Slovenija znižuje CO2: dobre prakse
Prenova stavb v občini Jesenice
Zmanjšanje stroškov za ogrevanje
Rajko Peternel
Občina Jesenice - ENSVET
24. 4. 2012
Občina Jesenice
Energetsko svetovanje za občane – ENSVET
Vsebina
•
•
•
•
•
•
•
•
Energetsko svetovanje za občane – ENSVET
Predstavitev občine Jesenice
Ogrevanje stavb v občini Jesenice
Projekti energetskih sanacij stavb v občini Jesenice
Subvencije URE in OVE Občine Jesenice
Število in prihranki energije subvencij
Energetske sanacije večstanovanjskih stavb – primeri
Zaključki
24. 4. 2012
Energetsko svetovanje za občane – ENSVET
splet: www.ensvet.si
Svetovalna dejavnost na področju URE in OVE občanov, nastopa v obliki ENSVET kot
programski projekt pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Izvajanje svetovalne
dejavnosti za občane sofinancira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. ENSVET ţe
skoraj dve desetletji izvaja Gradbeni inštitut ZRMK z usposobljenimi energetskimi
svetovalci v svetovalnih pisarnah.
Naročnik projekta
Projekt financira
Projekt izvaja
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN
PROSTOR
Direktorat za energijo
Sektor za učinkovito rabo in obnovljive vire
energije
Koordinator projekta: Joţef Pogačnik
EKO SKLAD j.s.
Koordinatorka projekta: Katarina Vertin
GRADBENI INŠTITUT - ZRMK d.o.o.
Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in
energijo
Vodja projekta: mag. Miha Praznik
24. 4. 2012
Energetsko svetovanje za občane – ENSVET
splet: www.ensvet.si
Delovanje več kot 30 svetovalnih pisarn po Sloveniji je rezultat partnerskega sodelovanja
z občinami. Ena od svetovalnih pisarn deluje tudi na Jesenicah.
24. 4. 2012
Energetsko svetovanje za občane – ENSVET
splet: www.ensvet.si
•
•
Osnovno področje aktivnosti svetovalcev ENSVET – a
je strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje občanom o:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
energetski sanaciji stavb ali energetski zasnovi novogradenj,
toplotni zaščiti zunanjega toplotnega ovoja stavb,
izbiri ustreznih oken, zasteklitve ter ostalega stavbnega pohištva,
izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav,
regulaciji ogrevalnih naprav,
izbiri sistema za prezračevanje stavbe ali sistema za hlajenje,
uporabi obnovljivih virov energije pri oskrbi stavbe z energijo,
izbiri ustreznega energenta glede na danosti lokacije in značilnosti stavbe,
zmanjšanju porabe goriva,
uporabi varčnih gospodinjskih aparatov,
pripravi tople sanitarne vode,
vodenju energetskega knjigovodstva,
možnosti pridobitve nepovratnih sredstev in kreditov za URE
ter uporabo OVE in o vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na
URE in OVE v gospodinjstvih.
24. 4. 2012
Energetsko svetovanje za občane – ENSVET
splet: www.ensvet.si
•
Dodatna področja aktivnosti svetovalcev ENSVET - a
•
Energetski svetovalci redno sodelujemo tudi v različnih oblikah izobraţevanja in strokovnega usposabljanja,
udeleţujemo se strokovnih konferenc in svetujemo na sejmih
Svetovanja o URE in OVE nudimo v obliki organiziranih strokovnih predavanj v krajevnih skupnostih in šolah,
predvsem o energetsko učinkovitih napravah, sistemih in rabi obnovljivih virov energije.
V okviru šolskih programov lahko sodelujemo pri pripravi posameznih učnih ur, naravoslovnih dni, strokovnih
ekskurzij, praktičnem delu in pri organizaciji energetsko ekoloških kroţkov.
O delu svetovalne pisarne ter o različnih aktualnih temah s področja energetskega svetovanja obveščamo
občane prek lokalnih tiskanih in elektronskih medijev.
•
•
•
•
Sodelovanje energetskih svetovalcev pri realizaciji Lokalnega energetski koncepta Občine
•
Priprava načrta in izvedba motiviranja občanov za ukrepe URE in OVE ter informacije o moţnih subvencijah s
strani drţave in občine.
Pomoč pri energetskih sanacijah objektov, posebej večstanovanjskih in javnih stavb, nadaljevanje projekta
E>150
Uvajanje sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije - toplotne črpalke, solarni sistemi, ogrevalni
sistemi na biomaso v objektih, kjer ni moţnosti priključitve na daljinsko ogrevanje
•
•
24. 4. 2012
Predstavitev občine Jesenice
•
•
•
Občina Jesenice se razprostira severozahodu Slovenije. Na severu jo omejuje veriga
Karavank z avstrijsko mejo, na zahodu meji z občino Kranjska Gora, na jugu pa
greben Meţakle. Obsega spodnji del Gornjesavske doline, stranske gorske doline
pod Karavankami in Dobravško polje.
Na začetku ozke doline, kjer se Meţakla najbolj pribliţa Karavankam, so zgrajene
Jesenice; delavsko, ţelezarsko, športno, obmejno mesto in občinsko središče.
V novejšem času, ko se Jesenice iz preteţno industrijskega mesta počasi spreminjajo
tudi v turistično in kulturno razvitejše območje, pričenjajo privabljati vedno številčnejše
obiskovalce.
Površina
Prebivalstvo
Gostota prebivalstva
Število stanovanj
Stanovanjska površina
Povprečna stan. površina
24. 4. 2012
76 km2
22 000
290/km2
8300
546 000 m2
66 m2
Predstavitev občine Jesenice
24. 4. 2012
Predstavitev občine Jesenice
24. 4. 2012
Predstavitev občine Jesenice
24. 4. 2012
Ogrevanje stavb v občini Jesenice
•
•
ENOS - energetika zagotavlja proizvodnjo toplotne in dela električne energije ter
preskrbuje vse industrijske porabnike na lokaciji zaokroţenega gospodarskega
kompleksa bivše Ţelezarne Jesenice s tehnološko paro in vročo vodo kot tudi javno
komunalno podjetje Občine Jesenice z vročo vodo za potrebe daljinskega ogrevanja
in priprave sanitarne tople vode porabnikov v mestu Jesenice. Proces proizvodnje
toplotne energije se z uporabo sodobnih proizvodnih energetskih tehnologij izvaja v
Kotlovnici Jesenice ter Kotlovnici Bela. S soproizvodnjo toplotne in električne energije
dosegamo večjo izkoriščenost goriv in manjšo obremenitev okolja kot pri ločeni
proizvodnji, pri kateri porabnik proizvaja toploto z lastnim kotlom, elektriko pa kupuje
iz omreţja.
Jeko – in, javno komunalno podjetje za področje daljinskega ogrevanja zagotavlja
prenos toplotne energije od proizvodnje do uporabnikov. Naloge podjetja so
preventivno in tekoče vzdrţevanje ter posodabljanje vročevodnega omreţja in
toplotnih postaj ter osveščanje uporabnikov za čim niţjo porabo in varčevanje s
toplotno energijo.
24. 4. 2012
Ogrevanje stavb v občini Jesenice
Iz podatkov Energetske zasnove občine in najnovejših podatkov ENOS-a ter JEKO-IN-a
je ugotovljeno razmerje med glavni energenti pri oskrbi Občine Jesenice. Daljinsko
ogrevanje po količini predstavlja pri oskrbi gospodinjstev v Občini Jesenice 45 %,
zemeljski plin 10 % in ostali viri 45 % porabljene energije (brez električne energije).
Daljinsko
ogrevanje
Tekoča goriva
(ELKO)
Drva
Zemeljski plin
Električna
energija
20 000 MWh
18 000 MWh
5 200 MWh
5 000 MWh
60 000 MWh
Deleţi uporabnikov glede na število gospodinjstev so deleţi nekoliko drugačni. Od 9.000
gospodinjstev jih je na daljinsko ogrevanje priključenih 3.600 ali 40%, na zemeljski plin 900
ali 10%, na druge vire pa 4.500 ali 50% vseh gospodinjstev. Ker je večina javnih zavodov,
šol, finančnih in poslovnih prostorov ogrevanih z daljinskim sistemom, je deleţ v količinski
porabi energije višji (44 600 za leto 2010).
Priključna moč daljinskega ogrevanja vseh objektov znaša na Jesenicah 61.352 KW.
Skupno je danes ogrevanih 178.150 m2 stanovanjskih površin (3485 stanovanj) in 150.000
m2 ostalih uporabnikov, 930 stanovanj pa ima tudi sanitarno toplo vodo.
24. 4. 2012
Ogrevanje stavb v občini Jesenice
SHEMATSKI PRIKAZ TRASE
DALJINSKEGA OGREVANJA
24. 4. 2012
Ogrevanje stavb v občini Jesenice
24. 4. 2012
Projekti energetskih sanacij stavb v občini
24. 4. 2012
Projekti energetskih sanacij stavb v občini
Porabo energije v stavbah, običajno primerjamo tako, da jo izrazimo v kilovatnih urah na
kvadratni meter ogrevane površine na leto; s kratico »kWh/m2 leto«.
Občina Jesenice obsega preko 8.500 stanovanj, od tega jih je okoli 3.500 priključeno na
daljinsko ogrevanje, med njimi je kar 1.400 stanovanj oziroma 40 večstanovanjskih stavb
preseglo rabo energije 150 kWh/m2 leto.
Končna raba energije za ogrevanje v občini Jesenice znaša za enodruţinske hiše
177 kWh/m2 leto, za večstanovanjske stavbe 139 kWh/m2 leto ter za javne stavbe
177 kWh/m2 leto.
Področju večstanovanjskih in javnih stavb je v občini Jesenice posvečena posebna
pozornost. Prvi je projekt prenove stavb E>150. Slednji je rezultat analiz v EZ in je bil
predlagan Občinskemu svetu ţe leta 1999. Vse od takrat se izvajajo aktivnosti v skladu z
napotki iz EZ. Drugi je evropski projekt EIE EffCoBuild (2006 – 2008)
24. 4. 2012
Projekti energetskih sanacij stavb v občini
24. 4. 2012
Projekti energetskih sanacij stavb v občini
Projekt E>150
V občini Jesenice je bil ţe leta 2000 zastavljen program subvencij, ki je namenjen energetski prenovi
tistih stavb z letno porabo nad 150 kWh/m2 leto . Aktualni občinski proračun je namenil dodatna
sredstva za dopolnilni program subvencij namenjen energetski prenovi 40 večstanovanjskih stavb,
največjih porabnikov energije v občini, sorazmerno z njihovo porabo energije je določen odstotek
sofinanciranja energijske prenove:
•
10% - 15% za 150 – 180 kWh/m leto,
•
15% - 20% za 180 – 210 kWh/m leto,
•
20% - 25% za 210 – 230 kWh/m leto in
•
30% za 230 kWh/m leto.
Program sorazmernih subvencij krije do 30% stroškov investicije, kar lahko skupaj z drţavnimi
subvencijami in/ali subvencioniranimi posojili pripomore k zaprtju finančne konstrukcije za energijsko
prenovo večstanovanjskih stavb, največjih porabnikov energije za ogrevanje.
Iz spremljanje stanja v večstanovanjskih stavbah projekta E>150 na področju URE v zadnjih petih letih
je razvidno, da se je poraba toplote zmanjšala skupno za 19% (posamično od - 45% do + 15%). K
zmanjšanju je največ pripomogla zamenjava oken in vgradnja delilnikov toplote, s čimer so stanovalci
dejansko pričeli spremljati svojo porabo in dejansko varčevati. Iz podatkov je tudi razvidno, da bo
potrebno pristopiti k celoviti energetski sanaciji objektov.
24. 4. 2012
Projekti energetskih sanacij stavb v občini
EIE EffCoBuild - Energetski prihranki na področju stavb v občini Jesenice
Poleg objektov, ki so bili posamezno pregledani z energetskimi pregledi, pa so v občini objekti, vključeni v
program zmanjševanja rabe energije za ogrevanje stavb v občini Jesenice. Javno komunalno podjetje
JEKO-IN in Gradbeni inštitut ZRMK sodelujeta s tremi drugimi občinami iz EU v projektu EIE EffCoBuild Energetsko učinkovite občine - vzpostavitev pilotne občine na področju stavb, da bi skupaj, na ravni občine,
razvili ideje in ukrepe za zmanjšanje rabe energije v stavbnem sektorju. Projekt poteka v okviru
mednarodnega programa "Inteligentna Energija - Evropa".
Cilji projekta:
•
Povečanje energetske učinkovitosti na občinski ravni,
•
povečanje rabe obnovljivih virov energije,
•
nove inovativne rešitve,
•
zniţanje stroškov rabe energije.
Končna raba energije za ogrevanje v občini Jesenice znaša za enodruţinske hiše 177 kWh/m2 leto
ogrevane površine, za večstanovanjske stavbe 139 kWh/m2 leto ter za javne stavbe 177 kWh/m2 leto. Ob
vseh predvidenih ukrepih je ocenjeno moţno zmanjšanje končne rabe energije za ogrevanje na področju
stavb za 45 % oz. 48.600 MWh na leto, od tega je 30 % ekonomsko upravičenih ukrepov.
Emisije CO2 bi se ob vseh predvidenih ukrepih zmanjšale za okoli 8,4 tisoč ton/leto z obnovo druţinskih hiš,
za 6 tisoč ton/leto z obnovo večstanovanjskih stavb in za šeststo ton/leto z obnovo javnih stavb.
24. 4. 2012
Projekti energetskih sanacij stavb v občini
24. 4. 2012
Subvencije Občine Jesenice
Občina Jesenice ţe več let (Pravilnik o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za energetsko
sanacijo objektov na območju občine Jesenice je bi objavljen v Ur. list RS ţe leta 2000 ) razpisuje
dodelitev finančnih spodbud investicijskim ukrepom občanom za učinkovito rabo energije in izrabo
obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju Občine Jesenice do višine razpoloţljivih
sredstev v občinskem proračunu.
Finančne spodbude so namenjene upravičencem, ki so izvedli naslednje investicijske ukrepe:
•
toplotno izolacijo podstrešja (neizkoriščeno podstrešje) oziroma toplotno izolacijo strehe
•
toplotno izolacijo in obnovo fasade,
•
toplotno izolacija stropa ali poda kleti,
•
zamenjavo fasadnega stavbnega pohištva – okna in balkonska vrata,
•
prehod na daljinsko ogrevanje (priklop na vročevodno in plinovodno omreţje),
•
vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode,
•
vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode,
•
vgradnjo specialnih kurilnih naprav na polena, sekance ali pelete za centralno ogrevanje na les,
•
sistem razdeljevanja in obračunavanja stroškov za toploto v obstoječih večstanovanjskih stavbah,
•
vgradnjo termostatskih ventilov v obstoječih stanovanjskih stavbah,
•
hidravlično uravnoteţenje ogrevalnega sistema v obstoječih večstanovanjskih stavbah.
24. 4. 2012
Subvencije Občine Jesenice
Investicijski ukrep vgradnje specialnih kurilnih naprav na polena za centralno ogrevanje
na lesno biomaso mora biti izveden v naseljih, kjer ni moţnosti priklopa na daljinsko
ogrevanje (vročevodno ali plinovodno omreţje).
Nepovratna sredstva se tekočem letu dodeljujejo za investicijske ukrepe izvedene v
preteklem letu, kar se dokazuje z računom za izvedbo investicijskega ukrepa (datum
opravljene storitve).
Vgrajeni materiali in/ali izvedeni investicijski ukrepi morajo dosegati zahtevane tehnične
kriterije, ki so podrobneje določeni v Navodilu za izpolnitev vloge in določitev tehničnih
kriterijev, kateri je sestavni del razpisne dokumentacije tega javnega razpisa.
Kot dokazilo o izpolnjevanju tehničnih kriterijev je potrebno priloţiti zapisnik Energetsko
svetovalne pisarne ali kakšen drug dokument, ki ga izdela pooblaščen projektant ter iz
katerega je razvidno, kakšna vrsta in debelina toplotne izolacije mora biti vgrajena, da
bodo izpolnjeni predpisani tehnični kriteriji. Nadalje mora biti iz predloţenega računa
razvidno, da je bila vgrajena predpisana vrsta in debelina toplotne izolacije kot tudi
površina le-te.
24. 4. 2012
Število in prihranki energije subvencij
Pregled števila ukrepov URE in OVE (vključno z letom 2010)
UKREP
toplotna izolacija strehe/podstrešja
toplotna izolacija in obnova fasade
toplotna izolacija stropa ali poda kleti
zamenjava fasadnega stavbnega pohištva
prehod na daljinsko ogrevanje
vgradnjo toplotnih črpalk za sanitarno vodo
vgradnjo solarnih sistemov za toplo vodo
vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso
sistem razdeljevanja in obračunavanja
stroškov
vgradnjo termostatskih ventilov
hidravlično uravnoteţenje ogrevalnega
sistema
SKUPAJ
24. 4. 2012
ŠTEVILO
SKUPNA POVPREČ PRIHRANEK
UKREPOV POVRŠINA
NA
POVRŠINA
2
133
15 300 m
115 m2
1 200 MWh
2
2
152
62 500 m
410 m
5 000 MWh
2
2
31
3 400 m
110 m
120 MWh
1053
8 400 m2
8 m2
800 MWh
121
18
22
132 m2
6 m2
80 MWh
13
425
22
0
7200 MWh
Energetske sanacije stavb – primeri
Zmanjšanje porabe energije stavbe C. m. TITA 41, Jesenice:
x
24. 4. 2012
Energetske sanacije stavb – primeri
Zmanjšanje porabe energije stavbe C. m. TITA 41, Jesenice:
Podatki o večstanovanjski stavbi
Lokacija: C. m. Tita 41,
Upravitelj: Dominvest d.o.o.
Etaţnost: klet, pritličje in 12 nadstropij,
Neto ogrevana površina: 4987 m2, 87 stanovanj
Leto izgradnje: 1979
Prenova je bila narejena na pobudo stanovalcev.
Leta prenove: 2002 - 2010
•menjava oken, 2005 – 2007
•izolacija zunanjih sten 2007 - 2010
Raba energije za ogrevanje pred prenovo: 128 kWh/m2
Raba energije za ogrevanje po prenovi: 75 kWh/m2
Kurilna
sezona
Energija
ogrevanje
Spec.
poraba
2005/6
2006/7
2007/8
2008/9
2009/10
2009/10
640 MWh
550 MWh
422 MWh
399 MWh
426 MWh
375 MWh
128 kWh/
m²leto
110 kWh/
m²leto
85 kWh/
m²leto
80 kWh/
m²leto
85 kWh/
m²leto
75 kWh/
m²leto
24. 4. 2012
Energetske sanacije stavb – primeri
Zmanjšanje porabe energije stavbe C. m. TITA 41, Jesenice:
Celotna investicija prenove : 225 000€ (računi)
(64% toplotna izolacija fasade, 36% okna)
Subvencija: 40 000€ (EKO sklad)
15 000€ Občina Jesenice
Neto investicija: 170 000 € (34 €/m2 stanovanja)
Prihranek energije:
Zmanjšanje rabe: 53 kWh/m2 /leto
Za celotno stavbo 265 MWh/leto (30 000 €/leto)
Vračilna doba: 6 let
Zmanjšanje emisij CO2: okrog 50 t na leto
24. 4. 2012
Energetske sanacije stavb – primeri
Zmanjšanje porabe energije stavbe C. m. TITA 45, Jesenice:
Podatki o večstanovanjski stavbi
Lokacija: C. m. Tita 45,
Upravitelj: Dominvest d.o.o.
Etaţnost: klet, pritličje in 12 nadstropij,
Neto ogrevana površina: 4833 m2,
84 stanovanj, v pritličju poslovni prostori
Leto izgradnje: 1979
Prenova je bila narejena na pobudo
stanovalcev.
Leta prenove: 2006 - 2010
•menjava oken, 2006 – 2009*
•izolacija zunanjih sten 2010
(3430 m2 TI 15 cm)
Raba energije za ogrevanje pred prenovo:
100 kWh/m2
Raba energije za ogrevanje po prenovi:
71 kWh/m2
24. 4. 2012
Energetske sanacije stavb – primeri
Zmanjšanje porabe energije stavbe C. m. TITA 45, Jesenice:
Investicija prenove fasade: 156 350 € (račun)
Subvencija: 31 660€ (EKO sklad)
17 149€ Občina Jesenice
Neto investicija: 107 550 € (22 €/m2 stanovanja)
Prihranek energije:
Zmanjšanje rabe: 29 kWh/m2 /leto
Za celotno stavbo 140 MWh/leto (16 800 €/leto)
Vračilna doba: 6 let
Zmanjšanje emisij CO2: okrog 28 t na leto
24. 4. 2012
Energetske sanacije stavb – primeri
Zmanjšanje porabe energije stavbe C. m. TITA 72, Jesenice:
Podatki o večstanovanjski stavbi
Lokacija: C. m. Tita 72,
Upravitelj: Dominvest d.o.o.
Etaţnost: klet, pritličje in 4 nadstropja,
Neto ogrevana površina: 968 m2,
20 stanovanj,
Leto izgradnje: 1962
Prenova je bila narejena na pobudo
stanovalcev.
Leta prenove: 2006 - 2010
menjava oken, 2006 – 2009*
izolacija zunanjih sten 2010
(površina posega: 1032 m2 ,TI 15 cm)
Raba energije za ogrevanje pred prenovo:
72 kWh/m2
Raba energije za ogrevanje po prenovi:
48 kWh/m2
24. 4. 2012
Energetske sanacije stavb – primeri
Zmanjšanje porabe energije stavbe C. m. TITA 72, Jesenice:
Investicija prenove fasade: 49 270 € (račun)
Subvencija: 9 130€ (EKO sklad)
5 760€ Občina Jesenice
Neto investicija: 34 389 € (36 €/m2 stanovanja)
Prihranek energije:
Zmanjšanje rabe: 24 kWh/m2 /leto
Za celotno stavbo 23,2 MWh/leto (2 780 €/leto)
Vračilna doba: 12 let
Zmanjšanje emisij CO2: okrog 4,6 t na leto
24. 4. 2012
Energetske sanacije stavb – primeri
Zmanjšanje porabe energije stavbe Ul. S. Bokala 16, Jesenice:
Podatki o večstanovanjski stavbi
Lokacija: Ul. S. Bokala 16,
Upravitelj: Dominvest d.o.o.
Etaţnost: klet, pritličje in 4 nadstropja,
Neto ogrevana površina: 1090 m2,
20 stanovanj,
Leto izgradnje: 1956
Prenova je bila narejena na pobudo
stanovalcev.
Leta prenove: 2006 - 2008
menjava oken, 2006 – 2007*
izolacija zunanjih sten 2008
(površina posega: 1032 m2 ,TI 10 cm)
Raba energije za ogrevanje pred prenovo:
63 kWh/m2
Raba energije za ogrevanje po prenovi:
42 kWh/m2
24. 4. 2012
Energetske sanacije stavb – primeri
Zmanjšanje porabe energije stavbe Ul. S. Bokala 16, Jesenice:
Investicija prenove fasade: 44 430 € (račun)
0 € (EKO sklad) debelina TI ni ustrezala pogojem
4 260 € Občina Jesenice
Neto investicija: 40 170 € (37 €/m2 stanovanja)
Subvencija:
Prihranek energije:
Zmanjšanje rabe: 21 kWh/m2 /leto
Za celotno stavbo 22,9 MWh/leto (2 750 €/leto)
Vračilna doba: 15 let
Zmanjšanje emisij CO2: okrog 4,5 t na leto
24. 4. 2012
Zaključki
24. 4. 2012
Zaključki
Pri energetskih sanacijah starejših stavb naletimo na soodvisnost med:
- ugodje stanovalcev v bivalnih prostorih
- zmanjšanje rabe energije (stroškov stanovalcev)
- investicije v posamezne ukrepe (ekonomsko upravičeni ukrepi)
• Raba energije za ogrevanje večstanovanjskih stavb z daljinskim ogrevanjem na
Jesenicah se je s povprečja preteklih let – 115 kWh/m2 leto v lanski ogrevalni sezoni
zmanjšala na 100 kWh/m2 leto (zmanjšanje CO2 – 6000 ton). Koliko je k zmanjšanju
porabe prispevala tudi pospešena vgradnja delilnikov, bomo ugotavljali na koncu
letošnje ogrevalne sezone, ko je vgradnja postala obvezna.
• Preteţni del prihrankov energije za ogrevanje je moţno doseči z boljšo toplotno
zaščito ovoja zgradbe. Manjši, vendar prav tako pomemben del prihrankov pri rabi
energije, pa je moţno doseči tudi z izboljšanjem delovanja ogrevalnega sistema.
• Pri posameznem ukrepu se lahko pojavi problem ekonomske upravičenosti posega,
saj lahko stroški preseţejo prihranke za naslednjih 15 let. Pri starejših stanovanjskih
stavbah, grajenih pred letom 1980, je tehnično moţno zmanjšati rabo energije za
ogrevanje do 60 %. Pribliţno 30 % pa je moţno zmanjšati rabo energije z
ekonomsko upravičenimi ukrepi, ki se povrnejo prej kot v 10 letih.
24. 4. 2012
Občina Jesenice
Energetsko svetovanje za občane – ENSVET
HVALA ZA POZORNOST
24. 4. 2012