meritve vibracij v skupini stiskalnic in na nosilni konstrukciji

KALMER d.o.o.
meritve vibracij
balansiranje rotorjev in
vzdrževalni inženiring
Nasipi 49, 1420 Trbovlje
Tel.: (03) 56 - 14 - 702
Fax.: (03) 56 - 14 - 707
ISO 9001: 2000
O meritvah vibracij na izbranih merilnih mestih,
Papirnica Goričane, 6.4.2010
film recording
qwh23874
12
15
Ime :
Marjan Kozinc, dipl.ing.str.,
Ime :
Aleksander Klančišar, univ.dipl.ing.str.
Ime :
Aleksander Klančišar, univ.dipl.ing.str.
Podpis :
18
21
Trbovlje, 8.4.2010
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
1.0 OPIS MERITVE - POSTOPKA
1.1 Merilna oprema :
analizator vibracij Pruftechnik VibXpert
senzor (akcelerometer) Vib 6.142
Dewesoft 6.6 - sistem za zajemanje, arhiviranje in analizo podatkov. Z vgradnjo
tega sistema je omogočena tudi orbitalna analiza
1.2 Arhiviranje in analiza rezultatov :
računalnik PC Pentium
tiskalnik HP LaserJet P2015 Series
programska oprema OMNITREND 2.50
1.3 Naloga kontrolne meritve :
ugotoviti obratovalno stanje na valjih skupine stiskalnic
6.4.2010, v = 810 m/min
ugotoviti vzrok povišanih vibracij v naknadni sušilni skupini
1.4 Opis merjenih naprav :
vsak stroj ima priloženo svojo strojno kartoteko z ustreznimi tehničnimi podatki
1.5 Uporabljena literatura :
standardi DIN 2056 oz. ISO 2372, ISO 3945
Mechanical Vibration and Shock Measurements,
(Jens T. Broch, Bruel&Kjaer 1984)
Frequency Analysis,
(R.B.Randall, B.Tech, Bruel&Kjaer 1987)
Predhodna poročila o meritvah na teh strojih
1
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
2.0 REZULTATI MERITEV
Skupina stiskalnic, v = 810 m/min, plin = 98 N/mm:
Naziv stroja
Merilno
mesto
RMS
VDI 2056
(mm/s)
P-H
P-V
Centralni valj 2
P-A
V-H
V-V
V-A
P-H
P-V
Spodnji NIPCO
P-A
V-H
V-V
V-A
Zgornji NIPCO
P-H
V-H
RMS
(za ležaj)
2
(m/s )
(m/s )
3,4
0,9
3,1
0,6
3,6
5,4
2,9
2,7
4,2
6,1
3,1
5,0
1,0
2,0
6,7
1,9
3,3
2,0
ENV
2
RMS posp.
(1-1000 Hz)
OPOMBA
2
(m/s )
101 Hz
5,4
0,6
1,4
0,1
101 Hz
5,1
1,2
2
0,5
0,1
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
Izbrani vodilni valji:
Valj
VV 11
VV 34
VV 37
VV 39
VV 115
VV 116
VV 117
VV 119
nosilec
med
P–H
V-H
V-V
P-H
V-H
P-H
V-H
P-H
V-H
P-H
P-V
V-H
V-V
P-H
P-V
V-H
V-V
P-H
P-V
V-H
V-V
P-H
V-H
RMS
VDI 2056
(mm/s)
5,1
7,9
3,6
0,9
0,8
1,0
0,7
0,8
1,0
2,9
9,3
2,0
41,5
10,0
6,3
12,9
19,1
4,4
8,2
8,8
62,2
0,6
1,1
V-V
47,0
P-H
V-H
P-H
V-H
9,2
6,5
2,0
5,6
Merilno
mesto
RMS
(za ležaj)
(m/s2)
RMS
ENV.
(m/s2)
1,1
0,1
0,9
0,2
14 Hz
1,6
VV 114
0,1
14 Hz
2,5
0,2
5,2
8,3
14 Hz
14 Hz
115 in 117
VV 112
OPOMBA
3
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
3.0 ORBITALNA ANALIZA
Na slikah je prikazano:
- oblika orbite
- odstopanje geometrije orbite od geometrije gredi
- RMS vibracijske hitrosti
Skupina stiskalnic s 1., 2. in 3. filcem
4
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
2. skupina stiskalnic (Zgornji NIPCO):
5
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
6
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
7
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
3. skupina stiskalnic (Centralni2, Spodnji NIPCO):
8
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
9
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
10
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
Komentar:
V skupini stiskalnic je na tokratni meritvi dinamično stanje merjenih valjev ugodno.
Treba je upoštevati, da je bila hitrost stroja tokrat nekoliko nižja kot na predhodnih
meritvah. Skupne vrednosti vibracijskih hitrosti so na valjih zg. nipco, centralni 2 in
sp. nipco v vseh merjenih smereh v dovoljenih mejah. Maksimalno vrednost dosežejo
na vodilni strani sp. nipco valja v vertikali, kjer znašajo 6,7 mm/s. Na vodilni strani
centralnega valja 2 beležimo v aksialni smeri nekoliko povišane vrednosti
vibracijskih hitrosti, vendar glede na zgodovino meritev stanje ni kritično. V spektrih
je dominantna motnja na 101 Hz, ki predstavlja motnjo z izvorom na filcu. Motnja je
glede na trend ugodna. V spektrih vibracijskih pospeškov in v envelopi ni opaziti
povišanih vrednosti. Stanje ležajev ocenjujemo kot dobro. Na zgornjem nipco valju ni
opaziti posebnosti. Dinamično stanje tega valja je ugodno. Orbitalna slika ne kaže
kritičnih stanj katerega izmed merjenih valjev.
Izvedli smo tudi meritve vibracij na izbranih merilnih mestih v naknadni sušilni
skupini in v njeni bližnji okolici. Ugotovili smo, da obstaja izvor prekomerno
povišanih vibracij v kleti naknadne sušilne skupine. Najvišje skupne vrednosti
vibracijskih hitrosti beležimo na vodilni strani valja 117, kjer dosežejo v vertikalni
smeri do 62 mm/s. Podobno visoke vrednosti beležimo tudi na vodilni strani valja
115 in na nosilcu med valjema 115 in 117. Nekoliko povišane so tudi vrednosti na
valju 116, vendar že precej manj. V spektrih vibracijskih hitrosti je frekvenčna slika
na vseh merilnih mestih praktično enaka. Dominantna je motnja na 14 Hz, ki
predstavlja frekvenco vrtenja vodilnih valjev. Opaziti je tudi višje harmonike te
motnje. Treba je poudariti, da imamo v tej skupini valjev periodično izmenjevanje
kritične faze vibracij in faze nižjih vibracij. Perioda znaša okrog 8 – 10 sekund. Pojav
periodične izmenjave stanja si razlagamo z ujemanjem in razhajanjem faznega kota
debalansa sosednjih valjev. Po naših informacijah so bili omenjeni valji pred kratkim
balansirani, zato predpostavimo, da razlog povišanih vibracij ne tiči neposredno v
debalansu teh valjev. Izvedli smo tudi meritve na valjih 112 in 114 v sosednji skupini
valjev. Ugotovili smo, da je tam stanje ugodnejše. Vendar obstajajo določene razlike
med nosilno konstrukcijo v kleti sušilne skupine in v kleti naknadne sušilne skupine.
Določene razlike so že v sami postavitvi valjev, po naši oceni pa je glavni prečni
nosilec valjev v naknadni sušilni skupini daljši kot v drugih skupinah. Obstaja velika
verjetnost, da je lastna frekvenca nosilne konstrukcije te skupine blizu 14 Hz in da
pride do resonance. Lastno frekvenco konstrukcije bi lahko spremenili z dodatnimi
ojačitvami med glavnim prečnim nosilcem in stropom. Omeniti velja še slabše stanje
ležaja na vodilni strani valja 117, kjer v envelopi beležimo harmonike tudi v pasivni
fazi, prav tako imamo v časovnem signalu izrazito motnjo na obrat valja.
11
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
Sklep:
Skupne vrednosti vibracijskih hitrosti v kleti naknadne sušilne skupine so krepko v
nedovoljenem področju. Med naslednjim zastojem priporočamo meritev lastne
frekvence nosilne konstrukcije naknadne sušilne skupine v kleti. Ob predhodni
postavitvi opreme bi za to potrebovali približno 10 minut za samo meritev, tako da se
bi lahko meritev izvedla tudi ob krajšem zastoju. V primeru da bo lastna frekvenca
dejansko blizu 14 Hz, bo potrebno namestiti vmesne ojačitve med glavnim prečnim
nosilcem in stropom. Ojačitveni profili naj bi bili privijačeni (prednapeta obstoječa
povezava je slaba rešitev, ker še vedno omogoča nihanje v eno smer). Z ojačitvami bi
na ta način povišali lastno frekvenco konstrukcije in se izognili resonanci. Ojačitve se
priporočajo v vsakem primeru, saj gre že na pogled za razmeroma vitek profil glede
na svojo dolžino in število vpetih valjev. Priporočamo tudi kontrolo zračnosti
oziroma preventivno zamenjavo ležajev valja št. 117.
Meritve izvedli:
Marjan Kozinc, dipl.ing.str.,
Aleksander Klančišar, univ.dipl.ing.str.
Rezultate analiziral: Aleksander Klančišar, univ.dipl.ing.str.
12
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
PRILOGA
str.:
14
15-114
- kriterij dopustnih vibracij VDI 2056
- frekvenčni spektri
13
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE – GORIČANE
PS1
14