Studij na oddelku za Lesarstvo_1.indd
2011 | 2012 Študij na Oddelku za lesarstvo koncept | študij | realizacija Šola s prihodnostjo Nagovor prodekanje Pozdravljeni! Ali se morda sprašujete “Kaj naj študi- učitelje, ki so preverjani (habilitirani) po ram?” in ne veste ali vas bolj veseli okolje, strogih merilih Univerze v Ljubljani. Na svo- narava, tehnika, oblikovanje ali ekonomija? jem področju so priznani doma in v tujini. Če je tako, pridite pogledat na naš Oddelek za lesarstvo, ki je del Biotehniške fakultete Naša fakulteta in oddelek se nahajata v in Univerze v Ljubljani. zelenem okolju Rožne doline. Smo v bližini študentskega naselja in drugih fakultet. Pri nas lahko za študij izberete prvosto- Do nas lahko pridete z mestnim avtobu- penjski univerzitetni študij Lesarstva ali som, če pa se pripeljete z avtom, lahko pri visokošolski strokovni študij Tehnologij nas brezplačno parkirate. Pri nas študira lesa in vlaknatih kompozitov. Študij v obeh več fantov kot deklet, zato so dekleta še programih traja 3 leta in se zaključi z di- posebej dobrodošla. plomskim projektom. Po zaključku prvostopenjskega študija se lahko vpišete na V spodbudo odločitvi za študij lesarstva je drugo stopnjo (imenovano tudi bolonjski tudi podatek, da večina naših diplomantk magisterij), ki traja 2 leti, po tem pa še na in diplomantov po zaključenem študiju doktorski program. dobi ustrezno zaposlitev. Zaposlujejo se v 02 Nagovor prodekanje Oddelka za lesarstvo gospodarstvu, nadaljujejo tradicijo v druKaj so še drugi razlogi, da pridete k nam? žinskih podjetjih, postanejo podjetnice in V zadnjih letih nismo imeli omejitve vpisa. podjetniki ali delujejo v šolah ali v javni Smo manjši oddelek in se trudimo biti štu- upravi. Najboljši nadaljujejo študij do dok- dentkam in študentom prijazna ustanova. torata in se ukvarjajo z raziskavami, ra- Imamo dobre visokošolske učiteljice in zvojem in poučevanjem na univerzi. Prof. dr. Katarina Čufar prodekanja Oddelka za lesarstvo Les – dobrina človeštva Slovenija je dežela gozdov in narava nas je in okolju prijazna delovna mesta, obenem bogato obdarila z lesom, ki je skozi stole- pa lesni proizvodi ustrezajo načelom traj- tja omogočal obstoj ter preživetje našim nostnega razvoja ter sovpadajo s turistično prednikom. S predelavo in uporabo lesa usmerjenostjo Slovenije. pa bi lahko, tako kot v preteklosti, tudi danes uspešno izšli iz ekonomske in okoljske Zato je potrebno les opredeliti kot nacio- krize. Žal pa v samostojni Sloveniji razme- nalno strateško dobrino za proizvodnjo iz- re lesu niso naklonjene in bolj spoštujemo delkov z najvišjo dodano vrednostjo. Da bo energetsko potratne materiale kot so jeklo, proizvodnja zaživela, mora Vlada spodbuditi beton, aluminij in plastika, lesu pa priso- vsesplošno rabo lesa za objekte in izdelke, jamo zgolj kurilno vrednost. Zaradi takega lesarstvo pa, podobno kot turizem, oprede- odnosa do lesa se je v naši lesnopredelo- liti kot našo najpomembnejšo gospodarsko valni industriji v zadnjih dvajsetih letih za- panogo. Ob podpori države je potrebno po- poslenost za trikrat zmanjšala, število de- sodobiti tehnologije ter obdelovalne stroje lovnih mest pa še vedno pada. za proizvodnjo tehnološko visoko razvitih lesnih izdelkov, kar bo pomembno vplivalo Vendar se družba premalo zaveda dejstva, na razcvet slovenskega gospodarstva, ki bo da z uporabo lesa bistveno pripomoremo ob manjši porabi energije ustvarilo več iz- k blažitvi podnebnih sprememb, saj lesna delkov. Človek nima starejšega in večjega dolga kot tistega, ki ga dolguje drevesom in njihovemu lesu. M. Bramwell v International Book of Wood Sodobne tehnologije in okoljevarstveni pro- delkih ohranja še desetletja. Iz lesa je mo- blemi zahtevajo nova poglobljena znanja o goče narediti skoraj vse: od objektov, visoko lesu. K uravnoteženi in tehnološko vrhunski tehnološko razvitih in oblikovanih izdelkov, predelavi lesa lahko pomembno prispevajo do celuloze ter papirja. Predstavlja pa tudi naše izobraževalne in raziskovalne ustano- surovino za številne kemične snovi, ki jih se- ve. Izobraževanje in raziskovanje s področja daj pridobivamo iz fosilnih materialov, kot so lesarstva je v Sloveniji na izjemno visoki in goriva, topila, barve, lepila, izolacijski in po- s svetom primerljivi znanstveni ravni. Les limerni materiali ter karbonska vlakna, ele- je nenadomestljiva dobrina človeštva, zato ktronska vezja, zdravila itd. Predelava lesa potrebujemo dobre strokovnjake, ki se bodo je delovno intenzivna ter omogoča človeku ukvarjali z vsestransko problematiko lesa. Prof. dr. Franc Pohleven Ni pretirano imenovati drevo najmogočnejši in najlepši izdelek na Zemlji. William Gilpin 03 CO2 in z uporabo lesnih izdelkov se CO2 v iz- Študij na Oddelku za lesarstvo 2011 | 2012 tvarina nastaja s procesom fotosinteze iz Zakaj študij lesarstva? Gozd je kemična tovarna na sončni Skladiščenje ogljika v proizvodih stanovanjske gradnje Ker imamo lesa v izobilju. pogon. Lesni izdelki pa naravno skladišče CO2. Zato, ker je študij lesarstva perEnota Skladiščenje ogljika obdelovalnih in predelovalnih teh- Hiša 10-25 t C/hiša nologij ter domiselno oblikovanje Lesena okna 25 kg C/okno in trženje je potrebno veliko visoko Lesene talne obloge 5 kg C/m2 izobraženih ljudi, ki bodo uspešno Pohištvo 1 t C/gospodinjstvo spektiven. Za uvajanje naprednih Neto emisija oz. absorbcija CO2 na 1 m3 surovine PVC železo reciklirano železo aluminij opeka delovali v podjetjih, državni upravi, siporeks pa tudi kot bodoči raziskovalci na Vir: Tackle Climat Change: Use Wood žagan les 0 5000 10000 15000 20000 25000 univerzah in inštitutih. Slovenija je tretja najbolj gozdnata kg CO2/m3 materiala Prihodnost lesa je tvoja prihoDva načina zmanjševanja CO2 v atmosferi: z zmanjšanjem izpustov Zato, ker je lesarstvo stroka priho- ali skladiščenjem CO2. Les ima Letna poraba lesa (m3/prebivalca) v izbranih državah EU, 2005 sposobnost obojega. 1,2 prepletajo številna znanja, zato boš 1,0 lahko po zaključku študija delo iskal 0,8 ne le v lesnopredelovalnih obratih, 0,6 pač pa v mnogih drugih dejavnostih, Kubični meter lesa vsebuje približno do 1 t ekvivalentov CO2. Če z lesom nadomestimo drug neobnovljivi material, lahko prihranimo dodatno tono CO2 - skupaj 2 t. Zato, ker je les uporaben, obeta- dnosti z mnogimi obrazi. V njej se v katerih boš lahko dokazoval teh- 0,4 0,2 0 Evropsko povprečje 2005 FIN S A SLO D nično-tehnološke, organizacijske in CZ CH upravljavske veščine, ki jih boš do- I bil na našem oddelku. Vir: UNECE, Gozdarski inštitut Slovenije - Mitja Piškur Zakaj študij lesarstva? ven in bogat. Pa zato, ker je najpo- 04 država v Evropi. dnost! membnejša surovina, s katero Slo- Večina naših diplomantov po zaključ- venija razpolaga in bo razpolagala. nem študiju dobi ustrezno zaposlitev. Iglavci (m3) % Listavci (m3) 2001 1.458.837 83 1.155.464 2002 1.496.665 81 1.148.889 Skupaj (m3) % 67 2.614.301 75 63 2.645.553 72 % 2003 1.822.887 94 1.184.211 57 3.007.097 75 2004 1.820.390 90 1.137.607 53 2.957.997 71 2005 2.033.390 99 1.202.710 54 3.236.100 75 2006 2.242.755 104 1.475.508 63 3.718.263 82 2007 2.042.735 89 1.199.335 48 3.242.070 68 2008 2.055.341 87 1.372.031 53 3.427.372 70 Dejanski posek (m3) in delež dopustnega poseka (%) v obdobju 2001-2008 (ZGS 2008, Andrej Kermavnar 2010) Univerzitetni študijski program Lesarstvo, 1. stopnja V prvostopenjski univerzitetni študijski program Lesarstvo se lahko vpiše: c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješol- Trajanje študija: 3 leta (6 semestrov) skem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat Pridobljen strokovni naslov: diplomirani/-a inženir/-ka že opravil pri poklicni maturi, lesarstva (UN) (dipl. inž. les. (UN)), pisano za imenom Predmetnik 25 obveznih predmetov (157 kreditnih točk - ECTS), 3-6 izbirnih predmetov (18 ECTS), diplomski projekt (5 ECTS). Razporeditev predmetov in kreditnih točk Obvezni predmeti: 9 predmetov, 60 ECTS 2. letnik Obvezni predmeti: 8 predmetov, 54 ECTS Izbirni predmeti: 6 ECTS 3. letnik Obvezni predmeti: 8 predmetov, 43 ECTS Izbirni predmeti: 12 ECTS Diplomski projekt: 5 ECTS 1. letnik • Biologija lesa • Gospodarjenje z lesom in lesnimi • Kemija lesa • Primarne obdelovalne tehnologije • Matematika • Lesni škodljivci • Izbirni predmet(i) • Kvantitativne metode in statistika • Sušenje lesa • Diplomski projekt • Fizika • Izbirni predmet(i) Izbirni predmeti • Tehnično risanje in opisna geometrija • Strojništvo in lesnoobdelovalni stroji 3. letnik • Dendrologija • Mehanika • Tehnologije in lastnosti lesnih plošč • Iskanje informacij in oblikovanje • Nelesni materiali • Zaščita lesa • Anatomija lesa • Načrtovanje tehnoloških procesov v lesarstvu pisnih izdelkov • Inženirske eksperimentalne metode • Zgradba lesa 2. letnik • Površinska obdelava lesnih izdelkov • Računalniško podprto konstruiranje • Mehanske obdelovalne tehnologije • Izbirni predmet(i) • Poslovni informacijski sistemi in lesa in lesnih kompozitov • Tehnologija lesa • Organizacija in ekonomika lesnega podjetja storitve • Oblaganje lesnih plošč • Lepila in lepljenje lesa • Konstruiranje in oblikovanje • Fizikalno kemijske lastnosti površin • Management lesne proizvodnje • Lesni inženirski kompoziti • Tuj tehniški jezik – angleščina Univerzitetni študijski program Lesarstvo, 1. stopnja proizvodi 05 1. stopnja BSc 1. letnik Visokošolski strokovni študijski program Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov, 1. stopnja V prvostopenjski visokošolski strokovni študijski program Trajanje študija: 3 leta (6 semestrov) Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov se lahko vpiše: kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem sre- Pridobljen strokovni naslov: diplomirani/-a inženir/-ka dnješolskem programu, poklicno maturo oziroma maturo. lesarstva (VS) (dipl. inž. les. (VS)), pisano za imenom Predmetnik 22 obveznih predmetov (122 kreditnih točk - ECTS), 3-6 izbirnih predmetov (18 ECTS), praktično usposabljanje (24 ECTS), diplomski projekt (6 ECTS). 06 Visokošolski strokovni študijski program Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov, 1. stopnja Razporeditev predmetov in kreditnih točk 1. letnik Obvezni predmeti: 11 predmetov, 60 ECTS 2. letnik Obvezni predmeti: 9 predmetov, 60 ECTS 3. letnik Obvezni predmeti: 2 predmeta, 12 ECTS Izbirni predmeti: 18 ECTS Praktično usposabljanje: 24 ECTS Diplomski projekt: 6 ECTS 1. letnik • Lepljen les Izbirni predmeti • Matematične metode I • Ekonomika in management lesnega • Matematične metode II • Fizika I podjetja • Fizika II • Kemija lesa • Patologija lesa z osnovami zaščite • Kvantitativne metode • Tehniška mehanika • Konstruiranje • Dendrologija • Industrijska energetika • Organizacija proizvodnje v lesnem • Računalniško podprto konstruiranje • Biološki izvor lesne kvalitete • Anatomija lesa • Raba lesa • Fizika lesa podjetju • Materiali v lesarstvu in tehnologija površinske obdelave • Projektiranje tehnoloških procesov • Strojni elementi in pogonska tehnika • Primarna predelava in priprava • Elektrotehnika • Inženirske eksperimentalne metode • Tehnologije oblaganja ploščnih kompozitov • Analiza in projektiranje organizacije 3. letnik podjetja • Vlaknati in iverni ploščni kompoziti • Tuj jezik stroke – nemščina 2. letnik • Trženje lesnih proizvodov • Tuj jezik stroke – angleščina • Sušenje lesa • Izbirni predmet(i) • Tehnologija zaščite lesnih izdelkov • Obdelovalne tehnologije, orodja • Praktično usposabljanje • Statistika • Diplomski projekt • Iskanje informacij in oblikovanje in stroji pisnih izdelkov Magistrski študijski program druge stopnje Lesarstvo, bolonjski magisterij V drugostopenjski magistrski študijski program Lesarstva se c) star visokošolski strokovni študijski program Lesarstvo ali lahko vpiše, kdor je končal: katerikoli primerljiv visokošolski strokovni študijski pro- a) prvostopenjski študijski program s področja lesarstva na gram s področja lesarstva na fakultetah v Sloveniji ali v Biotehniški fakulteti ali katerikoli od primerljivih študijskih programov prve stopnje lesarstva na fakultetah v Sloveniji tujini; d) star visokošolski strokovni študijski program ostalih po- ali v tujini; dročij fakultet iz Slovenije ali tujine, če dodatno opravijo do b) prvostopenjski študijski program ostalih področij fakultet 45 ECTS iz nabora predmetov prvostopenjskega študijske- iz Slovenije ali tujine, ki obsega vsaj 180 kreditnih točk - ga programa Lesarstvo. ECTS, če dodatno opravijo do 45 ECTS, iz nabora predmetov prvostopenjskega univerzitetnega študijskega progra- Trajanje študija: 2 leti (4 semestri) ma Lesarstvo; ki jih po pravilniku določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpi- Pridobljen strokovni naslov: magister/-ica inženir/-ka lesar- som v magistrski študij stva (mag. inž. les.), pisano za imenom Predmetnik Skupni obvezni predmeti 3 obvezni predmeti 2 usmeritvi, 3 obvezni predmeti in pro- 1. semester jekt, 4 oz. 5 obveznih predmetov glede strska naloga (30 ECTS). »Obdelovalne in predelovalne tehnologije lesa« (5 obveznih predmetov) »Trajnostna raba lesa« (4 obvezni predmeti) 1. in 2. semester Izbirni predmet, projekt Izbirni predmet, projekt 2. in 3. semester Program 2 usmeritvi Obvezni predmeti: • Zgradba in lastnosti lesa • Les kot inženirski material Magistrska naloga • Lesni kompoziti 4. semester • Projekt Obvezni predmeti Obdelovalne in predelovalne tehnologije lesa Obvezni predmeti Trajnostna raba lesa Izbirni predmeti • Avtomatizacija mehanskih • Sodobni postopki zaščite in • Varstvo okolja v lesni industriji obdelovalnih procesov površinske obdelave lesa • Biološke osnove lesne kvalitete • Projektiranje notranje opreme in • Predelava lesnih ostankov in biomase • Konstruiranje in inovacije • Tehnologija lepljenja • Informatika v lesni proizvodnji • Elektrotehnika in elektronika • Polimerni materiali • Management projektov v lesnem • Kemična predelava lesa • Hidrotermične predelave lesa podjetju kompozicija • Mehanizmi in pogonska tehnika 07 segu 30 ECTS, zadnji semester magi- Magistrski študijski program druge stopnje Lesarstvo, bolonjski magisterij na izbrano smer, izbirni predmeti v ob- 08 Katedra za tehnologijo lesa Katedra za tehnologijo lesa Na različnih študijskih smereh pouču- sodelujemo pri reševanju problemov sušenja in zagotavljanja visoke kako- jemo znanja o zgradbi lesa in njihovo v zvezi z izbiro, predelavo, sušenjem, vosti osušenega lesa. tesno povezanost z njegovimi fizikal- hidrotermično predelavo in pravil- no-mehanskimi lastnostmi, kar nad- no uporabo lesa. Smo med vodilnimi Sodelujemo z različnimi partnerji gradimo s proučevanjem raznolike skupinami v svetu pri raziskavah na- doma in v tujini. V zadnjem času smo končne uporabnosti lesa. Vsebine so stajanja lesa v živih drevesih in edina sodelovali pri projektih in pripravili naravoslovno in tehnološko obarvane institucija v Sloveniji, ki se ukvarja z skupne objave s sodelavci iz ustanov ter prek diplomskih projektov, magi- anatomijo lesa in opravlja zanesljivo kot so univerza v Hamburgu, Nemčija, sterijev in doktorskih tem omogočajo določanje lesnih vrst za industrijo, tr- univerza v Zaragozi, Španija, Inštitut poglobljen študij in raziskave, vpete govce z lesom, muzeje in druge upo- za arheologijo ZRC SAZU, Slovenija v strokovno in raziskovalno delo. Pri rabnike lesa. Že dlje časa razvijamo ter Šumarski fakultet Zagreb in Beo- nas se redno izobražujejo slušatelji dendrokronologijo, s katero ugota- grad. Vodimo Wood EDG in smo čla- iz tujine ali iz drugih študijskih smeri, vljamo starost lesa. Pri tem sodelu- ni različnih domačih in mednarodnih posebno takrat, kadar želijo pridobiti jemo s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z strokovnih in znanstvenih združenj. ali poglobiti znanje o lesu. V pedago- lesom iz naše kulturne dediščine. Ker ški proces redno vključujemo preda- so v lesu shranjene tudi informacije vatelje iz tujine in drugih institucij. o okolju in klimi, sodelujemo tudi pri dr. Katarina Čufar, redna profesorica, okoljevarstvenih in klimatoloških raz- predstojnica katedre Strokovno in raziskovalno delo kate- iskavah. Ker mora biti les za uporabo dr. Željko Gorišek, izredni profesor dre temelji na povezovanju z lesno- pravilno osušen, v okviru optimizacije dr. Maks Merela, asistent predelovalno znanstve- različnih hidrotermičnih postopkov dr. Aleš Straže, asistent nimi inštitucijami in uporabniki tako proučujemo možnosti zmanjševanja Luka Krže, tehniški sodelavec doma kot tudi v tujini. Svetujemo in porabe energije, skrajševanja časov Peter Prislan, mladi raziskovalec industrijo, Zaposleni: Delovna skupina za patologijo in zaščito lesa Pedagoška dejavnost delovne skupine osveščenost usmerja bazične raziskave Najnovejše izsledke raziskav prenaša- je usmerjena na predavanja s področja procesov razgradnje lesa in postopkov mo v prakso in delovna skupina je tesno lesnih škodljivcev – gliv in insektov ter naravne zaščite ter v razvoj novih, okolju povezana z razvojno pospeševalnim de- s področja zaščite lesa, kjer študentje prijaznejših sredstev za zaščito lesa. Te- lom v podjetjih. V zadnjih letih sta dva lesarstva spoznajo zaščitna sredstva meljne raziskave omogočajo, da obdrži- naša patenta prešla na industrijski nivo in postopke zaščite. Za študente smeri mo stik z raziskavami v svetu in imamo proizvodnje; eden od teh je zaščitno Biotehnologija izvajamo predavanja iz vizijo razvoja zaščite lesa v prihodnosti. sredstvo Silvanolin, drugi pa Termična Intenzivno pedagoško delo poteka tudi Raziskave potekajo v okviru nacionalnih, modifikacija lesa z začetnim vakuu- v okviru izdelave diplomskih projektov bilateralnih, evropskih in mednarodnih mom. Opravljamo preglede objektov in in doktorskih nalog, kjer so študentje raziskovalnih projektov. Delovna skupi- predmetov, napadenih z lesnimi ško- neposredno vključeni v znanstveno- na je organizirala več mednarodnih kon- dljivci, ter determiniramo povzročitelje. raziskovalno delo. S svojo zagnano- gresov in COST srečanj. Na podlagi strokovnih ugotovitev izde- biotehnologije višjih gliv, za študente Oddelka za agronomijo pa predavanja o gojenju gob. Študentom Akademije za likovno umetnost, Oddelka za restavratorstvo pa posredujemo znanja o razkrojnih procesih in postopkih preventivne in kurativne zaščite predmetov kulturnozgodovinske dediščine (konzervatorstvo). Prav tako izvajamo predavanja na tretji stopnji za programe v okviru Biotehniške fakultete in drugih fakultet v okviru Univerze v Ljubljani. stjo, neobremenjenostjo in mladostno Sodelujemo s tujimi in domačimi inštitu- k uspešni realizaciji zahtevnejših raz- cijami: z univerzami v Hamburgu, Han- iskav, ki so lahko kasneje izhodišče za novru, Göttingenu, tehniško univerzo na dr. Franc Pohleven, redni profesor, nadaljnje projekte. Dunaju, The Smithsonian Institution v vodja delovne skupine Washingtonu, univerzama v Zagrebu in dr. Miha Humar, izredni profesor Znanstvenoraziskovalno delo na katedri Sarajevu, v Berlinu pa z Bundesanstalt Maja Vaukner, asistentka je tesno povezano s pedagoško dejavno- für Materialforschung und - prüfung, s Andreja Žagar, tehniška sodelavka stjo, saj je potrebno najnovejše izsledke Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnolo- Boštjan Lesar, mladi raziskovalec znanosti čimprej posredovati študentom. gijo v Ljubljani in Mariboru, Inštitut Jožef Ajda Ulčnik, mlada raziskovalka Nove izzive v zaščiti lesa narekujeta skrb Stefan, Inštitut za lesarstvo in trajnostni Nejc Thaler, mladi raziskovalec za človeka in okolje. Okoljevarstvena razvoj ter Gozdarski inštitut Slovenije. Gregor Rep, raziskovalec Zaposleni: 09 pronicljivostjo nemalokrat prispevajo Delovna skupina za patologijo in zaščito lesa lamo navodilo za sanacijo. Katedra za lepljenje, lesne kompozite in obdelavo površin Katedra je glede na vsebino delova- Katedra ima zelo razvito raziskoval- Nemčije, Švice, Španije, Portugalske nja dokaj heterogena, saj vključuje no dejavnost v sodelovanju z različ- in Hrvaške. Intenzivno sodelujemo s številna področja: lepila in lepljenje nimi domačimi in tujimi inštitucijami partnerji iz gospodarstva in industrije lesa, lesne kompozite, oblikovanje in ter razvejano strokovno sodelovanje z na področju lepil (Nafta, Melamin, Mi- konstruiranje izdelkov, projektiranje gospodarstvom in industrijo. Izvajamo tol), lesnih kompozitov (Novoles, Javor, notranje opreme, premazna sred- več projektov na področju razvoja no- Lesna TIP, Lesonit), pohištva in obde- stva, površinsko obdelavo izdelkov in vih produktov iz utekočinjenega lesa lave površin (Brest, Svea, Alpod, Tvin projektiranje tehnoloških procesov. kot so lepila in premazi, izdelave le- (Hrvaška), dobavitelji sistema IKEA, Vsebine predavanj so predvsem teh- snih kompozitov in pohištva. Intenzivno podjetja iz skupine Helios), lepljenega nično in tehnološko obarvane, poda- sodelujemo z industrijo pri reševanju lesa in montažnih hiš (Hoja, Marles, jajo pa tudi osnovna znanja s področja problemov v zvezi z uvajanjem novih Jelovica, Riko, Kager, Rihter, Lumar, premaznih sredstev za les, ki manj one- Smreka). Sodelujemo z znanimi tujimi snažujejo okolje ter v prizadevanjih za laboratoriji: Materialprüfungsanstalt, čim višjo kvaliteto z laki obdelanih po- Universität Stuttgart, MPA Otto-Garf vršin. Razvijamo nova lepila iz naravnih Institut, Stuttgart, Nemčija in Institut surovin in lesne kompozite s čim nižjo für Holztechnologie Dresden, Entwic- emisijo formaldehida in HOS. Sodelu- klungs- und Prüflabor Holztechnolo- jemo z industrijo pri razvoju novih in gie GmbH (EPH) Dresden, Nemčija. pri izboljšanju obstoječih kompozitov, s poudarkom na njihovih sorpcijskih, izolativnih in mehanskih lastnostih. Zaposleni: dr. Milan Šernek, izredni profesor, 10 Katedra za lepljenje, lesne kompozite in obdelavo površin predstojnik katedre Izvajamo preskuse na področju leplje- dr. Marko Petrič, redni profesor nja, lesnih kompozitov, površinske ob- dr. Sergej Medved, docent materialov. Teoretično znanje kre- delave in pohištva. Svetujemo na podro- dr. Manja Kitek Kuzman, docentka pimo z inovativnimi demonstracija- čju lepljenja in površinske obdelave lesa dr. Matjaž Pavlič, asistent mi in praktičnimi primeri pri vajah v ter sodelujemo pri pripravi zakonodaje, dr. Franc Budija, raziskovalec sodobno opremljenih laboratorijih. V ki se nanaša na omejitve onesnaževanja mag. Bogdan Šega, asistent pedagoški proces vključujemo znane okolja s površinskimi premazi med nji- Mirko Kariž, asistent predavatelje iz tujine in strokovnjake hovim nanašanjem na lesne izdelke. Borut Kričej, strokovni svetnik Janez Renko, tehniški sodelavec iz industrije. Diplomski projekti so eksperimentalne narave in so vključeni Sodelujemo z različnimi partnerji iz Slavko Rudolf, vodja laboratorija v naše raziskovalne in industrijske Slovenije in tujine. Izvajamo skupne Matija Kranjc, mladi raziskovalec projekte ter strokovno delo. projekte s partnerji iz ZDA, Francije, Aleš Ugovšek, mladi raziskovalec bijo široko znanje s področja kemične obnovljive gozdne vire, Akademiji za skupine temelji na spoznanju, da je sestave lesa, temeljnih bioloških pro- likovno umetnost, Medicinski fakulteti les proizvod kompleksnih bioloških cesov, ki določajo njegove lastnosti, in ter v interdisciplinarnem doktorskem in kemičnih procesov v drevesu. Bi- vpogled v osnove tehnologij kemične študijskem programu Bioznanosti. Še ološke funkcije lesa v drevesu so v predelave lesa. V okviru laboratorij- posebej si prizadevamo za izvajanje prvi vrsti posledica kemične zgradbe skih vaj, zaključnih študijskih projek- kvalitetnega raziskovanja v okviru do- celičnih sten, kar v temelju določa tov in magistrskih nalog študentje po- mačih in mednarodnih raziskovalnih njegovo strukturo, pestrost lastno- globijo teoretična znanja in razvijejo programov, temeljnih, aplikativnih, sti in neizmerne možnosti uporabe praktične veščine, potrebne za indivi- industrijsko-razvojnih in drugih pro- tega enkratnega naravnega materia- dualno ali skupinsko delo v kemijskih jektov, kar je osnova sodobnega uni- la, na primer, v zapletenih gradbenih laboratorijih. Delo je zasnovano tako, verzitetnega izobraževanja. konstrukcijah, v vrhunskih izdelkih da so študentje vključeni v del razi- Zaposleni: industrijskega oblikovanja ter celo v skav domačih in mednarodnih razvoj- dr. Primož Oven, izredni profesor, prehranski, kemični in farmacevtski no-raziskovalnih projektov, s katerim vodja delovne skupine industriji. se delovna skupina za kemijo lesa dr. Ida Poljanšek, docentka trenutno ukvarja. Delovna skupina za Viljem Vek, mladi raziskovalec V študijskih programih Oddelka za kemijo lesa sodeluje tudi pri drugih lesarstvo izvajamo več predmetov, ki študijskih programih Univerze v Lju- so zasnovani tako, da slušatelji prido- bljani, t.j. na Oddelku za gozdarstvo in 11 Pedagoški in raziskovalni program Delovna skupina za kemijo lesa Delovna skupina za kemijo lesa 12 Katedra za mehanske obdelovalne tehnologije Katedra za mehanske obdelovalne tehnologije Na katedri poučujemo predmete, ki katedri izvajamo raziskave v sklopu Sodelujemo s številnimi partner- so med seboj prepleteni, njihova vse- dveh evropskih in enega nacionalnega ji doma in v tujini. Na raziskovalnem bina pa se nanaša na tehnologije me- raziskovalnega projekta. Del raziskav področju tesno sodelujemo s Fakul- hanske obdelave in predelave lesa in poteka tudi v sklopu programske sku- teto za strojništvo in v manjši meri s lesnih kompozitov. Glede na to, da je pine »Razvojna vrednotenja«. Težišče Fakulteto za elektrotehniko. Za razvoj področje izrazito interdisciplinarno, raziskovalnega dela predstavljajo ob- katedre je nedvomno pomembno so- je del vsebin posvečen strojem in na- delovalni sistemi in tehnologije. Smo delovanje s podjetjema Leitz in KUKA, pravam, del pa podrobni predstavitvi ena redkih raziskovalnih skupin, ki ki predstavljata svetovni tehnično- tehnoloških značilnosti mehanskih se ukvarja z raziskavami na področju tehnološki vrh na področju obdeloval- procesov obdelave in predelave. Za- obdelovalnih tehnologij in hkrati še z nih orodij in robotike. Med domačimi radi naravoslovno tehnične narave implementacijo doseženih rezultatov v industrijskimi partnerji pa velja ome- vsebin ima pedagoški proces močno industrijo. V zadnjem času se intenziv- niti podjetji Ledinek in Roboteh. eksperimentalno podporo, ki omogo- no ukvarjamo s problematiko robotiza- ča lažje razumevanje snovi. Diplom- cije mehanskih obdelovalnih procesov, ski projekti, ki jih študentje izvajajo na kar sodi pod okrilje fleksibilne avto- dr. Bojan Bučar, izredni profesor, katedri, se v celoti nanašajo na bolj ali matizacije proizvodnih sistemov. Naša predstojnik katedre manj kompleksne realne inženirske strokovna dejavnost je usmerjena v dr. Dominika Gornik Bučar, probleme. Rezultate diplomskih pro- razvoj in zasnovo številnih namenskih docentka jektov pogosto predstavljajo kar izde- naprav, tako za področje raziskovalne dr. Bojan Gospodarič, asistent lani prototipi naprav. dejavnosti, kakor tudi za neposredno dr. Miran Merhar, asistent uporabo v industriji. Ukvarjamo se tudi Drago Vidic, tehniški sodelavec V katedri poteka tudi pestra razi- z inovativno dejavnostjo, za kar smo Janez Tratar, mladi raziskovalec na skovalna in strokovna dejavnost. Na prejeli že kar nekaj priznanj. Fakulteti za strojništvo Zaposleni: proučevanja je tudi razvoj izdelka, darstvo v Zagrebu na Hrvaškem in s pokrivajo področja managementa in tako oblikovno in konstrukcijsko, kot Katedro za marketing in trgovino na ekonomike lesnih podjetij, organiza- tudi ekonomsko in trženjsko. Namen Tehnični univerzi v Zvolnu na Slova- cije proizvodnje in trženja lesnih iz- raziskav je iskanje boljših in praktično škem. V Sloveniji smo v zadnjem času delkov. Vsebine so praktične in narav- uporabnih rešitev za probleme, ki se sodelovali na dveh projektih, ki jih je nane tako, da študent osvoji znanje, pojavljajo v praksi. Raziskovalne re- koordinirala GZS – Združenje lesne in ki mu bo neposredno po zaključku zultate poskušamo sodelavci katedre pohištvene industrije. študija omogočalo samostojno delo v prenašati v slovenska lesna podjetja, lesni industriji ter reševanje nalog in obenem pa jih posredujemo tudi na- problemov s poudarkom na inovativ- šim študentom. Zaposleni: dr. Leon Oblak, izredni profesor, predstojnik katedre nosti in ustvarjalnosti. Člani katedre smo aktivno vključeni dr. Jože Kropivšek, docent Pri strokovnem in raziskovalnem v delo mednarodne asociacije Woo- dr. Matej Jošt, asistent delu s pomočjo sodobnih znanstve- dEMA i.a., ki združuje znanstvenike mag. Petra Grošelj, asistentka no-raziskovalnih metod proučujemo s področij ekonomike, marketinga in Anton Zupančič, tehniški sodelavec lesnoindustrijske sis- managementa v lesarstvu. Sodeluje- teme, predvsem njihov ekonomski, mo z različnimi institucijami v tujini, organizacijski, informacijski, trženj- najtesneje pa z Zavodom za organiza- ski in okoljevarstveni vidik. Predmet cijo proizvodnje na Fakulteti za goz- proizvodne 13 Na katedri poučujemo predmete, ki Katedra za management in ekonomiko podjetij ter razvoj izdelkov Katedra za management in ekonomiko podjetij ter razvoj izdelkov Strokovna, svetovalna in preskuševalna dejavnost Na Oddelku za lesarstvo se ukvarjamo gah po standardnih in nestandar- rametrov v procesih kontinuiranega tudi s strokovno in preskuševalno de- dnih metodah, in diskontinuiranega periodičnega javnostjo. Delo poteka v specializiranih • analiza napak ter svetovanje in po- laboratorijih na katedrah in v delovnih moč pri odpravljanju problemov, ki • razvoj adaptivnega elektro magne- skupinah. Med dejavnosti spadajo: se pojavljajo pri površinski obdelavi tnega aktuatorskega sistema, v po- • ugotavljanje vrste lesa, lesa, vezavi z nadzorom aktivnega dušenja • dendrokronološko datiranje lesa (ugotavljanje starosti lesa), • svetovanje za optimizacijo hidrotermične obdelave lesa (sušenje, parjenje), površinskih premaznih sredstev, • preskušanje bivalnega, šolskega in pisarniškega pohištva, notranjih • razvoj na področju mikro mehanike, • proučevanje kemijske zgradbe lesa in skorij drevesnih vrst, in zunanjih vrat, oken, igral, igrišč, • svetovanje v zvezi z nego in varno- športnega in gimnastičnega orodja boljšavi organizacije podjetij in v skladu z nacionalnimi in mednaro- • svetovanje na področju trženja. • razvoj in preskušanje kvalitete komercialnih kemijskih sredstev za zaščito lesa pred glivami in insekti, • preskušanje učinkovitosti sredstev za zaščito lesa pred gorenjem, • celovito obravnavanje lesenih objektov in predmetov, ki so napadeni z Strokovna, svetovalna in preskuševalna dejavnost izdelkov in izbiri najprimernejših in stabilnosti vrtečih se orodij, • preskušanje trdnosti lesa, stjo drevja v urbanem okolju, 14 • sodelovanje pri razvoju novih lesnih odrezavanja, dnimi standardi, • ugotavljanje ergonomske skladnosti Po uspešno opravljenem preskušanju izdelkov z zahtevami standardov, izdajamo Certifikate o skladnosti, ki do- • preskušanje oblikovalskih in konstrukcijskih rešitev, • podpora razvojnemu delu konstrukcije lesnoobdelovalnih orodij, lesnimi škodljivci (ugotavljanje pov- • uporaba numeričnih metod, ki te- zročiteljev, sanacijski ogledi, izdela- meljijo na metodi končnih elemen- va navodila za sanacijo, ekspertize tov (MKE) za preverjanje obnašanja in strokovna mnenja), modelov (lesenih konstrukcij), ki so • preskušanje mehanskih in fizikalnih lastnosti lesnih tvoriv (iz slojnatega podvržene higrotermičnim ali mehanskim obremenitvam, in dezintegriranega lesa) ter ugota- • analiza dinamičnih značilnosti pro- vljanje skladnosti le-teh z nacional- cesov mehanskih obdelovalnih po- nimi ter mednarodnimi standardi, stopkov z odrezavanjem in sicer • preskušanje lesa in lesnih tvoriv na tako z vidika obdelovanega materi- vsebnost prostega formaldehida, ala, kakor tudi z vidika konstrukcije • preskušanje fizikalnih in mehanskih lesnoobdelovalnih orodij in obdelo- lepil, lepilnih spojev in lastnosti lepljencev iz masivnega lesa, • posnetek stanja in svetovanje pri iz- valnih sistemov, • razvoj in optimiranje senzorskih • preskušanje premazov v tekočem sistemov za sprotno identifikacijo in stanju in utrjenih na realnih podla- analizo relevantnih tehnoloških pa- kazujejo izpolnjevanje zahtev standardov in posredno tudi kakovost izdelkov. To je pomembno za promocijo in tržno uveljavitev izdelkov ter pogoj za uveljavljanje lastne blagovne znamke in pridobitev drugih dokazil o kakovosti. Skupne službe INDOK služba in knjižnica Oddelka za lesarstvo Zoran Trošt, tajnik Oddelka za lesarstvo INDOK služba in knjižnica Oddelka za lesar- enot periodičnih publikacij. Dejavnosti knji- stvo BF je bila ustanovljena leta 1978. Kot žnice so: izposoja, medknjižnična izposoja, referata za študente visokošolska knjižnica služi pedagoškemu sodelovanje v sistemu COBISS, vodenje bibli- Urška Kovačič, in raziskovalnemu delu na oddelku in siste- ografij raziskovalcev, povezovanje in sodelo- vodja pisarne matično zbira, hrani in obdeluje literaturo za vanje z drugimi knjižnicami. Od leta 1993 je področje lesarstva. Knjižni fond obsega prek aktivna in polnopravna članica v sistemu CO- Maja Valič, bibliotekarka BISS in sodeluje pri izgradnji baz podatkov. Darja Vranjek, bibliotekarka 18.000 enot knjižnega gradiva, od tega 4.000 Milena Bizjan, vodja Doktorski študijski program tretje stopnje Diplomanti magistrskega študijske- plinarni doktorski študijski program formatiko ter Fakulteto za strojništvo. ga programa druge stopnje se lahko Bioznanosti. Ta program poteka v so- Več o tem študiju si lahko preberete vpišejo na doktorski študij. Na Bio- delovanju s Fakulteto za elektrotehni- na spletni strani http://www.biozna- tehniški fakulteti izvajamo interdisci- ko, Fakulteto za računalništvo in in- nosti.si/. ALUMNI klub Oddelka za lesarstvo ALUMNI klub Oddelka za lesarstvo je Društva inženirjev in tehnikov lesarstva plomiralo, magistriralo in doktoriralo klub diplomantov lesarstva vseh gene- Ljubljana. Več o klubu, njegovih pravilih, več kot 1850 študentov. Nekateri vodijo racij in študijskih programov Oddelka za aktivnostih in včlanitvi si lahko prebe- in delajo v uspešnih slovenskih in tu- lesarstvo Biotehniške fakultete Univer- rete na spletni strani »www.ditles.si«. jih podjetjih ter nadaljujejo družinsko ze v Ljubljani. Deluje kot sekcija v okviru Na Oddelku za lesarstvo je do sedaj di- tradicijo. DŠL je bilo ustanovljeno leta 1997 z njavale generacije in člani društva, sta dejavnosti, od izdaje revije LibErtaS, namenom, da se študentje lesarstva vizija in cilj društva ostala enaka. Ker Interfoba (mednarodno srečanje štu- med seboj še bolj trdno povežejo, študentje radi širimo svoje obzorje in dentov lesarstva), obiskov pohištvenih okrepijo študijske in izvenštudijske znanja, se je z leti okrepila tudi pove- sejmov in mednarodnih konferenc, do dejavnosti in krepijo kreativnost štu- zava med DŠL in industrijo. Vsako leto strokovnih predavanj in tradicional- dentov. Kljub temu, da so se z leti me- DŠL izvede oziroma organizira več nega kostanjevega piknika. 15 Društvo študentov lesarstva Šola s prihodnostjo Oddelek za lesarstvo | Biotehniška fakulteta | Univerza v Ljubljani Rožna dolina, Cesta VIII/34 1000 Ljubljana http://les.bf.uni-lj.si/ Tajništvo Oddelka tel.: +386 (0)1 320 3602 Dodatne informacije o študiju: Referat za študente tel.: +386 (0)1 320 3603 faks: +386 (0)1 25 72 297 Zemljevid Živalski vrt - ZOO Center Oddelek za lesarstvo Bivanje v Ljubljani V bližini so študentski domovi Rožna dolina. Dostop z avtomobilom Enostaven je tudi dostop z osebnim avto- Razlogi da prideš k nam mobilom z ljubljanske obvoznice ali z glav- študentkam in študentom prijazen nih vpadnic v mesto. Imamo veliko parki- oddelek rišče. velika verjetnost, da ne bo omejitve vpisa Dostop z mestnim avtobusom les je naraven in ima prihodnost V naši bližini ustavlja mestni avtobus št. po končanem študiju večina 14, postajališče Rožna dolina. diplomantov dobi zaposlitev
© Copyright 2024