CTP in CTF tehnologije

Univerza v Ljubljani
Naravoslovnotehniška fakulteta
Grafična tehnologija
CTP in CTF tehnologije
Tehnologija grafičnih procesov
Jasna Rejc, Martina Grosman
Ljubljana, januar 2007
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
KAZALO:
1. UVOD .............................................................................................................................................3
2. ZGODOVINA CTP-ja ......................................................................................................................4
2. 1. Pomembnejše prelomnice v razvoju CTP-ja ................................................................................4
3. KAJ JE CTP?.................................................................................................................................5
4. DIGITALNA PRIPRAVA .................................................................................................................6
4. 1. PS (Post Script) in PDF (Portable Document Format)..................................................................6
4. 2. Job Ticket in JDF (Job Definition Format) ....................................................................................6
4. 3. Preflight ......................................................................................................................................7
4. 4. Trapping – prekrivanje.................................................................................................................7
4. 5. Barvno upravljanje ......................................................................................................................7
4. 6. Poskusni odtis.............................................................................................................................7
4. 7. Digitalna montaža .......................................................................................................................8
4. 8. Osvetljevanje ..............................................................................................................................8
5. VRSTE LASERJA ..........................................................................................................................9
5. 1. Lasersko osvetljevanje z vidno svetlobo: .....................................................................................9
5. 2. Osvetlevanje konvencionalnih tiskarskih plošč z UV svetlobo: .....................................................9
5. 3. Termalna tehnologija: ..................................................................................................................9
5. 4. Violetna tehnologija: ..................................................................................................................10
6. NAČINI OSVETLJEVANJA ..........................................................................................................11
7. TISKARSKE PLOŠČE..................................................................................................................14
7. 1. CTP tiskarske plošče za violetno tehnologijo (405 nm): .............................................................14
7. 2. CTP tiskarske plošče za termalno tehnologijo (830 nm): ............................................................14
8. ZDRUŽEVANJE DIGITALNEGA TISKA Z ANALOGNIM..............................................................15
9. PREDNOSTI CTP TEHNOLOGIJE PRED KLASIČNO .................................................................16
9. 1. Computer To Film .....................................................................................................................17
9. 2. Computer To Plate ....................................................................................................................17
9. 3. Computer To Plate / To Cylinder / To Screen ............................................................................17
9. 4. Computer To Press / direct imaging technology .........................................................................18
9. 5. Computer To Print.....................................................................................................................18
10. PRIHODNOST ............................................................................................................................19
11. ZAKLJUČEK...................................................................................................................................21
12. LITERATURA..................................................................................................................................22
2
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
1. UVOD
Neposredno osvetljevanje plošč (CTP) deluje podobno kot osvetljevalnik za filme, le da
laserske diode preslikajo digitalni zapis na površino aluminijastih ali poliestrskih plošč, in ne na film. S
tem se izognemo dolgotrajnemu in dragemu vmesnemu koraku na poti v tiskarno. Z osvetljevalniki
plošč je običajno mogoče doseči večjo kakovost tiska, saj pri tem ni kopirnih predlog in
fotomehaničnega kopiranja na ofsetne plošče.
Naprave za digitalno kopiranje plošč razumejo jezik postscript, kar omogoča tudi digitalni
poskusni tisk z velikoformatnimi tiskalniki. S takšnimi odtisi pa ne moremo nadzorovati prekrivanja
barvnih izvlečkov, popravki kakršnihkoli napak so zelo dragi, saj je treba postopek ponoviti in
zamenjati celo tiskovno formo. Zato je digitalno kopiranje priporočljivo le takrat, ko je založnik
popolnoma prepričan, da so datoteke pri tiskarju pravilne in jih ne bo treba popravljati.
Slika prikazuje diagram tehnologij CTF, CTP in CT Press
3
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
2. ZGODOVINA CTP-ja
Prvič so v svetu začeli govoriti o Computer to Plate tehniki že okoli leta 1970, ko so poskušali
podatke, zapisane na skenerju, osvetljevati neposredno na offset4 tiskarsko ploščo. Vendar takrat tak
sistem ni in tudi ni mogel zaživeti, saj digitalna tehnika tega še ni omogočala. Podatke je bilo potrebno
nekam shraniti, po drugi strani pa bi bil tak proces tudi izredno drag.
Kasneje se je ta tehnika uporabljala za tiskanje večjih enobarvnih predlog, še kasneje pa že
za tiskanje katalogov, brošur, embalaž.
2. 1. Pomembnejše prelomnice v razvoju CTP-ja:
•
1980 - podjetje Hoechest razvije prvo ploščo za neposredno osvetljevanje. V približno istem
času pa pri podjetju Gerber Systems razvijejo osvetljevalno enoto namenjeno časopisnemu
tisku.
•
1990 - Hoechest in Gerber Systems sedaj skupaj namestita prvi sistem v holandski založbi, ki
pa na žalost še ni zanesljiv in ni primeren za masovno proizvodnjo. Istočasno še več drugih
podjetij razvije svojo osvetljevalno enoto.
•
1993 - v podjetju R. R. Donnelley se odločijo za novo organizacijo proizvodnje, v katero vse
bolj vključujejo CTP sisteme, podjetje Creo pa dobi prvo večje naročilo za izdelavo
osvetljevalnih naprav za osvetljevanje plošč.
•
1995 - po svetu deluje okrog 100 sistemov, ki uspešno delujejo v proizvodnji. Razmišljanja o
nakupih strojev se še višajo, na sejmih pa je razstavljenih že 37 različnih naprav različnih
formatov. Podjetje Creo predstavi tudi prvo termalno osvetljevalno enoto za digitalno
osvetljevanje.
•
1996 - dnevnika Delo in Slovenske novice prva v Sloveniji začneta s tehnologijo CTP.
•
1997 - število nameščenih CTP sistemov, ki uporabljajo metalne plošče, doseže število 840
do 850
•
1999 - v svetu je nameščenih okrog 2000 CTP sistemov
•
2000 - v svetu je nameščenih okrog 4000 CTP sistemov
4
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
3. KAJ JE CTP?
Computer to plate je izraz, ki se uporablja za opisovanje računalniško kontriliranih plošč za
direktno upodabljanje. Ta tehnologija se uporablja za ofsetni in za fleksotisk.
CTP sistem je sestavljen iz treh osnovnih komponent:
- računalnika
- upodobitvenega sistema
- tiskovne forme.
Slika prikazuje osnovne komponente CTP sistema
Računalnik:
Računalnik ima prvo vlogo, ker vpliva na ves potek. Elektronska obdelava je boljša od ročne,
saj prihranimo čas in stroške priprave plošče. Celoten sistem je navadno sestavljen iz večih
računalnikov. Vsak je zadolžen za svojo funkcijo in sicer: nalaganje, procesor za rastrsko upodabljanje
(RIP-raster image processor), vmesno skladiščenje podatkov, centralni računalnik za opremo;
Upodobitveni sistem:
Prenos digitalnih podatkov iz računalnika na ploščo je izvršen s centralnim elementom CTP
sistema z plate image-setter-jem. Večinoma se tu uporablja laser. Moč in dolžina laserskih žarkov se
mora skladati z občutljivostjo površine plošče.
Tiskarska plošča:
Za CTP sisteme je na voljo veliko različnih tipov plošč. Pri ofsetnih ploščah se upošteva baza
(aluminijeva ali poliesterska), papir in premaz. Veliko plošč se še vedno razvija na bazi topila ali vode.
5
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
4. DIGITALNA PRIPRAVA
Digitalna priprava zagotavlja, da bodo doseženi najboljši rezultati s CTP-jem. Mora biti
načrtovana tako, da se najbolje prilega potrebam posameznega naročnika. Strojna in programska
oprema morata delovati usklajeno. V naslednjih točkah so opisane pomembne faze, ki vodijo do
izdelave tiskovne forme.
4. 1. PS (Post Script) in PDF (Portable Document Format)
Do nedavnega so v grafični pripravi uporabljali datoteke raznih odprtih programov, kar pa je
prinašalo veliko napak.
Zdaj se uporabljata le še PS in PDF. PS datoteke so preverjene in uveljavljene
standardizirane datoteke. PS je s posebnim programskim jezikom zapisan odprt dokument. Od PDF-ja
se razlikuje po tem, da je PDF zaradi vgrajenega stiskanja podatkov manjši in zato toliko bolj
uporaben. PS datoteke so velike, kar vodi do dolgega prenosa podatkov.
Torej PDF je najbolj uveljavljen dokument, ki zagotavlja varnost in je izdelan za digitalen potek
dela. Uporablja ga lahko vsakdo. Projekt izdelan v kateremkoli grafičnem programu se lahko producira
v PS dokumentu. Nato se ga s programom Acrobat Distallerpretvori v PDF. Nekateri programi
dopuščajo, da se podatki direktno pretvorijo v PDF dokument.
4. 2. Job Ticket in JDF (Job Definition Format)
Pri podjetju Adobe so razvili tudi novo metodo za PDF imenovano PJTF (Portable Job Ticket
Format), ki dopušča, da so vsi ostali podatki potrebni za osvetlitev dokumenta shranjeni tako, da
nimajo nobene zveze z vsebino dokumenta. To je vodilo k boljši fleksibilnosti v pripravi. Saj so vse
morebitne spremembe shranjene v PJTF. Te spremembe so lahko: navodila za spremembo resolucije,
prekrivanje, koti rastrov, razpored strani na tiskovni formi, ločljivost osvetljevanja, velikost dokumenta
in tudi končni roki, naslov naročnika...
Želja po povezavi in dopolnitvi posameznih korakov v digitalni pripravi je vodila do ustanovitve
neodvisne organizacije CIP 4. Vsi glavni proizvajalci v grafični industriji so podprli pobudo CIP 4 za
nov standard in sicer Job Definition Format (JDF). Ta za razliko od PJTF-ja vsebuje informacije in
nastavitvene vrednosti za celoten proces.
6
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
4. 3. Preflight
Pomeni preverjanje pred osvetljevanjem plošče. In sicer preveri se verzije PDF-ja, ali so
pripete vse pisave, tip pisav, barvne modele, resolucijo slik, da so stranke in delavci v grafični pripravi
prepričani o kvaliteti datotek,...
4. 4. Trapping – prekrivanje
Pod tem uzrazom poimenujemo postopek prekrivanja sosednje ležečih polno potiskanih
površin, s katerimi se izognemo napakam zaradi neskladja barvnih izvlečkov CMYK v tisku. Trapping
je proces, ki barvne izvlečke tako prilagodi, da se na končnem odtisu izognemovidnim napakam zaradi
tehničnih omejitev tiskanja.
4. 5. Barvno upravljanje
Barvno upravljanje v pripravi mora biti usklajeno z barvnim upravljanjem v tisku. Zato je nujno
potrebno, da sta priprava in tisk povezana. To je mogoče z uporabo ICC profilov. Tukaj prednjači
Adobe-ov Photoshop, ki je s svojo sedanjo različico postal vzorčni primer za neoporečno
implementacijo tehnologije barvnega upravljanja po ICC specifikacijah.
4. 6. Poskusni odtis
Je ena najpomembnejših faz v digitalni pripravi. Ker se pri CTP tehnologiji ne uporablja filmov,
iz katerega bi bil narejen odtis, se uporabi digitalni poskusni odtis. Le ta simulira odtis na končnem
papirju in tako prikaže stranki skorajšnjo končno podobo. Na voljo so različni posebni in izjemno
natančni tiskalniki za poskusni odtis:
-
velikoformatni digitalni tiskalniki
-
visokoločljivi kapljični tiskalniki (zanesljiva simulacija na podlagi barvnega upravljanja)
-
barvni laserski tiskalniki (ne more zagotoviti dovolj precizne barvne skladnosti s proizvodnim
tiskom)
-
Real Time Image, navidezni sistemi preiskusnega tiskanja (po internetu naročniku omogočajo
izdelavo poskusnih odtisov z napravami v izbrani tiskarni; predogled je možen tudi na
preciznih in kalibriranih monitorjih; tak način je poskusni odtis na daljavo; med obiskovalci
sejmov vedno zbuja precej zanimanja)
7
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
4. 7. Digitalna montaža
Idealen za montažo od posameznih strani do velikoformatnih pol je seveda PDF format. Za
digitalno montažo se uporablja več programov. V program uvozimo datoteke, katerih strani se nato
avtomatskoprerazporedijo po predhodno sestavljeni formi. Na formi imamo lahko več različnih
formatov ali pa strani montaže avtomatsko tečejo po tiskarskih polah. Na formo lahko dodamo še
barvni klin, oznake za porezavo, vložni kot,...
4. 8. Osvetljevanje
Ko se proces digitalne priprave z osvetljevanjem konča se prične tisk.
Slika prikazuje digitalno pripravo od prve do zadnje faze
Slika prikazuje podrobnejše faze digitalne priprave
8
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
5. VRSTE LASERJA
Kakšno osvetljevalno napravo bomo izbrali, je odvisno od vrste plošče, ki jo bomo osvetljevali.
Porebujemo relativno veliko moč laserskega žarka, saj ima žarek efekt na vsako rastrsko piko samo
nekaj mikrosekund pri vsaki upodobitveni hitrosti. Tako je na voljo le malo časa, da dobimo želen
učinek.
5. 1. Lasersko osvetljevanje z vidno svetlobo:
V zgodjih letih razvoja CTP tehnologije so se za osvetljevanje uporabljali laserji, ki so delovali
v območju modre in zelene svetlobe. Postopoma so se začele uporabljati cenejše laserske diode.
5. 2. Osvetlevanje konvencionalnih tiskarskih plošč z UV svetlobo:
Pri tej tehnologiji svetloba prihaja iz močne UV luči. Usmerjena je na digitalno kontrolirano
svetlobno matrico, ki je sestavljena iz 500×500 ločenih LCD elementov. Ti so lahko kontrolirani
individualno prepuščajo ali blokirajo svetlobo. Rezultat je rastrirana slika. Torej svetloba potuje skozi
leče na ploščo. Slika se na ploščo izpisuje po delih, na koncu se posamezni deli združijo v celoto. Ta
tehnologija je poceni.
Slika prikazuje spekter svetlobe za različne vrste upodabljanj
5. 3. Termalna tehnologija:
Skozi proces termalnega upodabljanja se porabi veliko energije, za doseganje fizičnih
sprememb na površini termelnih plošč. Termalna tehnologija osvetljuje plošče po načelu zunanjega
bobna. Tako ima laserski žarek zelo kratko pot od izvora do plošče, kar je potrebno zaradi njegove
valovne dolžine svetlobe, ki je 830 nm.
9
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
Osvetljevanje termalne plošče deluje po binarnem principu (1-osvetljeno, 0-neosvetljeno), kar pomeni,
da če na ploščo ni prišlo dovolj energije ne bo osvetljena. Zaradi občutljivosti na temperaturo pa lahko
dosežemo izrazitejše prehode med tiskovnimi in netiskovnimi površinami, kar nam omogoča
upodabljanje 10 µm rastra (FM). Vodilni proizvajalci so: Creo, Screen, Heidelberg, Fuji;
5. 4. Violetna tehnologija:
Pri tej tehnologiji laserji delujejo na območju vidne svetlobe majhnih valovnih dolžin 410 nm.
Tehnologija deluje po načelu notranjega bobna. Pot laserskega žarka je daljša, kar ni večji problem.
Za uporabo te tehnologije rabimo posebne zatemnjene ali s posebnimi zaščitnimi lučmi opremljene
prostore.
Slika prikazuje razliko med upodabljanjem z vidno/UV in IR svetlobo
10
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
6. NAČINI OSVETLJEVANJA
Obstajajo trije glavni principi za upodabljanje plošč:
-
konstrukcija notranjega bobna (internal drum)
-
konstrukcija zunanjega bobna (external drum)
-
»flat bed« konstrukcija
Konstrukcija zunanjega bobna:
Plošča je vpeta na zunanjo stran bobna. Upodobitvena glava fokusira enega ali več laserskih
žarkov na površino plošče. Upodobitvena glava se premika vzdolžno po osi bobna, medtem ko se ta
rotira. Žarki so lahko zvezni ali prekinjeni, če se glava premakne do konca bobna.
Odločilna prednost metode zunanjega bobna pred notranjim je relativno lahko sočasno
fokusiranje večih laserskih žarkov na površino plošče. Npr. upodobitvene glave kanadskega podjetja
Creo operirajo z 240-imi paralelnimi neodvisno kontroliranimi žarki.
Upodobitvena glava se premika vzdolž celotne osne dolžine bobna. To je dokaj različno od
nosilne palice ločenih laserskih diod razporejenih na intervale. Nosilna palica je skoraj tako dolga kot
boben. Premikati joje treba samo med laserskimi diodami. Tak princip je tudi pri Ctpress/direct imaging
»Quickmaster DI«.
Sliki prikazujeta konstrukcijo zunanjega bobna
11
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
Konstrukcija notranjega bobna:
Konstrukcija notranjega bobna izhaja iz modela upodobitve filma. Plošča za tiskanje je
nameščena v valj. Večina naprav je nameščenih pod kotom večjim od 180°.
Rotirajoče ogledalo je nameščeno v notranji boben. Laserski žarek je refliktiran v os bobna in
naprej s pomočjo rotirajočega ogledala na površino plošče. Vrteča se optika z ogledalom se premika
počasi v osni smeri, medtem ko se vrteče ogledalo vrti zelo hitro (40.000 rotacij/min).
Tisti proizvajalci, ki so se odločili za to tehnologijo uporabljajo boben z granitno osnovo, de je
trdna, geometrigno stabilna in brez oz. čim manj vibracij. Pri prvih tehnologijah notranjega bobna se je
premikal celoten boben paralelno z osjo. Pri tej tehnologiji je težje delati z večimi žarki paralelno. Tudi
za to so rešitve. Leta 1997 so v podjetju Lüscher predstavili sistem »X-Pose« v katerem je 64
laserskih doid v rotacijskem modulu. To je hitra brezkontaktna medoda, da se podatki prenesejo na
upodobitveno glavo.
Sliki prikazujeta konstrukcijo notranjega bobna
12
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
»Flat bed« konstrukcija:
Pri tej tehnologiji je tiskovna plošča med upodobitvenim procesom postavljena ravno. Laserski
žarek osvetljuje ploščo po linijah. Tukaj se pojavi problem. Kljub zahtevni optiki, je rastrska pika na
robu plošče popačena. To popačenje narašča s formatom. »Flat bed« tehnologija je zato primernejša
za manjše formate. Veliko se uporablja za tisk časopisov, kjer visoka kvaliteta ni tako pomembna.
Pomemben pa je čas priprave zato izkoriščajo prednost te tehnologije, ta pa je zelo lahka namestitev
plošče. Visoko kvalitetne naprave s to tehnologijo uporabljajo več specifičnih upodobitvenih, ki delujejo
vzporedno ali uporabljajo upodobitveno glavo, ki se premika po plošči.
Sliki prikazujeta »Flat bed« konstrukcijo
13
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
7. TISKARSKE PLOŠČE
7. 1. CTP tiskarske plošče za violetno tehnologijo (405 nm):
Za violetno tehnologijo se uporablja na svetlobo občutljive ploskve bazirane na srebrovih
halogenidih ali na fotopolimerih. Oba tipa plošč sta na razpolago že veliko let. Uporablja se jih s
tehnologijo vidne svetlobe od 488nm do 670nm. Prednost srebnohalogenidne plošče je visoka
občutljivost in ločljivost, kar pomeni, da ne potrebujejo močnega laserskega žarka za osvetljevanje.
Omogačajo naklade do 350.000 odtisov. Na njih se izvaja pozitivni kemigrafski proces.
Prednost fotopolimernih plošč je njihova stabilnost. So tudi bolj prijazne okolju, saj njihovo
razvijanje poteka večinoma s pomočjo vode. S fotopolimernimi ploščami se izvaja negativni
kemigrafski proces.
7. 2. CTP tiskarske plošče za termalno tehnologijo (830 nm):
Da izmed večjih proizvajalcev teh plošč sta podjetji Kodak in Fuji. Proizvodnja le teh pa še
raste. Poznamo dva procesa in sicer pozitivni in negativni proces. Gre pa za to, da se pri pozitivnem
procesu deli, ki ne bodo tiskani uničijo z visoko energijo laserja, kasneje pa se raztopijo med
razvijanjem. Prednost tega procesa pred negativnim je, da ne potrebuje predosvetlitve (predgretja).
Ploščo lahko tudi utrdimo z dodatnim segrevanjem. Po tem so plošče primerne tudi za miljonske
naklade ter tiskanje z UV laki ali barvami. Za zdaj je teh plošč le malo na voljo. Te plošče porabijo več
energije kot ostale plošče in proces upodabljanja je daljši.
Leva slika prikazuje 300x povečano rastrsko piko upodobljeno s termalno tehnologijo. Desna slika prikazuje desni kot leve slike
z 3000x povečavo, kjer je lepo vidna razlika med hidrofilno in hidrofobno površino.
Trg digitalnega kopiranja si deli okoli 40 različnih ofsetnih plošč CTP, če prištejemo še ofsetne
plošče, ki jih lahko osvetlimo z UV svetlobo zlahka dodamo še 15 izdelkov. Agfa je edino podjetje, ki
proizvaja srebrohalogenidne, fotopolimerne in termalne ofsetne plošče. Po drugi strani je Creo prevzel
dve tovarni za proizvodnjo termalnih plošč. Fuji proizvaja oboje, violetne fotopolimerne in termelne
plošče, dobavljajo pa tudi plošče za osvetljevanje z UV svetlobo. Kodak se skupaj s Creom odziva na
proizvodnjo termalnih plošč.
14
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
8. ZDRUŽEVANJE DIGITALNEGA TISKA Z ANALOGNIM
Procesna logika CtFilm, CtPlate:
•
Drage TF, visoki stroški priprave tiska
•
Maloštevilne menjave visokih naklad
•
Visoke naklade
•
Visoke tiskovne hitrosti
•
Veliki tiskovni formati
•
Visoke investicije za strojno opremo
•
Visoki stroški skladiščenja
•
Univerzalnost (tržna neorientiranost na ciljno skupino)
•
Amortizacija z »visokovoluminoznimi« tiskovinami in maloštevilnimi nakladami
Procesna logika CtPress:
•
Cenene TF
•
Hitra priprava tiska
•
Gospodarna priprava tiska
•
Maloštevilna menjave nizkih naklad
•
Prilagojena tiskovna hitrost
•
Manjši tiskovni formati
•
Investicije v stroje in upodabljanje
•
Tisk na zahtevo (Print-on-demantd), tisk ob pravem času (just-in-time)
•
Specializiranost (ciljna tržna orientiranost)
•
Amortizacija s številnomi nakladami
Klasično osvetljevanje tiskarskih plošč je široko uporabljan postopek, ki pa ima eno slabost.
Odtis zaradi podosvetlitve filmov izgubi del svoje kakovosti.
Rešitev je tehnologija "Computer To Plate" (CTP), pri kateri se stari postopek osvetljevanja
tiskarskih plošč izpusti. Plošče se osvetljijo neposredno iz računalnika, kar omogoča krajši rok priprave
in višjo kakovost tiskanja.
15
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
9. PREDNOSTI CTP TEHNOLOGIJE PRED KLASIČNO
CTP tehnologija je v današnjem času dovolj razvita in izpopolnjena, da se lahko primerja z
klasično tehnologijo. Prednost pa ni le v kratkih časih izdelave, temveč tudi v spodaj naštetih
lastnostih:
•
zelo ostra rastrska pika; točka se namreč prvič deformira oz. poveča šele pri tisku
•
kvalitetnejša izdelava
•
ker ni kontaktnega postopka (skorajda) ni možnosti, da bi se na plošči poznale sledi nečistoč
in prahu
•
kopije, ki jih izdelujemo kasneje se ne razlikujejo od prve narejene plošče saj so pogoji
osvetljevanja vedno enaki
•
izredno dobro vidni detajli v temnih in v svetlih delih
•
natančno pozicioniranje, kar omogoča boljše skladje pri tisku
•
krajši čas predpriprave
•
skorajda ni potrebna ročna korekcija plošč
•
v primeru, da se kakšna plošča poškoduje, imamo podatke še vedno shranjene v računalniku,
tako da se le ta ponovi hitro in pod istimi pogoji kot prejšnja
KONKURENČNOST CTP PROTI CTF
•
ni potrebno več osvetljevanje in razvijanje filma, ena stopnja med pripravo in tiskom se izpusti,
•
to pomeni manjši strošek, pa tudi ni več potrebno nadzirati kvalitete filma
CTP : CTF
CtFilm, CtPlate
CtPress
Cena TF
visoka
Nizka
Čas priprave
Dolg
kratek
Število naklad
nizko
Visoko
Število odtisov
visoko
Nizko
Hitrost tiska
visoka
Odvisno od tehnologije
Stroški skladiščenja
visoki
Nizki
Tržna orientiranost
neorientiranost
Ciljna orientiranost
Amortizacija
Masovni tisk
Številne naklade
Tisk na zahtevo
ne
Popolnoma
Tisk ob pravem času
Težko dosegljiv
Popolnoma dosegljiv
16
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
9. 1. Computer To Film
•
večja produktivnost: skrajšanje postopka priprave – pripravimo lahko več filmov
•
prihranimo material (lepilo, osnovni material, kopirne in tiskarske kontrolne trakove, ...)
•
ohranjajo oz. uporabljajo se nastavitve (oznake za: skladje, porezave, zgibanje, ...)
•
kopiranje plošč zahteva krajšo porabo časa
•
...
9. 2. Computer To Plate
•
Odstrani uporabo filma (nižji stroški, krajši čas priprave)
•
Digitalno kontrolni upodobitveni sistem oblikuje slikovne piksle na tiskarski plošči, plošča je
uporabna v konvencionalnem procesu tiska
•
Uporablja se več-žarkovni, visokoučinkovit laserski sistem
Computer to plate sistem
9. 3. Computer To Plate / To Cylinder / To Screen
... to cylinder – tehnologijo neposrednega upodabljanja na valju – (npr. graviranje valja za globoki
tisk)
... to screen – postopek izdelave TF na situ.
17
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
9. 4. Computer To Press / direct imaging technology
Computer to press sistem za večbarvni offsetni tisk
Pri CT Press – Direct imaging (neposredno upodabljanje) se plošče proizvedejo na samem
tiskarskem stroju.
Computer to press/ direct imaging sistem
Možnosti:
•
Plošče s stalno upodobitvijo
•
Plošče za večkratno upodabljanje
Tehnologijo odlikuje visoka kakovost barvnega tiska (naklade v velikosti najmanj 300 izvodov).
9. 5. Computer To Print
Možnosti:
•
Z vmesnim nosilcem slike (npr. elektrofotografija)
•
Brez vmesnega nosilca (npr. kapljični tisk)
18
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
10. PRIHODNOST
Razvoj digitalnega tiska:
Tržni delež v Evropi
2005
2015
3,6 %
Več kot 15 %, če odštejemo tudi
pisarniško in osebno tiskanje
tehnologije
Prevladujeta elektrofotografski
Elektrofotografski itsk za
in kapljični tisk. Kakovost je
pisarniško (hišno) uporabo in za
primerljiva z ofsetnim tiskom.
realizacijo standardnih tiskovin.
Največja hitrost barvnega tiska
je 267 listov A4/min, v
kapljičnem tisku 2 lista A4/min.
Elektrofotografski tisk
Kapljični tisk
Enobarvni laserski tiskalniki
Enobarvni laserski tiskalniki
zmorejo 190 odtisov/min pri
zmorejo 250 odtisov/min pri
tiskanju na pole in do 1000
ločljivosti 1200 dpi, pri tiskanju
odtisov pri tiskanju na zvitke,
zvitkov širine 0,6-1,0m pa 2500
ionografski tisk omogoča pri
odtisov/min. Kapljični tisk je še
nižji ločljivosti še večje hitrosti.
hitrejši.
Kodakov Versamark natisne pri
Visokokakovostne akcidenčne
nizki ločljivosti 2000
rotacije, ki v okviru hibridnih
odtisov/min, inca Digital FastJet
sistemov zagotavljajo 20.000
pri ločljivosti 300 dpi poslika
enobarvnih odtisov/min. Stroji
2
6000 m /min. Plazo-električne
za tisk embalaže natisnejo
tiskalne glave DoD širine 50 mm
12.000 m2 /min. Širše tiskalne
zagotavljajo višje tiskovne
glave s fimnimi šobami za večjo
hitrosti in ofsetno kakovost pri
proizvodnjost in tiskovno
ločljivosti 600 dpi in 8-bitnem
kakovost.
tonskem obsegu.
Tiskarska črnila na osnovi
Personalizacije in mutacije
organskih topil ali vode suše
Cena tiskarskih črnil UV se bo
tudi z UV-sevanjem. Slednje
znižala. Optimirali jih bodo glede
prevladujejo pri kakovostnem
na vrsto tiskalne glave in
barvnem tisku.
tiskovnega materiala.
Elektrofotografski in kapljični
Predtisk ni več potreben.
tisk omogočata zlasti
Nadomešča ga barvni kapljični
naslavljanje neposredno pošte
tisk. Avtomatizirana prelom in
ali vnaprej pripravljenih tiskovin.
razporejanje omogočata
učinkovito oglaševanje.
19
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
Delovni procesi
Pojavlja se spletno tiskanje
Ni več razlik med industrijskim
(web to print). Posebna
kapljičnim tiskom in klasično
dejavnost je velikolormatni
grafično dejavnostjo. Izjemno
industrijski tisk.
učinkovito spletno tiskanje (web
to print) za neposredno trženje z
elektronsko in/ali navadno
pošto.
Dejavniki razvoja
Računalniška tehnologija,
Superhitri računalniki
računalniški prelom in
omogočajo oskrbovanje z
razporejanje, razvoj kapljičnega
visokoločljivimi digitalnimi
tiska, nanotehnologije, osebno
podatki nad hitrostjo tiskanja.
izdelovanje (proizvodnja po meri
Uvajanje kvantnega
– za znanega naročnika).
računalništva pospešuje
digitalno tiskanje.
Nov Heidelbergov CTP sistem
20
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
13. ZAKLJUČEK
Tehnologija digitalnega kopiranja ofsetnih plošč se je stežka in počasi uveljavljala. Uporaba
ustreznih sistemov se je pomembno povečala šele sredi devetdesetih let. V celoti ti sistemi omogočajo
uporabnikom velike pridobitve, večjo proizvodnost, manj napak, zato manj izmeta, veliko upodobitveno
preciznost, ki se na koncu odraža v krajši pripravi tiskarskega stroja.
Pri CTP tehnologiji se mora zaposleni pri delu soočiti z znanji iz priprave in tiska. Tako mora
obvladati znanja grafičarja, računalničarja, tiskarja, deloma pa tudi strojnika. Delavec mora neprestano
slediti razvoju v pripravi in tisku.
Po najinem mnenju je slabost teh tehnologij, da nova delovna mesta niso tako številna, kot
predhodnja, zato skoraj vedno pride do odpuščanja delavcev. V redkih primerih se namreč zgodi, da
se za odpuščene najde nadomestilo v istem podjetju, saj so stroški prekvalifikacije in izobraževanja
dragi. Ker je Slovenija majhna in s tem tudi trg, tiskarne pa so majhne in jih je veliko, se delo porazdeli.
Tako se uvedba in upeljava novih tehnologij izplača samo večjim bolj podjetnim tiskarnam.
Misliva, da bodo v prihodnjih letih digitalne tehnologije popolnoma nadomestile klasične.
21
CTP in CTF tehnologije
Jasna Rejc, Martina Grosman
12. LITERATURA
1. HELMUT KIPPHAN, Handbook of Print Media, Springer 2001
2. GRAFIČAR, 4/2005, Zakaj smo strappani?
3. GRAFIČAR, 2/2005, Tiskarstvo vitalno kot še nikoli?
4. GRAFIČAR, Resnice o termalni ctp tehnologiji
5. GRAFIČAR, 1/2005, Z vidika violetne tehnologije ctp
6. GRAFIČAR, 2/2004, Nekaj misli o ctp
7. HELMUT TESCHNER, Druck & Medien Technik
8. MICHAEL BARNARD, Print and Production Manual, 8th edition, pira publishing
9. http://www.heidelberg.com
22