegove lastnosti, in
ter v interdisciplinarnem doktorskem
in kemičnih procesov v drevesu. Bi-
vpogled v osnove tehnologij kemične
študijskem programu Bioznanosti. Še
ološke funkcije lesa v drevesu so v
predelave lesa. V okviru laboratorij-
posebej si prizadevamo za izvajanje
prvi vrsti posledica kemične zgradbe
skih vaj, zaključnih študijskih projek-
kvalitetnega raziskovanja v okviru do-
celičnih sten, kar v temelju določa
tov in magistrskih nalog študentje po-
mačih in mednarodnih raziskovalnih
njegovo strukturo, pestrost lastno-
globijo teoretična znanja in razvijejo
programov, temeljnih, aplikativnih,
sti in neizmerne možnosti uporabe
praktične veščine, potrebne za indivi-
industrijsko-razvojnih in drugih pro-
tega enkratnega naravnega materia-
dualno ali skupinsko delo v kemijskih
jektov, kar je osnova sodobnega uni-
la, na primer, v zapletenih gradbenih
laboratorijih. Delo je zasnovano tako,
verzitetnega izobraževanja.
konstrukcijah, v vrhunskih izdelkih
da so študentje vključeni v del razi-
Zaposleni:
industrijskega oblikovanja ter celo v
skav domačih in mednarodnih razvoj-
dr. Primož Oven, izredni profesor,
prehranski, kemični in farmacevtski
no-raziskovalnih projektov, s katerim
vodja delovne skupine
industriji.
se delovna skupina za kemijo lesa
dr. Ida Poljanšek, docentka
trenutno ukvarja. Delovna skupina za
Viljem Vek, mladi raziskovalec
V študijskih programih Oddelka za
kemijo lesa sodeluje tudi pri drugih
lesarstvo izvajamo več predmetov, ki
študijskih programih Univerze v Lju-
so zasnovani tako, da slušatelji prido-
bljani, t.j. na Oddelku za gozdarstvo in
11
Pedagoški in raziskovalni program
Delovna skupina za kemijo lesa
Delovna skupina za kemijo lesa
12
Katedra za mehanske obdelovalne tehnologije
Katedra za mehanske
obdelovalne tehnologije
Na katedri poučujemo predmete, ki
katedri izvajamo raziskave v sklopu
Sodelujemo s številnimi partner-
so med seboj prepleteni, njihova vse-
dveh evropskih in enega nacionalnega
ji doma in v tujini. Na raziskovalnem
bina pa se nanaša na tehnologije me-
raziskovalnega projekta. Del raziskav
področju tesno sodelujemo s Fakul-
hanske obdelave in predelave lesa in
poteka tudi v sklopu programske sku-
teto za strojništvo in v manjši meri s
lesnih kompozitov. Glede na to, da je
pine »Razvojna vrednotenja«. Težišče
Fakulteto za elektrotehniko. Za razvoj
področje izrazito interdisciplinarno,
raziskovalnega dela predstavljajo ob-
katedre je nedvomno pomembno so-
je del vsebin posvečen strojem in na-
delovalni sistemi in tehnologije. Smo
delovanje s podjetjema Leitz in KUKA,
pravam, del pa podrobni predstavitvi
ena redkih raziskovalnih skupin, ki
ki predstavljata svetovni tehnično-
tehnoloških značilnosti mehanskih
se ukvarja z raziskavami na področju
tehnološki vrh na področju obdeloval-
procesov obdelave in predelave. Za-
obdelovalnih tehnologij in hkrati še z
nih orodij in robotike. Med domačimi
radi naravoslovno tehnične narave
implementacijo doseženih rezultatov v
industrijskimi partnerji pa velja ome-
vsebin ima pedagoški proces močno
industrijo. V zadnjem času se intenziv-
niti podjetji Ledinek in Roboteh.
eksperimentalno podporo, ki omogo-
no ukvarjamo s problematiko robotiza-
ča lažje razumevanje snovi. Diplom-
cije mehanskih obdelovalnih procesov,
ski projekti, ki jih študentje izvajajo na
kar sodi pod okrilje fleksibilne avto-
dr. Bojan Bučar, izredni profesor,
katedri, se v celoti nanašajo na bolj ali
matizacije proizvodnih sistemov. Naša
predstojnik katedre
manj kompleksne realne inženirske
strokovna dejavnost je usmerjena v
dr. Dominika Gornik Bučar,
probleme. Rezultate diplomskih pro-
razvoj in zasnovo številnih namenskih
docentka
jektov pogosto predstavljajo kar izde-
naprav, tako za področje raziskovalne
dr. Bojan Gospodarič, asistent
lani prototipi naprav.
dejavnosti, kakor tudi za neposredno
dr. Miran Merhar, asistent
uporabo v industriji. Ukvarjamo se tudi
Drago Vidic, tehniški sodelavec
V katedri poteka tudi pestra razi-
z inovativno dejavnostjo, za kar smo
Janez Tratar, mladi raziskovalec na
skovalna in strokovna dejavnost. Na
prejeli že kar nekaj priznanj.
Fakulteti za strojništvo
Zaposleni:
proučevanja je tudi razvoj izdelka,
darstvo v Zagrebu na Hrvaškem in s
pokrivajo področja managementa in
tako oblikovno in konstrukcijsko, kot
Katedro za marketing in trgovino na
ekonomike lesnih podjetij, organiza-
tudi ekonomsko in trženjsko. Namen
Tehnični univerzi v Zvolnu na Slova-
cije proizvodnje in trženja lesnih iz-
raziskav je iskanje boljših in praktično
škem. V Sloveniji smo v zadnjem času
delkov. Vsebine so praktične in narav-
uporabnih rešitev za probleme, ki se
sodelovali na dveh projektih, ki jih je
nane tako, da študent osvoji znanje,
pojavljajo v praksi. Raziskovalne re-
koordinirala GZS – Združenje lesne in
ki mu bo neposredno po zaključku
zultate poskušamo sodelavci katedre
pohištvene industrije.
študija omogočalo samostojno delo v
prenašati v slovenska lesna podjetja,
lesni industriji ter reševanje nalog in
obenem pa jih posredujemo tudi na-
problemov s poudarkom na inovativ-
šim študentom.
Zaposleni:
dr. Leon Oblak, izredni profesor,
predstojnik katedre
nosti in ustvarjalnosti.
Člani katedre smo aktivno vključeni
dr. Jože Kropivšek, docent
Pri strokovnem in raziskovalnem
v delo mednarodne asociacije Woo-
dr. Matej Jošt, asistent
delu s pomočjo sodobnih znanstve-
dEMA i.a., ki združuje znanstvenike
mag. Petra Grošelj, asistentka
no-raziskovalnih metod proučujemo
s področij ekonomike, marketinga in
Anton Zupančič, tehniški sodelavec
lesnoindustrijske
sis-
managementa v lesarstvu. Sodeluje-
teme, predvsem njihov ekonomski,
mo z različnimi institucijami v tujini,
organizacijski, informacijski, trženj-
najtesneje pa z Zavodom za organiza-
ski in okoljevarstveni vidik. Predmet
cijo proizvodnje na Fakulteti za goz-
proizvodne
13
Na katedri poučujemo predmete, ki
Katedra za management in ekonomiko podjetij ter razvoj izdelkov
Katedra za management in
ekonomiko podjetij ter razvoj izdelkov
Strokovna, svetovalna in
preskuševalna dejavnost
Na Oddelku za lesarstvo se ukvarjamo
gah po standardnih in nestandar-
rametrov v procesih kontinuiranega
tudi s strokovno in preskuševalno de-
dnih metodah,
in diskontinuiranega periodičnega
javnostjo. Delo poteka v specializiranih
• analiza napak ter svetovanje in po-
laboratorijih na katedrah in v delovnih
moč pri odpravljanju problemov, ki
• razvoj adaptivnega elektro magne-
skupinah. Med dejavnosti spadajo:
se pojavljajo pri površinski obdelavi
tnega aktuatorskega sistema, v po-
• ugotavljanje vrste lesa,
lesa,
vezavi z nadzorom aktivnega dušenja
• dendrokronološko datiranje lesa
(ugotavljanje starosti lesa),
• svetovanje za optimizacijo hidrotermične obdelave lesa (sušenje, parjenje),
površinskih premaznih sredstev,
• preskušanje bivalnega, šolskega
in pisarniškega pohištva, notranjih
• razvoj na področju mikro mehanike,
• proučevanje kemijske zgradbe lesa
in skorij drevesnih vrst,
in zunanjih vrat, oken, igral, igrišč,
• svetovanje v zvezi z nego in varno-
športnega in gimnastičnega orodja
boljšavi organizacije podjetij in
v skladu z nacionalnimi in mednaro-
• svetovanje na področju trženja.
• razvoj in preskušanje kvalitete komercialnih kemijskih sredstev za
zaščito lesa pred glivami in insekti,
• preskušanje učinkovitosti sredstev
za zaščito lesa pred gorenjem,
• celovito obravnavanje lesenih objektov in predmetov, ki so napadeni z
Strokovna, svetovalna in preskuševalna dejavnost
izdelkov in izbiri najprimernejših
in stabilnosti vrtečih se orodij,
• preskušanje trdnosti lesa,
stjo drevja v urbanem okolju,
14
• sodelovanje pri razvoju novih lesnih
odrezavanja,
dnimi standardi,
• ugotavljanje ergonomske skladnosti
Po uspešno opravljenem preskušanju
izdelkov z zahtevami standardov,
izdajamo Certifikate o skladnosti, ki do-
• preskušanje oblikovalskih in konstrukcijskih rešitev,
• podpora razvojnemu delu konstrukcije lesnoobdelovalnih orodij,
lesnimi škodljivci (ugotavljanje pov-
• uporaba numeričnih metod, ki te-
zročiteljev, sanacijski ogledi, izdela-
meljijo na metodi končnih elemen-
va navodila za sanacijo, ekspertize
tov (MKE) za preverjanje obnašanja
in strokovna mnenja),
modelov (lesenih konstrukcij), ki so
• preskušanje mehanskih in fizikalnih
lastnosti lesnih tvoriv (iz slojnatega
podvržene higrotermičnim ali mehanskim obremenitvam,
in dezintegriranega lesa) ter ugota-
• analiza dinamičnih značilnosti pro-
vljanje skladnosti le-teh z nacional-
cesov mehanskih obdelovalnih po-
nimi ter mednarodnimi standardi,
stopkov z odrezavanjem in sicer
• preskušanje lesa in lesnih tvoriv na
tako z vidika obdelovanega materi-
vsebnost prostega formaldehida,
ala, kakor tudi z vidika konstrukcije
• preskušanje fizikalnih in mehanskih
lesnoobdelovalnih orodij in obdelo-
lepil, lepilnih spojev in lastnosti lepljencev iz masivnega lesa,
• posnetek stanja in svetovanje pri iz-
valnih sistemov,
• razvoj in optimiranje senzorskih
• preskušanje premazov v tekočem
sistemov za sprotno identifikacijo in
stanju in utrjenih na realnih podla-
analizo relevantnih tehnoloških pa-
kazujejo izpolnjevanje zahtev standardov in posredno tudi kakovost izdelkov.
To je pomembno za promocijo in tržno
uveljavitev izdelkov ter pogoj za uveljavljanje lastne blagovne znamke in pridobitev drugih dokazil o kakovosti.
Skupne službe
INDOK služba in knjižnica Oddelka za lesarstvo
Zoran Trošt, tajnik
Oddelka za lesarstvo
INDOK služba in knjižnica Oddelka za lesar-
enot periodičnih publikacij. Dejavnosti knji-
stvo BF je bila ustanovljena leta 1978. Kot
žnice so: izposoja, medknjižnična izposoja,
referata za študente
visokošolska knjižnica služi pedagoškemu
sodelovanje v sistemu COBISS, vodenje bibli-
Urška Kovačič,
in raziskovalnemu delu na oddelku in siste-
ografij raziskovalcev, povezovanje in sodelo-
vodja pisarne
matično zbira, hrani in obdeluje literaturo za
vanje z drugimi knjižnicami. Od leta 1993 je
področje lesarstva. Knjižni fond obsega prek
aktivna in polnopravna članica v sistemu CO-
Maja Valič, bibliotekarka
BISS in sodeluje pri izgradnji baz podatkov.
Darja Vranjek, bibliotekarka
18.000 enot knjižnega gradiva, od tega 4.000
Milena Bizjan, vodja
Doktorski študijski program tretje stopnje
Diplomanti magistrskega študijske-
plinarni doktorski študijski program
formatiko ter Fakulteto za strojništvo.
ga programa druge stopnje se lahko
Bioznanosti. Ta program poteka v so-
Več o tem študiju si lahko preberete
vpišejo na doktorski študij. Na Bio-
delovanju s Fakulteto za elektrotehni-
na spletni strani http://www.biozna-
tehniški fakulteti izvajamo interdisci-
ko, Fakulteto za računalništvo in in-
nosti.si/.
ALUMNI klub Oddelka za lesarstvo
ALUMNI klub Oddelka za lesarstvo je
Društva inženirjev in tehnikov lesarstva
plomiralo, magistriralo in doktoriralo
klub diplomantov lesarstva vseh gene-
Ljubljana. Več o klubu, njegovih pravilih,
več kot 1850 študentov. Nekateri vodijo
racij in študijskih programov Oddelka za
aktivnostih in včlanitvi si lahko prebe-
in delajo v uspešnih slovenskih in tu-
lesarstvo Biotehniške fakultete Univer-
rete na spletni strani »www.ditles.si«.
jih podjetjih ter nadaljujejo družinsko
ze v Ljubljani. Deluje kot sekcija v okviru
Na Oddelku za lesarstvo je do sedaj di-
tradicijo.
DŠL je bilo ustanovljeno leta 1997 z
njavale generacije in člani društva, sta
dejavnosti, od izdaje revije LibErtaS,
namenom, da se študentje lesarstva
vizija in cilj društva ostala enaka. Ker
Interfoba (mednarodno srečanje štu-
med seboj še bolj trdno povežejo,
študentje radi širimo svoje obzorje in
dentov lesarstva), obiskov pohištvenih
okrepijo študijske in izvenštudijske
znanja, se je z leti okrepila tudi pove-
sejmov in mednarodnih konferenc, do
dejavnosti in krepijo kreativnost štu-
zava med DŠL in industrijo. Vsako leto
strokovnih predavanj in tradicional-
dentov. Kljub temu, da so se z leti me-
DŠL izvede oziroma organizira več
nega kostanjevega piknika.
15
Društvo študentov lesarstva
Šola s prihodnostjo
Oddelek za lesarstvo | Biotehniška fakulteta | Univerza v Ljubljani
Rožna dolina, Cesta VIII/34
1000 Ljubljana
http://les.bf.uni-lj.si/
Tajništvo Oddelka
tel.: +386 (0)1 320 3602
Dodatne informacije o študiju:
Referat za študente
tel.: +386 (0)1 320 3603
faks: +386 (0)1 25 72 297
Zemljevid
Živalski vrt - ZOO
Center
Oddelek za lesarstvo
Bivanje v Ljubljani
V bližini so študentski domovi Rožna dolina.
Dostop z avtomobilom
Enostaven je tudi dostop z osebnim avto-
Razlogi da prideš k nam
mobilom z ljubljanske obvoznice ali z glav-
študentkam in študentom prijazen
nih vpadnic v mesto. Imamo veliko parki-
oddelek
rišče.
velika verjetnost, da ne bo omejitve
vpisa
Dostop z mestnim avtobusom
les je naraven in ima prihodnost
V naši bližini ustavlja mestni avtobus št.
po končanem študiju večina
14, postajališče Rožna dolina.
diplomantov dobi zaposlitev