1. No category

Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj
Na podlagi dolo il 48. lena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
(Uradni list RS, št. 16/2007, 36/08, 58/09) je po obravnavi na seji u iteljskega zbora in na seji
Sveta staršev Svet Osnovne šole Jakoba Aljaža Kranj
dne_________ na svoji ____. seji sprejel
LETNI DELOVNI NA RT
za šolsko leto 2010/2011
Kranj, september 2010
2
KAZALO
1
1.1
1.2
1.3
UVOD
Opredelitev zakonske podlage za izdelavo letnega delovnega na rta
Postopek sprejemanja letnega delovnega na rta
Vizija, pedagoški in vzgojni koncept šole
4
5
5
7
2
OPREDELITEV POGOJEV DELA
8
2.1
2.2
2.3
Obseg vzgojno-izobraževalnega dela
Kadrovska zasedba
Prostorske možnosti
8
9
9
3
3.1
PREDNOSTNE NALOGE V ŠOLSKEM LETU 2010/11
Strokovno naravnani projekti
10
11
4
4.1
4.2
4.3
4.4
4.5
4.6
4.7
4.8
12
12
12
12
13
15
18
19
20
4.12
4.13
4.14
4.15
4.16
4.17
4.18
4.19
4.20
4.21
ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Opredelitev šolskega okoliša
Organizacija pouka
Urnik zvonjenja
Predmetnik
Šolski koledar 2010/11
Delovni koledar 2010/11
Navodila za u no-vzgojno delo
Razredništva, pou evanje posameznih strokovnih vsebin in vodenje
strokovnih aktivov
Program dejavnosti in izvajalci posameznih strokovnih vsebin
Nacionalno preverjanje znanja
Predsedniki šolskih komisij, vodje in koordinatorji za programe, ki se
izvajajo med šolskim letom
Varnost u encev
Pedagoške konference in sestanki u iteljskega zbora
Govorilne ure in roditeljski sestanki
Razredne ure
Šolsko svetovalno delo
Knjižnica
U beniški sklad
Pripravništvo, strokovni izpiti, pedagoška praksa študentov
Izobraževanje
Spremljava vzgojno-izobraževalnega dela
30
31
32
32
33
33
33
34
34
36
5
5.1
5.1.1
5.1.2
5.1.3
5.1.4
5.1.5
5.1.6
5.1.7
5.1.8
5.1.9
PODRO JA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
OBVEZNI PROGRAM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Pouk
Dnevi dejavnosti in strokovne ekskurzije
Šole v naravi in tabori
Kolesarski izpit
Podaljšano bivanje
Jutranje varstvo
Dodatni pouk
Dopolnilni pouk
Individualna in skupinska pomo
37
37
37
37
39
40
40
40
40
40
41
4.9
4.10
4.11
26
26
27
3
5.1.10
5.1.11
5.1.12
5.1.13
5.1.14
5.1.15
5.1.16
5.1.17
5.2
5.3
5.3.1
5.3.2
5.3.3
5.3.4
5.3.5
5.3.6
5.3.7
5.3.8
5.3.9
5.3.10
5.3.11
5.3.12
5.3.13
5.3.14
5.3.15
5.3.16
Strokovno delo z nadarjenimi u enci
Strokovno delo z u enci, ki imajo odlo be o usmeritvi v izobraževalni
program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo jo
U enje slovenskega jezika u encev migrantov
Sodelovanje na prireditvah in nate ajih
Testiranje za športno-vzgojni karton
Prilagajanje šolskih obveznosti - status športnika in kulturnika
Pohvale, priznanja in diplome
Interesne dejavnosti
NADSTANDARDNI PROGRAM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
RAZŠIRJENI PROGRAM VZGOJNO-IZBRAŽEVALNEGA DELA
Te aji tujih jezikov, plesni te aji, u enje inštrumentov in u enje plavanja
– ponudniki so društva, ki delujejo na šoli, za program pa šola ne odgovarja
Družbeno potrebno delo
Športna tekmovanja
Tekmovanja v znanju
Pevski zbor
Bralna zna ka
Nate aji
Šolski parlament in šolska skupnost
Prehrana u encev
Zdravstveno varstvo u encev
Prometna varnost in varna pot v šolo
Pomo socialno ogroženim u encem
Šolski novinci in priprava otrok na šolo
Poklicno usmerjanje u encev
Sodelovanje med šolo in starši pri pedagoškem delu
Šolski sklad
41
41
41
41
42
42
42
42
44
45
45
45
46
46
46
46
47
47
47
48
49
51
51
51
52
53
6
INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE, NAKUP U IL IN DROBNEGA
INVENTARJA
54
7
7.1
7.1.1
7.1.2
7.2
7.3
7.3.1
7.4
7.4.1
7.4.2
7.4.3
7.4.4
ORGANI ŠOLE
SVET ŠOLE
Sestava sveta šole
Pristojnosti sveta šole
RAVNATELJ
SVET STARŠEV
Pristojnosti sveta staršev
STROKOVNI ORGANI
U iteljski zbor
Oddel ni u iteljski zbor
Razrednik
Strokovni aktivi
55
55
55
55
56
56
57
57
57
58
58
58
8
SPREMLJANJE URESNI EVANJA LDN
59
4
PRILOGA I
PRILOGA II
PRILOGA III
PRILOGA IV
PRILOGA V
Program dejavnosti in izvajalci posameznih strokovnih vsebin
Publikacija Osnovne šole Jakoba Aljaža Kranj
Navodila in usmeritve za delo
Program izobraževanja strokovnih delavcev
Sistemizacija delovnih mest (MŠŠ in MO Kranj)
Spoštovani sodelavci, dragi u enci, spoštovani starši!
Želeli bi, da skupaj ustvarimo prijazno in varno okolje za u ence, okolje v katerem se dobro
po utijo, okolje, ki spodbuja ustvarjalnost in ambicioznost, in v katerem so u enci pripravljeni
veliko vložiti v svoje delo.
V šolskem letu 2010/11 bomo dali še ve ji poudarek vsebinam, ki bogatijo naš program šole.
Nemški jezik se bodo u ili vsi u enci od 7. do 9. razreda, angleški jezik pa tudi u enci od 1.
do 3. razreda. Prijavili smo se tudi na razpis Zavoda za šport Planica, ki omogo a, da bodo
imeli u enci od 1. do 8. razreda 4 do 5 ur tedensko pouk športne vzgoje. Po kon anem rednem
pouku jim bomo namre nudili še 2 dodatni uri športne vadbe. Vsi u enci na razredni stopnji
pa bodo imeli del pouka športne vzgoje v obliki plavalnega te aja. Ponudbo interesnih
dejavnosti bomo razširili z u enjem baleta in jiu-jitsa. Brezpla no pa bomo omogo ili tudi
u enje kitare in orfa inštrumentov. Tako kot prejšnja leta bodo u enci prejeli preko
u beniškega sklada brezpla ne u benike, v tem šolskem letu pa Zakon o šolski prehrani tudi
omogo a delno ali polno subvencijo šolske malice.
Še ve ji poudarek bomo dali u encem, ki želijo in zmorejo ve . Šola preko Dadinega
likovnega nate aja, ki se ga udeležuje ve kot 30 šol s 300 likovnimi izdelki u encev,
omogo a u encem, da se izkažejo na likovnem podro ju. U enci pa se bodo lahko izkazali
tudi preko razli nih nastopov in tekmovanj tako na družboslovnem kot na naravoslovnem
podro ju. Tudi v letošnjem šolskem letu bomo dali velik poudarek uporabi ra unalniške
tehnologije in svetovnega spleta. Nadaljevali bomo z ekskurzijami v tujino in ponudili 7 šol v
naravi in taborov. Vedno bolj tudi postajamo ekološko ozaveš ena šola. Postopno bomo
u ence navajali na lo eno zbiranje odpadkov in se s tem pridružili projektom lo evanja
odpadkov kranjske ob ine. Vsaj eno delovno soboto pa bomo posvetili tudi istilni akciji v
okolici šole. Namre koledar za osnovne šole za šolsko leto 2010/11 predvideva dve delovni
soboti, s katerima prinašamo proste dni med po itnicami. Na šoli bomo tudi nadaljevali delo
na podro ju zgodnjega opismenjevanja s pomo jo elementov pedagogike Marie Montessori in
z u enci s posebnimi potrebami.
Želimo si dobrega sodelovanja s starši. Starše tudi prosimo, da še naprej s svojimi
prostovoljnimi prispevki podpirate delovanje Šolskega sklada oz. prispevate po 1 € mese no
za posebne namene.
Starši, u enci in u itelji se skupaj potrudimo, da bo naša šola strokovno dobra in prijazna šola.
1
UVOD
LETNI DELOVNI NA RT je temeljni dokument, s katerim šola dolo i vsebino, obseg in
razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in u nim
na rtom, in obseg, vsebino in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih bo šola
izvajala v šolskem letu, na katerega se LDN nanaša. S tem dokumentom se dolo i delo šolske
5
svetovalne službe, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šola vklju uje v okolje,
obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj u encem, oblike sodelovanja s starši,
strokovno izpopolnjevanje u iteljev in drugih delavcev, sodelovanje z izobraževalnimi
institucijami, s posvetovalnicami, svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci in
druge naloge, ki so potrebne za uresni itev programa osnovne šole.
1.1 OPREDELITEV ZAKONSKE PODLAGE ZA IZDELAVO LETNEGA DELOVNEGA
NA RTA (LDN)
Opredelitev izhaja iz posameznih zakonov in pravilnikov, ki urejajo podro je osnovnega
šolstva, kot so:
• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
12/96, 16/2007, 36/08, 58/09),
Zakon o osnovni šoli (Ur. list RS, št. 81/06 – uradno pre iš eno besedilo),
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur. list RS, št.
102/07),
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Ur. list RS, št.
57/2007),
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih in standardih za izvajanje
programa osnovne šole (Ur. list RS, št. 65/08),
Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (Ur. list RS, št. 63/08),
Pravilnik o pravicah in dolžnostih u encev (Ur. list RS, št. 75/04),
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju u encev v devetletni
osnovni šoli (Ur. list RS, št. 73/08),
Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli (Ur. list RS, št. 67/05, 64/06),
Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli (Ur. list RS, št. 61/05, 63/06),
Pravilnik o potrjevanju u benikov (Ur. list RS, št. 57/06),
Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli (Ur. list RS, št.
47/08),
Pravilnik o spremembi pravilnika o financiranju šole v naravi (Ur. list RS, št. 70/08,
61/09),
Pravilnik o spremembi pravilnika o subvencioniranju šolske prehrane v osnovni šoli (Ur.
list RS, št. 76/08),
Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Ur. list RS, št. 76/08),
Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na podro ju vzgoje in izobraževanja (Ur.
list RS, št. 23/06),
Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na podro ju vzgoje in
Izobraževanja (Ur. list RS, št. 23/06),
Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli (Ur. list RS, št. 59/08),
Pravilnik o publikaciji v osnovni šoli (Ur. list RS, št. 29/96),
Pravilnik o šolski inšpekciji (Ur. list RS, št. 29/96)
Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozih otrok (Ur. List RS, št. 42/09).
1.2 POSTOPEK SPREJEMANJA LETNEGA DELOVNEGA NA RTA
• sprejem smernic za na rtovanje dela v šolskem letu 2010/11,
6
•
•
•
•
priprava osnutka - avgust 2010,
obravnava na u iteljski konferenci - avgust 2010,
obravnava na svetu staršev – konec septembra 2010,
sprejem LDN na svetu šole – konec septembra 2010.
Pri pripravi in realizaciji Letnega delovnega na rta je izredno pomembno da upoštevamo
temeljne cilje sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (iz 2. lena Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007, 36/08, 58/09):
– zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno
poreklo, veroizpoved, rasno, etni no in narodno pripadnost ter telesno in duševno
konstitucijo oziroma invalidnost,
– vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje
druga nosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in lovekovih pravic in
temeljnih svoboš in, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje
sposobnosti za življenje v demokrati ni družbi,
– razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti ter ozaveš anje položaja slovenskega
jezika kot jezika države Slovenije; na obmo jih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa
ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika,
– zagotavljanje kakovostne izobrazbe,
– spodbujanje zavesti o integriteti posameznika,
– razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti ter vedenja o zgodovini
Slovenije in njeni kulturi. Vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni
pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerega sestavni
del je izvedba himne Republike Slovenije in z drugimi dejavnostmi. Vzgojnoizobraževalni zavodi imajo stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije, na obmo jih,
kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se izobesi tudi zastavo
narodne skupnosti,
– omogo anje vklju evanja v procese evropskega povezovanja,
– uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja,
– omogo anje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi
posameznika,
– zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na obmo jih s posebnimi
razvojnimi problemi,
– zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj
spodbudnih okolij,
– zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih
s posebnimi potrebami,
– vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vklju evanje v demokrati no
družbo, kar vklju uje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega
zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do
prihodnjih generacij,
– spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja,
– omogo anje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu,
7
–
omogo anje im višje ravni izobrazbe im ve jemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že
dosežene ravni zahtevnosti,
– omogo anje razvoja in doseganje im višje ravni ustvarjalnosti im ve jemu deležu
prebivalstva.
1.3 VIZIJA, PEDAGOŠKI IN VZGOJNI KONCEPT ŠOLE
S svojim delom želimo prispevati k oblikovanju mladega loveka, ki bo samozavesten,
sproš en, spoštljiv, ustvarjalen, imel pozitiven odnos do dela, u enja in znanja, se bo lepo
izražal in pisal, bil funkcionalno pismen, imel pozitiven odnos do staršev in družine, poznal in
spoštoval slovenski jezik, kulturo in zgodovino, spoštoval druge narode in kulture, znal ve
jezikov, uporabljal svetovni splet in napredno ra unalniško tehnologijo, se zdravo
prehranjeval, bil ekološko ozaveš en, se veliko gibal v naravi in se ukvarjal s športom ter si
predvsem znal v življenju postavljati cilje. Iz prednostnih nalog šole lahko razberemo, katerim
podro jem bo šola namenjala posebno pozornost.
Šola ima oblikovano vizijo in dvajset prednostnih nalog. Naš program ima velik poudarek na
oblikovanju vrednot, dobrem po utju otrok in u iteljev, na motivaciji za dosego im višjih
ciljev, na ponudbi vsebin, ki tudi izven rednega pouka nudijo u encem še bolj poglobljeno
znanje, in na vsebinah, ki omogo ajo, da se u enci uveljavijo na svojih interesnih podro jih in
se tam izkažejo.
PEDAGOŠKI IN VZGOJNI KONCEPT ŠOLE
• Kvalitetno izvajanje pouka:
o timsko na rtovanje – izmenjava znanja in izkušenj, sodelovanje,
o sodobne oblike in metode dela – spoznavanje in vpeljevanje novih,
o izdelani in javno predstavljeni kriteriji ocenjevanja – splošni in posamezni, z njimi
redno seznanjati u ence,
o spodbujanje u encev za u ni in osebnostni napredek.
• Svetovalno delo z u enci.
• Vklju evanje otrok s posebnimi potrebami in delo z nadarjenimi u enci.
• Dosledno izvajanje šolskega reda.
• Dobro sodelovanje s starši.
• Prizadevanje za dobre medsebojne odnose med vsemi udeleženci izobraževanja.
• Odprta šola: povezovanje z okoljem.
Poudarki pri programu šole so na:
• opismenjevanju in razvoju vseh util na temeljih pedagogike Marie Montessori,
• dobrem znanju slovenskega jezika, pou evanju angleškega jezika od 1. do 9. razreda,
pou evanju nemškega jezika od 7. do 9. razreda,
• delu z nadarjenimi u enci, u enci s posebnimi potrebami in u enci migranti,
• šolah v naravi, taborih, ekskurzijah po Sloveniji in v tujini,
• nate ajih, prireditvah, nastopih u encev ter na tekmovanjih iz znanja in športa,
• Dadinem likovnem nate aju,
• uporabi ra unalniške tehnologije, svetovnega spleta in videokonferen ne tehnologije,
• ekološki zavesti in zdravi prehrani,
• športu,
• socialni naravnanosti šole.
Prednosti, ki jih ima šola za uspešno uresni evanje programa
8
•
•
•
•
•
•
Prijazno okolje za u ence in u itelje
Izkušen strokoven kader in dobro strokovno delo
Sodoben program s postavljeno vizijo, prednostnimi nalogami, cilji in vsebinami
Optimalno število u encev v skupinah pri pouku
Odli ni pogoji za delo:
- velike in svetle u ilnice,
- dobro opremljeni ra unalniška in gospodinjska u ilnica,
- oder za prireditve,
- veliki avli z jedilnico,
- šolska kuhinja,
- odli ni pogoji za športno vzgojo: telovadnica, gimnasti ni prostor, bazen,
možnost uporabe športne dvorane, zunanja športna igriš a in atletska steza,
- velike zunanje površine z igrali za najmlajše u ence
Tržna dejavnost (ponudba zunanjih kosil, oddaja prostorov)
2 OPREDELITEV POGOJEV DELA
2.1 OBSEG VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Ob za etku šolskega leta 2009/10 je na šoli 18 oddelkov. Na razredni stopnji je 10 oddelkov s 177
u enci. Na predmetni stopnji je 8 oddelkov s 139 u enci. Skupaj je na šoli 18 oddelkov s 316 u enci.
RAZR.
1A
1B
2A
2B
3A
3B
4A
4B
5A
5B
6A
6B
7A
7B
8A
8B
9A
9B
RAZREDNIK
EMINA VESELI
DARJA PINTAR
TATJANA MUROVEC
TATJANA KAV I
NUŠA ŠILAR
EMA TAVŽELJ
MAJDA BLAŽIR
NINA KOLAR HVALA
MIRJANA DROL KOBLAR
JANA PRESTOR
DRAGO LOGAR
IVANA ZMRZLIKAR
MARTINA ŠUBIC
MATEJA FORTUNA
ANA KORENJAK
ANDREJA LONGER
META ŽAVBI MRAK
DARJA RESNIK DEBEVC
OPB
OPB
OPB
OPB
OPB
OPB
OPB
OPB
OPB
OPB
OPB
SKUPAJ
Seštevek razredov 1–5
Seštevek razredov 6–9
Seštevek razredov 1–9
1. razred
2. razred
3. razred
4. razred
10 oddelkov
8 oddelkov
18 oddelkov
2 oddelka
2 oddelka
2 oddelka
2 oddelka
M
11
11
8
7
8
8
7
7
13
13
12
12
8
8
10
7
7
6
Ž
12
11
8
9
10
11
11
10
8
5
10
10
9
8
8
9
12
8
SK.
23
22
16
16
18
19
18
17
21
18
22
22
17
16
18
16
19
14
163
169
332
93
70
163
22
15
16
14
95
74
169
23
17
21
21
188
144
332
45
32
37
35
9
5. razred
6. razred
7. razred
8. razred
9. razred
2 oddelka
2 oddelka
2 oddelka
2 oddelka
2 oddelka
26
24
16
17
13
13
20
17
17
20
39
44
33
34
33
2.2 KADROVSKA ZASEDBA
Ravnatelj
Pomo nica ravnatelja
U itelji na razredni stopnji
U itelji v OPB
Drugi u itelj v prvem razredu
U itelji na predmetni stopnji
Šolska svetovalna služba
U itelj za delo z u enci s posebnimi potrebami
Knjižni ar
Administrativno ra unovodski delavci
Tehni no osebje: a) hišnika - vzdrževalca
b) istilke
c) kuharice
d) receptor
SKUPAJ:
- vodstveni delavci
- u itelji
- svetovalni in strokovni delavci
- administrativno ra unovodski delavci
- tehni no osebje
1
0,5
11
4,6
1
17,5
0,9
1
1
2
2
5,3
3
1
1,5
34,1
2,9
2
11,3
Šola ima zasedena delovna mesta v skladu s sistemizacijo MŠŠ in ob ine, ter v skladu s
podpisanima pogodbama z Zavodom za šport Planica in Zavodom za zaposlovanje Kranj.
2. 3 PROSTORSKE MOŽNOSTI
Na razredni stopnji poteka pouk v mati nih u ilnicah. Vsak razred ima svojo u ilnico. U enci
od 5. do 9. razreda imajo kabinetni pouk.
V pritli ju sta tudi dve avli, oder za prireditve, jedilnica in kuhinja. Tu sta tudi dve u ilnici in
igralnica, ki smo jih za asno odstopili Kranjskim vrtcem za gostovanje dveh oddelkov
predšolskih otrok. V kletnih prostorih sta dve opremljeni u ilnici za pouk tehni ne vzgoje. V
kleti se nahaja tudi zakloniš e, v katerem so urejene garderobe za u ence.
V sklopu šole sta velika telovadnica in prenovljen šolski bazen s pripadajo imi garderobami.
Nad telovadnico je galerija, na kateri imajo pouk športne vzgoje u enci nižjih razredov, ki
imajo isto asno tudi pouk plavanja (delitev na skupine).
Z uporabo športne dvorane rešujemo pouk športne vzgoje predvsem v zimskem asu. Jeseni
in spomladi pa v ta namen izkoristimo zunanje površine, in sicer atletsko stezo (dolžina
180m) ter košarkarsko in rokometno igriš e. Poleg atletske steze imamo tudi jamo za skok v
daljino in igriš e za baseball. Športno dvorano pa bomo v tem šolskem letu uporabljali za
dodatnih 18 ur športne vzgoje v okviru projekta Zdrav življenjski slog.
10
Šola ima dobre prostorske možnosti za izvajanje pouka. Kjer zakon predpisuje deljivost
oddelkov nad 20 u encev, to tudi upoštevamo.
3 PREDNOSTNE NALOGE V ŠOLSKEM LETU 2010/11
1. Še bolj bomo poudarjali dobro znanje slovenš ine in poznavanje slovenske zgodovine. V ta namen
bomo posodobili knjižnico, ki naj postane osrednji prostor šole, kjer se z veseljem zadržujejo
u enci, iš ejo informacije v knjižni nem gradivu in na svetovnem spletu. Spodbujali bomo
ustvarjalnost otrok na literarnem podro ju, pomagali pri izdelavi in objavi otroških gradiv in
omogo ili udeležbo otrok na nate ajih.
2. Poseben poudarek bomo namenili delu z u enci na razredni stopnji. U enci naj sprejmejo šolo kot
prijazno in varno okolje, naj se veselijo prihoda v šolo, naj se vedejo prijazno in spoštljivo, naj imajo
pozitiven odnos do dela, u enja in znanja. Predvsem pa naj brez zadržkov sprejemajo nove izzive v
življenju. Razvijali bomo inovativne pristope opismenjevanja otrok s pomo jo Montessori
pedagogike in pou evanja u encev z disleksijo.
3. Še bolj bomo poudarjali pomen glasbene, likovne vzgoje in gospodinjstva. Iskali bomo na ine, da
se bodo lahko u enci tudi bolj izkazali na tehni nem podro ju.
4. Še ve ji poudarek bomo namenili delu z nadarjenimi u enci, jih evidentirali, seznanili starše in
pripravili program dela.
5. Nadaljevali bomo odli no delo z u enci s posebnimi potrebami. Vedno ve pa imamo druga nih
u encev, za katere bomo pripravili prilagojen u ni program.
6. Poseben poudarek bomo namenili uporabi ra unalniške in videokonferen ne opreme, ter
svetovnega spleta. S pomo jo videokonferen ne opreme bomo tudi navezali stik z drugimi šolami.
Na ta na in se bodo u enci u ili uporabljati to tehnologijo, u ili veš in komunikacije, u ili
jezikov, z u enci iz drugih šol izmenjavali izkušnje in skupaj pripravljali projekte.
7. Tako v okviru pouka kot tudi pri izbirnih vsebinah in interesnih dejavnostih bomo vedno bolj
poudarjali zgodnje u enje angleš ine in u enje nemš ine kot drugega tujega jezika. V sodelovanju
s Filozofsko fakulteto in skupaj z OŠ Matija opa bomo organizirali 14-dnevni te aj slovenskega
jezika za u ence migrante.
8. V okviru izbirnih vsebin turisti na vzgoja in nemš ina bomo omogo ili u encem obisk zanimivih
krajev v tujini.
9. Nadaljevali bomo s ponudbo šol v naravi in taborov v 3., 4., 5., 6., 7. in 8. razredu.
10. Obdržali bomo visok nivo ponudbe športa na šoli s ciljem brezpla nega udejstvovanja otrok. S
pomo jo projekta Zdrav življenjski slog bomo nudili u encem tudi 4. in 5. uro športne vzgoje
tedensko.
11. S pomo jo »Dadinega likovnega nate aja« bomo na likovnem podro ju povezati kranjske in
okoliške šole in spodbudili ustvarjalnost otrok.
12. Nadaljevali bomo z ozaveš anjem o zdravi prehrani in poizkušali še dvigniti število obrokov hrane
pri u encih, predvsem kosil na predmetni stopnji. S pomo jo Sheme šolskega sadja bomo
u encem nudili vsaj en brezpla en obrok tedensko.
13. Nadaljevali bomo z inovativnimi pristopi pri ozaveš anju u encev o koristi zbiranja odpadnih
surovin (plasti ni zamaški, zbiralne akcije papirja), kar je del projekta ekološko ozaveš ene –
zdrave šole. Ta projekt na razredni stopnji dopolnjuje mednarodni projekt sajenja dreves. Udeležili
se bomo tudi istilne akcije v Kranju.
14. U ence bomo spodbujali, da preko skupnosti u encev dajejo predloge za nove programe in jih
pomagajo uresni iti.
15. Nadaljevali bomo s pripravo in udeležbo u encev na razli nih tekmovanjih iz znanja in športa, ter
jim omogo ali doseganje dobrih rezultatov.
16. Še bolj bomo spodbujali u ence za nastopanje na razli nih prireditvah na šoli in izven nje (otroške
gledališke igre, recitali, nastop pevskega zbora, udeležba na prireditvah Praznik jeseni, Novoletni
sejem in na festivalih mladih).
11
17. Gostili bomo študente Pedagoške fakultete in Fakultete za šport, ki bodo opravljali prakso na naši
šoli.
18. S pomo jo šolskega sklada bomo še bolj povezali starše s šolo in jih spodbujali, da pomagajo pri
zagotavljanju nadstandardnih u nih pripomo kov, igral za u ence ter da pomagajo pri pla ilu kosil
in šole v naravi u encem, ki ne zmorejo pla ila.
19. Poglobili bomo sodelovanje s starši, jih seznanjali z novostmi in vabili na prireditve.
20. Sledili bomo programu razvoja šole in s pomo jo samoevalvacije analizirali naše delo.
3.1 STROKOVNO NARAVNANI PROJEKTI
Naši u itelji neprestano iš ejo nove poti in na ine dela z u enci. Ustvarjanje projektov je
postalo stalno delo kot oblika spodbujanja in razvijanja inovacijskih dejavnosti pri u encih.
Na šoli potekajo projekti, ki bodo del razširjenega programa šole tudi v naslednjem letu:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
DADIN LIKOVNI NATE AJ,
SPREJEM PRVOŠOLCEV MED ALJAŽEVCE,
ANGLEŠKE URICE V 1., 2. IN 3. RAZREDU IN UVAJANJE NEMŠ INE KOT
DRUGEGA TUJEGA JEZIKA V 7., 8. IN 9. RAZREDU,
PRIPRAVA GLEDALIŠKIH PREDSTAV ZA U ENCE ŠOLE TER OTROKE IZ
SOSEDNJIH VRTCEV,
INOVATIVNI PROJEKTI, VODENI PREKO ZAVODA ZA ŠOLSTVO:
OPISMENJEVANJE S POMO JO MONTESSORI PEDAGOGIKE, RAZVOJ TER
UVAJANJE SLIKANIC ZA U ENCE Z DISLEKSIJO,
EKOLOŠKO OZAVEŠ ENA ŠOLA – ZDRAVA ŠOLA,
MEDNARODNI PROJEKT SAJENJA DREVES ENO,
KULTURA ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA,
PONUDBA SADJA IN RAZLI NE PRIREDITVE V OKVIRU SHEME ŠOLSKEGA
SADJA,
EKSKURZIJE V TUJINO,
ŠOLE V NARAVI IN TABORI, IM ŠIRŠA IN BREZPLA NA PONUDBA
INTERESNIH DEJAVNOSTI,
TE AJ PLAVANJA ZA VSE U ENCE OD 1. DO 5. RAZREDA,
4. IN 5. URA ŠPORTNE VZGOJE V OKVIU PROJEKTA ZDRAV ŽIVLJENJSKI
SLOG,
DELO Z NADARJENIMI U ENCI IN OMOGO ANJE PREDSTAVITVE NJIHOVIH
DOSEŽKOV, DELO Z U ENCI S POSEBNIMI POTREBAMI,
TE AJ SLOVENŠ INE ZA U ENCE, KI PRIHAJAJO IZ MIGRANTSKIH DRUŽIN,
RA UNALNIŠTVO IN RA UNALNIŠKO OPISMENJEVANJE,
SVETOVNI SPLET KOT VIR INFORMACIJ,
MEDNARODNO SODELOVANJE MED ŠOLAMI S POMO JO UPORABE
VIDEOKONFEREN NE OPREME,
UVAJANJE NAJNOVEJŠE RA UNALNIŠKE OPREME ZA PREDSTAVITEV
POSAMEZNIH U NIH GRADIV V POUK NA PREDMETNI STOPNJI IN PREIZKUS
TE OPREME NA RAZREDNI STOPNJI,
IZDAJA ŠOLSKEGA GLASILA, SPLETNEGA GLASILA IN RAZREDNIH GLASIL,
DNEVI ODPRTIH VRAT (Praznik jeseni, Novoletni sejem, Praznik pomladi),
TRADICIONALNI SPREJEM BODO IH PRVOŠOLCEV IN NJIHOVIH STARŠEV,
PRIPRAVA PROMOCIJSKIH IZDELKOV ŠOLE,
12
•
ZAGOTOVITEV NADSTANDARDNE U NE OPREME S POMO JO RAZPISA MŠŠ
IN S POMO JO SREDSTEV ŠOLSKEGA SKLADA.
Organizirali bomo tudi ve erni ogled gledališke predstave za u ence 8. in 9. razreda.
Spodbujali bomo aktivno delovanje šolskega parlamenta. Trudili se bomo dose i im boljše
rezultate na tekmovanjih iz znanja in na športnih tekmovanjih.
4
ORGANIZACIJA VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEGA DELA
4.1 OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA
Seznam ulic, ki spadajo v šolski okoliš:
Cesta 1. maja vse neparne številke od 1 do 37 in tudi 51, 53, 56, 57, 59, 61, 63, 65, 67, 69 ter
77; Cesta talcev 75, 75 A, 77, 77 A, 79, 81, 83, 83 A, 83 B, 85, 87; Gogalova ulica od 2 do
10; Gub eva ulica od 1 do 7; Planina od 1 do 75, razen 4, 68 in 69; Ulica Gorenjskega odreda
vse parne številke od 2 do 18; Ulica Janeza Puharja od 1 do 10; Ulica Nikole Tesle 1, 2, 3, 4,
7 b, 9 C, 9 E; Ulica Ton ka Dežmana 1, 2, 4, 6, 8 in 10; Vre kova ulica 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11;
Ulica Angelce Hlebce 1A, 1B, 1C, 1D, 3A, 3B, 5A, 5B, 7A, 7B, 9A, 9B; Župan i eva ulica
od 3 do 41, razen 26, 28, 32, 34, 36, 38 in 40.
4.2 ORGANIZACIJA POUKA
Pouk za u ence od 1. do 9. razreda bo potekal v eni izmeni. Pouk se bo pri el ob 8. uri.
Dopolnilni in dodatni pouk ter interesne dejavnosti bodo potekali po urniku takoj po rednem
pouku. Ure oddel ne skupnosti so v urniku, in sicer vsak drugi petek ob 7.10.
Izbirni predmeti za 7., 8. in 9. razred bodo potekali na za etku oziroma ob koncu pouka.
Jutranje varstvo se pri ne ob 5.30. uri (ali ob 6.00, odvisno od potrebe staršev).
Podaljšano bivanje bo trajalo po kon anem pouku do 17. Ure.
U enci 1. razreda se bodo prvi dan pouka (1. septembra) v spremstvu staršev zbrali v šoli ob
8.30 uri. U enci bodo imeli krajši kulturni program, u ence in starše pa bomo tudi pogostili.
Ostali u enci pa bodo imeli ob 8. uri na šolskem igriš u slovesnost pred za etkom šolskega
leta. Po kratkem nagovoru ravnatelja bodo odšli v mati ne u ilnice, kjer jih bodo u itelji
seznanili z organizacijo dela šole in pouka.
4.3 URNIK ZVONJENJA
Predura
1. ura
2. ura
3. ura
4. ura
5. ura
6. ura
7. ura
7.10
8.00
8.50
9.50
10.45
11.35
12.25
13.25
- 7.55
- 8.45
- 9.35
- 10.35
- 11.30
- 12.20
- 13.10
- 14.10
1. odmor
2. odmor
3. odmor
4. odmor
5. odmor
6. odmor
7. odmor
8.45 –
9.35 –
10.35 –
11.30 –
12.20 –
13.10 14.10 -
8.50
9.50
10.45
11.35
12.25
13.25
14.15
13
4.4 PREDMETNIK
PREDMETNIK ZA 1., 2., 3. In 4. RAZRED
PREDMET
1. razred
T
L
6
210
2
70
Slovenš ina
Likovna
vzgoja
Glasbena
2
vzgoja
Spoznavanje
3
okolja
Matematika
4
Angleš ina
Družba
Naravosl. in
tehnika
Športna
3
vzgoja
URE
20
Tednov pouka 35
Oddel na sk.
Dop.,dodat. p.
1
Interesne dej.
2
Kulturni dnevi
Naravosl. d.
Športni dnevi
Tehniški d.
2. razred
T
L
7
245
2
70
3. razred
T
L
7
245
2
70
70
2
70
2
70
105
3
105
3
105
140
4
140
5
105
3
105
700
21
35
735
35
1
2
35
4 dni
3 dni
5 dni
3 dni
4. razred
T
L
5
175
2
70
1,5
52,5
175
5
2
2
3
175
70
70
105
3
105
3
105
22
35
770
23,5
35
0,5
1
2
822,5
1
2
4 dni
3 dni
5 dni
3 dni
35
4 dni
3 dni
5 dni
3 dni
PREDMETNIK ZA 5. in 6. RAZRED
RAZRED
5. razred
6. razred
PREDMET
Slovenš ina
Likovna vzgoja
Tuji jezik
Glasbena vzgoja
Družba
Geografija
Zgodovina
Naravoslovje in
tehnika
Tehnika in
tehnologija
Matematika
Naravoslovje
Gospodinjstvo
Športna vzgoja
URE
T
5
2
3
1,5
3
175
70
105
52,5
105
L
3
105
4
140
1
3
25,5
35
105
892,5
T
5
1
4
1
175
35
140
35
L
1
1
35
35
2
70
4
2
1,5
3
25,5
140
70
52,5
105
892,5
17,5
35
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
14
Tednov pouka
Oddel na skupnost
Dop., dodat. pouk
Interesne dejavnosti
Kulturni dnevi
Naravoslovni dnevi
Športni dnevi
Tehniški dnevi
35
0,5
1
2
17,5
35
35
0,5
1
2
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
17,5
35
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
PREDMETNIK ZA 7., 8. in 9. RAZRED
PREDMET
Slovenš ina
Angleš ina
Nemš ina
1. izbirni predm.*
2. izbirni predm.*
3. izbirni predm.*
Likovna vzgoja
Glasbena vzg.
Geografija
Zgodovina
Etika in družba
Biologija
Naravoslovje
Kemija
Fizika
Matematika
Tehnika in teh.
Športna vzgoja
URE
Tednov pouka
Oddel na skup.
Dop.,dod. pouk
Interesne dejav.
Kulturni dnevi
Naravosl. dnevi
Športni dnevi
Tehniški dnevi
7. razred
T
L
4
140
4
140
2
70
1
35
1
35
1
35
1
35
1
35
2
70
2
70
1
35
3
105
4
1
2
30
140
35
70
1050
35
0,5
17,5
1
35
2
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
RAZRED
8. razred
T
L
3,5
122,5
3
105
1
1
1
1
1
1,5
2
1
1,5
9. razred
T
L
4,5
144
3
96
35
35
35
35
35
52,5
70
35
52,5
1
1
1
1
1
2
2
32
32
32
32
32
64
64
2
64
70
70
140
35
70
997,5
35
0,5
17,5
1
35
2
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
2
2
4
64
64
128
2
28,57
64
930,24
2
2
4
1
2
28,5
32
0,5
1
2
16
32
3 dni
3 dni
5 dni
4 dni
* U enci lahko izberejo 2 uri pouka izbirnih predmetov tedensko, v soglasju s starši pa lahko tudi 3 ure.
15
4.5 ŠOLSKI KOLEDAR 2010/11
Šolsko leto se za ne 1. septembra 2010 in bo trajalo do 31. avgusta 2011. Do petka, 24. junija,
ko kon ajo s poukom u enci od 1. do 8. razreda, imajo u enci 190 dni pouka. Za u ence 9.
razreda se bo pouk kon al v sredo, 15. junija 2011, in imajo 183 dni pouka.
Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji:
• prvo obdobje traja od 1. septembra do 31. januarja,
• drugo obdobje: od 1. do 8. razreda traja od 1. februarja do 24. junija,
• drugo obdobje: za 9. razred traja do 15. junija.
Po itnice
Jesenske: od 25. do 29. oktobra (5 prostih dni)
Novoletne: od 27. do 31. decembra (5 prostih dni)
Zimske: od 21. do 25. februarja (5 prostih dni)
Prvomajske: od 28. do 29. aprila (2 prosta dneva)
Letne: od 27. junija do 31. avgusta (deveti razredi od 15. junija dalje)
Od 1. septembra 2010 do 24. junija 2011 je med šolskim letom 17 prostih dni – po itnice
in 4 prosti dnevi – prazniki (9. razred 5 dni – informativni dan), skupaj torej 21 prostih
dni (9. razred 22 prostih dni).
Prazniki - pouka prosti dnevi
•
•
•
•
•
Dan spomina na mrtve – 1. november
Informativni dan v srednjih šolah za u ence 9. razreda – 11. februar
Velikono ni ponedeljek - 25. april
Dan upora proti okupatorju – 27. april
Praznik dela – 1. maj
Roki za predmetne in popravne izpite
• 16. – 29. junij 2011 (9. razred),
•
27. junij – 8. julij 2011 (ostali razredi),
•
18. avgust – 31. avgust 2011.
Nacionalno preverjanje znanja
Starši in u enci 6. in 9. razredov bodo na roditeljskih sestankih podrobneje seznanjeni z
datumi in na inom poteka nacionalnega preverjanja znanja.
Redni rok
sreda, 4. maj 2011
petek, 6. maj 2011
ponedeljek, 9. maj 2011
ponedeljek, 9. maj 2011
MAT /6. in 9. razred
SLO /6. in 9. razred
TRETJI P./ 9. razred
TJA/ 6. razred
Naknadni rok (samo za 9. razred)
ponedeljek, 30. maj
torek, 31. maj
sreda, 1. junij
MAT
SLO
TRETJI P.
16
Preverjanje in ocenjevanje znanja
Iz Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja: u enci lahko pišejo pisne izdelke,
namenjene ocenjevanju znanja najve dvakrat v tednu in enkrat na dan, razen e gre za
ponovitev ocenjevanja. Takrat lahko pišejo trikrat na teden in enkrat na dan, ne smejo pa
pisati pisnih izdelkov tri dni zaporedoma. Pet delovnih dni pred ocenjevalno konferenco
u enci ne pišejo za oceno, razen v primeru ponovitve pisnega izdelka po dolo ilih 13. lena
pravilnika. Datumi pisnih preverjanj se sproti vpisujejo v šolski dnevnik in na tablo v
zbornici.
PREGLED ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011
•
•
•
pisno ocenjevanje znanja +
ni pisnega ocenjevanja znanja --ponovitev pisnega ocenjevanja znanja **
1. ocenjevalno obdobje – 1. 9. 2010 – 31. 1. 2011 (pisni izdelki za oceno do 24. januarja 2011)
januar 2011
PO TO SR
SO
15
NE
16
PO
17
+
E
PE
SO
1
NE
2
PO
3
+
TO
4
+
SR
5
+
TO
18
+
SR
19
+
E
20
+
PE
21
+
SO
22
NE
23
PO
24
+
E
PE
7
+
SO
8
NE
9
PO
10
+
TO
11
+
SR
12
+
TO
25
--**
SR
26
--**
E
27
--**
PE
28
--**
SO
29
NE
30
PO
31
--**
6
+
E
13
+
PE
14
+
2. ocenjevalno obdobje - 1. 2. 2011 – 15. 6. ; 24. 6. 2011
junij 2011 - deveti razred (pisni izdelki za oceno do 8. junija 2011)
S
1
2
P
3
+
+
+
S
4
N
5
P
6
T
7
S
8
+
+
+
9
P
10
--**
--**
S
11
N
12
P
13
T
14
--**
--**
S
15 razdelitev
spri eval
--**
junij 2011 – 1. do 8. razred (pisni izdelki za oceno do 17. junija 2011)
N
19
S
1
+
2
+
P
3
+
P
20
--**
T
21
--**
S
22
--**
S
4
N
5
P
6
+
T
7
+
S
8
+
23
--**
P
24 razdelitev spri eval
--**
9
+
P
10
+
S
11
N
12
P
13
+
T
14
+
S
15
+
16
+
P
17
+
S
18
Ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja se pedagoški delavci na aktivih in razrednih
u iteljskih zborih pogovorijo o u ni in vzgojni problematiki posameznih oddelkov.
Starši bodo o uspehu u enca pisno obveš eni.
17
18
4.6 DELOVNI KOLEDAR 2010/11
Delovni dnevi po mesecih
september 22 dni
oktober 21 dni + 5 prostih dni
november 21 dni + 1 dan praznik, z eno delovno soboto?
december 23 dni + 5 prostih dni
januar 21 dni
februar 19 dni + 5 prostih dni +1 dan praznik
marec 23 dni
april 21 dni + 2 prosta dneva + 2 dni praznik
maj 21 dni + 1 dan praznik, z eno delovno soboto ?
junij 18 dni (11 dni pouka za 9. razred, 18 dni za ostale razrede) + 4 delovni dnevi
julij (1 delovni dan + 20 dni dopusta)
avgust (16 dni dopusta + 6 delovnih dni)
DELOVNI KOLEDAR za šolsko leto 2010/2011
SEPTEMBER 2010
pouk – 22 dni
prosti dnevi : 0
MAREC 2011
pouk – 23 dni
prosti dnevi : 0
OKTOBER 2010
pouk – 21 dni,
16. 10. 2010 bo
delovna sobota
prosti dan : 5
25. – 29. 10.
APRIL 2011
pouk – 21 dni,
2. 4. 2011 bo
delovna sobota
prosti dnevi : 2
28. 4.
NOVEMBER 2010
pouk – 21 dni
DECEMBER 2010 JANUAR 2010
pouk – 23 dni
pouk – 21 dni
FEBRUAR 2011
pouk – 19 dni
prosti dnevi : 1
prosti dnevi : 5
27. – 31. 12.
prosti dnevi : 0
prosti dnevi : 5
21.. – 25. 2.
JULIJ 2011
4. 7. – nastop
dopusta
AVGUST 2011
24. 8. – konec
dopusta
delovna sobota: ?
MAJ 2011
pouk – 21 dni
JUNIJ 2011
pouk – 11 dni 9. r.,
18 dni 1. – 8. r.
prosti dnevi : 0
prosti dnevi : 0
29. 4.
•
•
•
•
v juliju 20dni dopusta v avgustu 16 dni
dopusta
Uvodna konferenca
- 23. 8. 2010
SKUPAJ DOPUST:
v skladu z odlo bami
o dopustu
pouk: 190 dni (183 - 9. razred) – opomba: mi smo prešteli 191 dni
prosti dnevi med šolskim letom : 17 dni
dopust julij-avgust : 36 dni
skupaj 53 prostih dni v šolskem letu 2010/2011
Razliko med številom dni dopusta in prostimi dnevi v šolskem letu bomo strokovni delavci
nadomestili z dodatnim strokovnim delom iz Letnega delovnega na rta šole za šolsko leto
2009/10. Delovni soboti bosta 16. 10. 2010 in 2. 4. 2011.
Delovni as strokovnih delavcev je od 7.00 do 15.00 oziroma po urniku. Za morebitno
nadomeš anje odsotnih delavcev naj bodo strokovni delavci pripravljeni vsak dan od 7.00 do
13.30.
19
4.7 NAVODILA ZA U NO-VZGOJNO DELO
Dnevna organizacija dela
1. RAZREDNA STOPNJA
Jutranje varstvo u encev 1. razreda devetletke traja od 5.30 do 8.00. U enci pridejo v šolo ob
7.50 in takrat lahko pridejo pred svojo u ilnico. U enci, ki imajo preduro, pridejo v šolo ob
7.00. U ence 1. razreda pripeljejo in odpeljejo v šolo starši. V primeru, da po otroka
prihajajo druge osebe, morajo starši podpisati posebno dovoljenje v šolski svetovalni službi.
Zaradi varnosti otroka in odgovornosti šole lahko u itelji dovolijo pred asni odhod otroka iz
šole samo s predhodnim pisnim obvestilom staršev.
Ob 7. 55 u itelji odprejo vsak svojo u ilnico in sprejmejo svoje u ence.
Pouk se pri ne to no ob 8. uri.
To nost velja tudi za vse naslednje ure.
Na razredni stopnji u iteljice razredni arke poskrbijo, da gredo u enci na kosilo, domov ali v
oddelke podaljšanega bivanja, na predmetni stopnji pa po zadnji šolski uri spremljajo u ence
do garderob in poskrbijo, da odidejo iz šole. U enci naj se ne zadržujejo v garderobah.
U enci od 1. do 9. razreda malicajo v u ilnicah, u enci, ki majo drugo šolsko uro na urniku
športno vzgojo in tehniko, pa v jedilnici.
U enci ne prenašajo dnevnikov in redovalnic.
Dežurni u itelji naj bodo ves as prisotni na spodnjem in zgornjem hodniku ter v jedilnici in
tako skrbijo za red v šoli.
Prehrana
Malica:
za u ence 1. razreda ob 9.15 uri,
za u ence od 2. do 9. razreda ob 9.35 uri,
za u ence v OPB ob 14. uri.
Kosilo:
za u ence, ki obiskujejo podaljšano bivanje, ob 12. uri,
za ostale u ence od 12. do 13.30 ure.
Za naro ilo prehrane je potrebna veljavna pogodba s šolo. Starši in u enci lahko odjavijo
prehrano v tajništvu šole med 7. in 8. uro.
Jutranje varstvo
Za u ence razredne stopnje je organizirano jutranje varstvo od 5.30 do 8.00.
Podaljšano bivanje
U enci se lahko na željo staršev vklju ijo v podaljšano bivanje, ki traja vsak dan od zaklju ka
pouka do 17.00. Podaljšano bivanje je organizirano v 4-ih oddelkih in traja od 11.30 do 17.
20
ure. Zaradi varnosti otroka in odgovornosti šole lahko u itelj OPB pred asno napoti u enca iz
šole samo s pisnim dovoljenjem staršev.
Dežurni u enec
Razredniki 8. in 9. razredov poskrbijo, da je v avli pri vhodu v šolo dežurni u enec. Ta skrbi
za zaklepanje vhodnih vrat, ne dovoli, da u enci med poukom brez dovoljenja zapuš ajo šolo,
spremlja obiskovalce šole do u itelja oz. tajništva šole in skrbi za klju e garderob ter jih
odklepa in zaklepa.
Dopolnilni, dodatni, individualni in skupinski pouk, pevski zbor, likovne in kiparske
tehnike ter delo z u enci s posebnimi potrebami za nemo izvajati že v prvem tednu
pouka. U enje slovenskega jezika za u ence tujce izvajamo že takoj ob sprejemu u enca v
šolo, še bolj poudarjeno pa po soglasju Ministrstva za šolstvo in šport. Z nadstandardnim
programom u enja angleškega jezika v 1., 2. in 3. razredu in interesnimi dejavnostmi
za nemo 1. oktobra (glede na dogovore z zunanjimi izvajalci)
4.8 RAZREDNIŠTVA IN POU EVANJE POSAMEZNIH STROKOVNIH VSEBIN
RAZREDNA STOPNJA
Razrednik
Pou uje še
1. a
1. b
2. u iteljica
OPB 1. razred
2.a
2.b
OPB 2. razred
3. a
3. b
OPB 3. razred
4. a
4. b
5. a
Emina Veseli
Darja Pintar
Milena Risti
Alenka Gašpirc
Tatjana Murovec
Tatjana Kav i
Cvetka Kavar
Nuša Šilar
Ema Tavželj
Silvester Jerše
Majda Blažir
Nina Kolar Hvala
Mirjana Drol Koblar
Maja Pajntar
Maja Pajntar
5. b
Jana Prestor
Razred
Maja Pajntar
Maja Pajntar
Maja Pajntar, Mira Kozina
Maja Pajntar
Irena Modrijan, Irena Teran
Irena Modrijan, Irena Teran
Irena Modrijan, Maja Pajntar,
Bogdana Jocif Ter on
Irena Modrijan, Irena Teran,
Bogdana Jocif Ter on
OPB (4. in 5. r.) Miša Herren
*U iteljico angleš ine Majo Pajntar bo predvidoma do konca novembra 2010 nadomeš ala u iteljica angleš ine Ana Korenjak.
PREDMETNA STOPNJA
Razred
6.a
Razrednik
Predmet
Drago Logar
SLJ
TJA
LVZ
GVZ
GEO
U itelj
Leonida Domajnko
Maja Pajntar
Drago Logar
Irena Modrijan
Darja Resnik Debevc
Meta Žavbi Mrak
21
ZGO
Andreja Longer
NAR
Mateja Fortuna
MAT
Drago Logar
TIT
Andreja Longer
GOS
J. Košir, M. Kozina
ŠVZ
6.b
7.a
7.b
Ivana Zmrzlikar
Martina Šubic
Mateja Fortuna
SLJ
Ivana Zmrzlikar
TJA
Irena Teran
LVZ
Drago Logar
GVZ
Irena Modrijan
GEO
Darja Resnik Debevc
ZGO
Meta Žavbi Mrak
NAR
Andreja Longer
MAT
Mateja Fortuna
TIT
Drago Logar
GOS
Andreja Longer
ŠVZ
J. Košir, M. Kozina
SLJ
Leonida Domajnko
TJA
Maja Pajntar
NE2
Boštjan Prezelj
LVZ
Drago Logar
GVZ
Irena Modrijan
GEO
Darja Resnik Debevc
ZGO
Meta Žavbi Mrak
DDE
Darja Resnik Debevc
NAR
Bogdana Jocif Ter on
MAT
Martina Šubic
TIT
Drago Logar
ŠVZ
J. Košir, M. Kozina
SLJ
Ivana Zmrzlikar
TJA
Irena Teran
NE2
Boštjan Prezelj
LVZ
Drago Logar
GVZ
Irena Modrijan
GEO
Darja Resnik Debevc
ZGO
Meta Žavbi Mrak
DDE
Darja Resnik Debevc
NAR
Bogdana Jocif Ter on
MAT
Mateja Fortuna
22
TIT
ŠVZ
8.a
Ana Korenjak
Andreja Longer
nivojski pouk
TJA
LVZ
nivojski pouk
Drago Logar
GVZ
Irena Modrijan
GEO
Darja Resnik Debevc
ZGO
Meta Žavbi Mrak
DDE
Darja Resnik Debevc
BIO
Andreja Longer
KEM
Bogdana Jocif Ter on
FIZ
Martina Šubic
NE2
nivojski pouk
Boštjan Prezelj
TIT
Drago Logar
ŠVZ
J. Košir, M. Kozina
SLJ
nivojski pouk
TJA
LVZ
nivojski pouk
Drago Logar
GVZ
Irena Modrijan
GEO
Darja Resnik Debevc
ZGO
Meta Žavbi Mrak
DDE
Darja Resnik Debevc
BIO
Andreja Longer
KEM
Bogdana Jocif Ter on
FIZ
Martina Šubic
MAT
9.a
Meta Žavbi Mrak
M. Kozina, J. Košir
SLJ
MAT
8.b
Drago Logar
NE2
nivojski pouk
Boštjan Prezelj
TIT
Drago Logar
ŠVZ
J. Košir, M. Kozina
SLJ
nivojski pouk
TJA
LVZ
nivojski pouk
Drago Logar
GVZ
Irena Modrijan
GEO
Darja Resnik Debevc
ZGO
Meta Žavbi Mrak
NE2
Boštjan Prezelj
BIO
Andreja Longer
23
9.b
Darja Resnik Debevc
KEM
Bogdana Jocif Ter on
FIZ
Martina Šubic
MAT
nivojski pouk
ŠVZ
M. Kozina, J. Košir
SLJ
nivojski pouk
TJA
LVZ
nivojski pouk
Drago Logar
GVZ
Irena Modrijan
GEO
Darja Resnik Debevc
ZGO
Meta Žavbi Mrak
NE2
Boštjan Prezelj
BIO
Andreja Longer
KEM
Bogdana Jocif Ter on
FIZ
Martina Šubic
MAT
ŠVZ
nivojski pouk
M. Kozina, J. Košir
NIVOJSKI POUK
Fleksibilno diferenciacijo izvajamo v 6. in 7. razredu pri slovenš ini, matematiki in angleš ini.
Slovenš ina in angleš ina se v 8. in 9. razredu izvajajo v obliki nivojskega pouka,
matematika pa v obliki u nih skupin. U enci dveh oddelkov posameznega razreda se delijo v
skupine v skladu z normativi. Predlog za razporeditev u encev v nivojske in u ne skupine
pripravijo u itelji posameznih predmetov. Pri u nih skupinah u itelji oblikujejo iz dveh
razredov tri homogene skupine, pri nivojskem pouku se u enec za posamezno raven
zahtevnosti posvetuje z u itelji, šolsko svetovalno službo in starši. Svojo odlo itev sporo i na
predpisanem obrazcu najkasneje do zaklju ka pouka v preteklem šolskem letu. U enec lahko
po posvetovanju z u itelji, šolsko svetovalno službo in starši spremeni raven zahtevnosti in
svojo odlo itev o tem sporo i na predpisanem obrazcu (8. in 9. len Pravilnika o izvajanju
diferenciacije pri pouku v osnovni šoli).
NIVOJSKI POUK V 6. RAZREDU
Predmet
U itelj
Nivo
SLJ
Ivana Zmrzlikar
1. in 2. nivo
SLJ
Leonida Domajnko
MAT
Mateja Fortuna
MAT
Martina Šubic
2. nivo
TJA
Irena Teran
2. nivo
TJA
Maja Pajntar
1. in 3. nivo
3. nivo
1. in 3. nivo
24
NIVOJSKI POUK V 7. RAZREDU
Predmet
U itelj
Nivo
SLJ
Ivana Zmrzlikar
2. nivo
SLJ
Leonida Domajnko
3. nivo
MAT
Mateja Fortuna
2. nivo
MAT
Martina Šubic
3. nivo
TJA
Maja Pajntar
3. nivo
TJA
Irena Teran
2. nivo
NIVOJSKI POUK IN U NE SKUPINE V 8. RAZREDU
Predmet
U itelj
Nivo
SLJ
Meta Žavbi Mrak
1. nivo
SLJ
Leonida Domajnko
3. nivo
SLJ
Ivana Zmrzlikar
2. niv
MAT
Martina Šubic
A skupina
MAT
Mateja Fortuna
C skupina
MAT
Klara Štravs
B skupina
TJA
Maja Pajntar
1. nivo
TJA
Irena Teran
2. nivo
TJA
Simona Polše Zupan
3. nivo
NIVOJSKI POUK IN U NE SKUPINE V 9. RAZREDU
Predmet
U itelj
Nivo
SLJ
Meta Žavbi Mrak
1. nivo
SLJ
Ivana Zmrzlikar
3. nivo
SLJ
Leonida Domajnko
2. nivo
MAT
Mateja Fortuna
A skupina
MAT
Klara štravs
B skupina
MAT
Martina Šubic
C skupina
TJA
Maja Pajntar
1. nivo
TJA
Irena Teran
2. nivo
TJA
Simona Polše Zupan
3. nivo
*U iteljico angleš ine Majo Pajntar bo predvidoma do konca novembra 2010 nadomeš ala u iteljica angleš ine Ana Korenjak.
25
IZBIRNI PREDMETI
Predmet
U itelj
Št.
skupin
Gledališki klub
Leonida Domajnko
1
Likovno snovanje I
Drago Logar
1
Likovno snovanje III
Drago Logar
1
Urejanje besedil
Boštjan Prezelj
1
Ra unalniška omrežja
Boštjan Prezelj
1
Multimedija
Klara Štravs
2
Nemš ina I
Boštjan Prezelj
1
Nemš ina II
Boštjan Prezelj
1
Informacijsko opism.
Simona Polše Zupan
1
Sodobna priprava hrane
Andreja Longer
1
Šport za zdr vje
Jana Košir
1
Šport za sprostitev
Mira Kozina
1
Izbrani šport nogomet
Mira Kozina
1
Turisti na vzgoja
Darja Resnik Debevc
1
Poskusi v kemiji
Bogdana Jocif Ter on
1
Sonce, luna, zemlja
Martina Šubic
1
Vezenje
Jana Košir
1
Izbirne predmete v 7., 8. in 9. razredu izberejo u enci iz ponudbe šole za eno, dve ali tri
leta. U enec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov, lahko pa tudi tri ure, e s tem
soglašajo njegovi starši. U enec lahko izbira izbirne predmete ne glede na naravoslovni ali
družboslovni sklop.
U enec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je na predlog staršev (v
celoti ali deloma) oproš en sodelovanja pri izbirnih predmetih. Izbirni predmeti so na
urniku eno uro tedensko (izjema je jezik, ki je dve uri tedensko), so obvezna sestavina
u en evega predmetnika in se ocenjujejo.
26
STROKOVNI AKTIVI
Na prvem sestanku aktiva se u itelji dogovorijo o letnem delovnem na rtu aktiva za to
šolsko leto, povezovanju med aktivi, vodenju interesnih dejavnosti, vsebinami v šolah v
naravi, dopolnilnem in dodatnem pouku, organizaciji in izvedbi šolskih tekmovanj, športnih,
kulturnih, naravoslovnih, tehniških in gospodinjskih dni, izvedbi te ajev (plavanje,
kolesarjenje) skupnemu na rtovanju letnih priprav, uporabi novih u ili in u nih
pripomo kov, strokovni literaturi, vsebinam razrednih ur, strokovnemu izobraževanju,
posodobitvam sedaj veljavnih u nih na rtov, kriterijem ocenjevanja in pregledu oz.
seznanjanju s spremembami v šolski zakonodaji. Sestanki aktivov bodo vsaj tri-krat letno.
Zapisnike aktivov vodja aktiva odda pomo nici ravnatelja ali ravnatelju, ob koncu šolskega
leta pa odda poro ilo o delu aktiva med šolskim letom.
AKTIV
VODJA
1., 2., 3. razred, knjižnica
Nuša Šilar
4. razred
Majda Blažir
5. razred
Mirjana Drol Koblar
OPB
Miša Herren
SLJ, ZEM, ZGO, GVZ
Ivana Zmrzlikar
TJA, NEM
Boštjan Prezelj
MAT, FIZ
Martina Šubic
BIO, KEM, NAR, GOS, LIK, TIT, RA
Drago Logar
ŠVZ
Jana Košir
ŠSS
Matejka Glogov an
4.9 PROGRAM DEJAVNOSTI IN IZVAJALCI POSAMEZNIH STROKOVNIH
VSEBIN – MREŽNI PLAN (PRILOGA 1)
Kulturni, naravoslovni, športni, gospodinjski in tehni ni dnevi ter ekskurzije za u ence od 1.
do 9. razreda bodo izvedeni po asovni razporeditvi razrednih aktivov u iteljev in mentorjev
dejavnosti.
Iz mrežnega na rta je razvidno, katere vsebine se izvajajo in kdo jih vodi.
4.10 NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA
Nacionalno preverjanje znanja bo potekalo ob koncu 2. in 3. obdobja, to je ob koncu 6. in 9.
razreda. Minister 1. septembra 2010 objavi sklep o izboru najve štirih predmetov za
dolo itev tretjega predmeta, iz katerega bodo u enci 9. razreda opravljali nacionalno
preverjanje znanja. V torek, 1. marca 2011 minister objavi sklep o dolo itvi šol, v katerih se
bo preverjalo znanje z nacionalnim preverjanjem znanja iz dolo enega 3. predmeta. Redni
rok preverjanja znanja iz matematike za 6. in 9. razred bo v sredo, 4. maja 2011, iz tretjega
predmeta za 9. razred bo v ponedeljek, 9. maja, iz slovenš ine za 6. in 9. razred bo v petek, 6.
maja 2011, iz tujega jezika za 6. razred pa v ponedeljek, 9. maja. V petek, 27. maja 2011 bodo
u enci seznanjeni z dosežki pri NPZ, lahko bodo uveljavljali pravico do vpogleda v
27
ovrednotene pisne naloge NPZ. Razdelitev obvestil o dosežkih pri NPZ za u ence 6. razreda
bo v sredo, 1. junija 2011. Naknadni rok nacionalnega preverjanja znanja bo samo za
u ence 9. razreda, in sicer za tiste, ki se zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov niso
mogli udeležiti NPZ v rednem roku. Naknadni rok za NPZ iz matematike bo v ponedeljek, 30.
maja, iz tretjega predmeta v sredo, 1. junija, iz slovenš ine pa v torek, 31. maja 2011. U enci
bodo seznanjeni z dosežki pri NPZ v etrtek, 9. junija, ko bodo lahko tudi uveljavljali pravico
do vpogleda v ovrednotene pisne naloge.
Minister je 1. 9. 2010 objavil sklep o izboru najve štirih predmetov izmed katerih se bo
dolo ilo tretji predmet, iz katerega bodo u enci 9. razreda opravljali nacionalno preverjanje
znanja:
- tuji jezik,
- biologija,
- grografija.
DOLO ITEV KOMISIJE ZA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA
V komisijo bodo imenovani 4 delavci šole.
Tajnica komisije bo ga. Cvetka Jambrovi , lani pa:
- ga. Majda Blažir – predstavnica za drugo triletje in
- ga. Leonida Domajnko – predstavnica za tretje triletje.
Predsednik komisije je ravnatelj.
4.11 REDSEDNIKI ŠOLSKIH KOMISIJ, VODJE IN KOORDINATORJI
PROGRAME, KI SE IZVAJAJO MED ŠOLSKIM LETOM
ZA
Vodje posameznih programov
Šolske prireditve
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
3. december – ob inski praznik (rojstni dan dr. Franceta Prešerna): vodja
26. december – Dan samostojnosti: vodja
8. februar – Slovenski kulturni praznik: vodja
25. junij – Dan državnosti: vodja
22. april – Dan zemlje: vodja Andreja Longer
Dnevi odprtih vrat (Praznik jeseni, Praznik pomladi, Novoletni sejem): Emina Veseli , Darja
Pintar,
Dadin likovni nate aj: Leonida Domajnko, Drago Logar, Meta Žavbi Mrak, Emina Veseli ,
Simona Polše Zupan,
Pevski nastopi (Novoletni koncert, Prebujanje pomladi): u iteljica glasbe
Nastopi dramske skupine: Leonida Domajnko
Prvošol kov dan - sprejem v Aljažke: Emina Veseli , Darja Pintar
Predstavitev šole in sprejem staršev in u encev na informativni sestanek pred in po vpisu v 1.
razred: Emina Veseli , Darja Pintar, Tina Grom
Pust: razredne u iteljice
Zaklju na prireditev in zaklju ni izlet za 9. razred: Meta Žavbi Mrak, Darja Resnik Debevc
Dan varstva pred naravnimi nesre ami, predavanja in priprava evakuacije šole ter uvajanje vsebin
iz varnosti in zdravja pri delu v izobraževanje: naravoslovni aktiv,
28
•
Dan zemlje in sajenje dreves v okviru mednarodnega ekološkega projekta ENO teacher: Andreja
Longer, Darja Pintar, Milena Risti
Predsedniki šolskih komisij, vodje in koordinatorji
• šolska projektna skupina za uvajanje nemš ine kot drugega tujega jezika: Milan Rogelj, Boštjan
Prezelj, Leonida Domajnko, Maja Pajntar, Tina Grom, Robi Horvat (predstavnik staršev),
• strokovni tim za spremljavo izvajanja vzgojnega na rta šole: Silvo Jerše, Tina Grom, Ema Tavželj,
Simona Polše Zupan,
• strokovni tim za spremljavo izvajanja razvojnega na rta šole: Tina Grom, Tatjana Murovec, Mirjana
Drol Koblar, Meta Žavbi Mrak, Mateja Fortuna, Simona Polše Zupan,
• strokovni tim za sodelovanje v inovacijskem projektu zavoda za šolstvo Opismenjevanje in razvoj
vseh util na temeljih pedagogike Marie Montessori: Darja Pintar, Emina Veseli , Tatjana Murovec
in u iteljice prve triade,
• vodja priprave samoevalvacije: Tina Grom skupaj z u iteljskim zborom,
• vodja šolske prehrane: Bogdana Jocif Ter on,
• komisija za prehrano: Bogdana Jocif Ter on, Marija Zevnik, Tina Grom, Milan Rogelj,
• izdaja sklepov o regresirani prehrani in vodenje postopkov , ki jih nalaga Zakon o šolski prehrani:
Tina Grom,
• vnos podatkov o številu malic v program MŠŠ: Slavi Taloš Djuki
• strokovni tim za izvedbo projekta Shema šolskega sadja: Andreja Longer, Bogdana Jocif Ter on,
Jana Prestor,
• laborantki: Andreja Longer in Bogdana Jocif Ter on,
• strokovni tim za analizo rezultatov NPZ: u itelji slovenš ine, matematike, angleš ine in tretjega
predmeta, ki se preverja,
• kulturna koordinatorica – tudi predstavnica v koordinaciji na ob ini: Simona Polše Zupan,
• koordinatorici za kulturne prireditve: na razredni stopnji Milena Risti , na predmetni stopnji
Simona Polše Zupan,
• koordinatorica za delo z nadarjenimi u enci: Matejka Glogov an,
• koordinatorica za delo z u enci s posebnimi potrebami: Matejka Glogov an,
• strokovni tim za pou evanje slovenš ine za u ence tujce: Tatjana Murovec, Ivana Zmrzlikar,
• kolesarski izpit – teoreti ni del: Nina Kolar Hvala in Majda Blažir, prakti ni del: Mirjana Drol
Koblar in Jana Prestor,
• lanica Komisije za prometno vzgojo na ob ini; Mirjana Drol Koblar,
• koordinatorica za šole v naravi: Tina Grom,
• vodenje postopka za dodelitev statusa športnika in kulturnika: Miša Herren,
• predsednica komisije za izvedbo NPZ: Cvetka Jambrovi , namestnica Tina Grom,
• predsedniki in lani komisij za popravne izpite: se dolo ijo na drugi ocenjevalni konferenci,
• vodja komisije za dolo itev upravi encev za regresirano prehrano: Tina Grom,
• vodja šolskega u beniškega sklada: Cvetka Jambrovi ,
• skrbnik ra unalniške opreme šole in skrbnik varnostnih kopij ra unalniških zapisov: Boštjan
Prezelj,
• oseba z opravljenim te ajem za dajanje prve pomo i s sredstvi za oživljanje v šolskem bazenu,
skrbnica ustrezne strokovne usposobljenosti vaditeljev otrok, ki delajo v bazenu in skrbnica sredstev
in naprav za oživljanje in imobilizacijo: Jana Košir,
• izvedba plavalnega te aja: Jana Košir,
• skrbnik urejenosti bazena, neopore nosti vode in izvajalec predpisov v zvezi z obratovanjem
bazena: Tomaž Dežman,
• vodje šolskih tekmovanj v znanju: dolo ijo posamezni aktivi,
• urednica šolskega glasila: Maja Pajntar v sodelovanju z Emino Veseli , Boštjanom Prezljem,
Dragom Logarjem in Simono Polše Zupan,
• predstavnice v šolskem skladu: Meta Žavbi Mrak, Tina Grom, Emina Veseli ,
29
• vodenje šolske skupnosti in šolskega parlamenta: Matejka Gogov an,
• strokovni tim za pripravo Dadinega likovnega nate aja: Leonida Domajnko, Emina Veseli , Meta
Žavbi Mrak, Drago Logar, Simona Polše Zupan,
• strokovni tim za pripravo Novoletnega sejma: Emina Veseli in razredne u iteljice, Leonida
Domajnko, Meta Žavbi Mrak, Jana Košir in predmetni u itelji/ce,
• vodenje Mega kviza: Simona Polše Zupan,
• vodenje Malih sivih celic: Matejka Glogov an, Simona Polše Zupan
• vodja šolske dramske skupine: Leonida Domanjko,
• koordinatorica za športna tekmovanja – tudi predstavnica v koordinaciji na ob ini: Jana Košir,
• ekološki tim: Andreja Longer, Milena Risti , Nuša Šilar, Ema Tavželj, Bogdana Jocif Ter on,
Martina Šubic, Silvo Jerše, Alenka Gašpirc,
• vodenje študentov in uvajanje pripravnikov: imenovani u itelji,
• uvajanje na novo zaposlenih: Cvetka Jambrovi , Milan Rogelj, vodja aktiva oz. imenovani u itelj,
• strokovni tim za predstavitev šole na Festivalu ustvarjalnosti in inovativnosti slovenskih šol:
Milena Risti , Emina Veseli , Darja Pintar, Simona Polše Zupan,
• vodja zbiralne akcije papirja: Milena Risti ,
• skrb za živali v u ilnici biologije: Andreja Longer,
• skrb za komplete prve pomo i: Miša Herren,
• skrb za spletno stran šole: Boštjan Prezelj,
• izdelava šolskih »promocijskih daril«: Drago Logar,
• statisti ne analize in pomo pri tiskanju spri eval: Boštjan Prezelj, Tina Grom,
• priprava vsebine za roditeljske sestanke: Tina Grom,
• priprava šole za starše in predavanj za u iteljski zbor: Tina Grom,
• organizacija dela dežurnih u encev: razredniki 8. in 9. razredov,
• urejanje šolske dokumentacije in skrbnici za šolsko dokumentacijo: izdaja mati nih listov in mati ne
knjige – Tina Grom, Cvetka Jambrovi ,
• pregled to nosti vpisanih podatkov (mati ni listi in mati ne knjige) – Tina Grom, Milena Risti ,
• pritožbena komisija: Emina Veseli , Silvo Jerše, Maja Pajntar, Meta Žavbi Mrak, Martina Šubic,
Darja Resnik Debevc, lanici iz OŠ Matije opa sta Mateja Chvatal in Mateja Zukanovi , svet
staršev pa bo imenoval še dva lana; lanici v pritožbeni komisiji na OŠ Matije opa pa sta iz naše
šole Mirjana Drol Koblar in Tatjana Murovec,
• predsedniki in lani komisij za nove zaposlitve: imenovani glede na razpisano delovno mesto,
• urejanje šolske kronike: Simona Polše Zupan,
• vodenje Zlate knjige »odli nih u encev« (odli ni po znanju v vseh devetih letih šolanja): Simona
Polše Zupan,
• vodenje evidence o izdanih spri evalih in drugih listinah: Marjeta Ferlan,
• skrb za polepšanje okolice šole: Emina Veseli , Darja Pintar,
• skrb za dvig standarda u ne tehnologije:
- nabava u il: Tina Grom,
- urejanje informacij preko TV v avli šole: Boštjan Prezelj,
- uvajanje interaktivne table in LCD projektorjev v u ni proces: Boštjan Prezelj,
• izdelava šolskega urnika: Cvetka Jambrovi ,
• izlo itev in uni enje šolske dokumentacije: Cvetka Jambrovi ,
• vodja nadzora v kuhinji za HACCP: Cvetka Jambrovi ,
• pregled varnosti zunanjih površin, zunanjih igral in športnih naprav (sprotno, dnevno): Silvo Urši ,
Tomaž Dežman in vsi u itelji, ki izvajajo pedagoško delo na zunanjih površinah,
• pregled isto e in varnosti zunanjih površin: koordinatorica Cvetka Jambrovi , Silvo Urši , Tomaž
Dežman, istilke,
• predsednica inventurne komisije: Cvetka Jambrovi , sodelujejo Klara Štravs, Marjeta Ferlan, Silvo
Urši , Tomaž Dežman, po posameznih podro jih pomagajo ostali zaposleni,
• usposobljeni delavci za izvajanje prve pomo i: Miša Herren, Mira Kozina, Jana Košir, Andreja Longer,
Silvo Urši , Tomaž Dežman,
30
• odgovorna oseba za preizkus evakuacije šole in izobraževanje u encev s podro ja požarne varnosti:
Mateja Fortuna,
• poverjenik za Civilno zaš ito: Tomaž Dežman,
• odgovorna oseba za požarno varnost: Silvo Urši , Cvetka Jambrovi ,
• odgovorna oseba za periodi ni pregled varnostne razsvetljava: Silvo Urši ,
• skrb za vodovodno omrežje in ukrepi v zvezi s prepre evanjem pojava legionele v vodi: Silvo
Urši , Tomaž Dežman,
• osebe usposobljene za gašenje za etnih požarov: Tomaž Dežman, Bogdana Jocif Ter on, Andreja
Longer, Marija Zevnik, Rozalija Brelih, Milja Tati .
4.12
VARNOST U ENCEV
• Šola bo v asu pouka, pri izvajanju dni dejavnosti in v šoli v naravi poskrbela za varnost
u encev.
• Zapuš anje šolskih prostorov je možno le s predhodnim pisnim obvestilom staršev.
• V primeru, da u enec samovoljno zapusti šolski prostor ali odide z dneva dejavnosti bodo
starši o tem takoj obveš eni po telefonu.
• Starši naj poskrbijo, da bo šel njihov otrok v šolo pravo asno in naj mu pokažejo najbolj
varno pot do šole. Posebej opozarjamo, da morajo starši spremljati u ence 1. razreda in jih
pripeljati v razred k u iteljici.
• e u enci prihajajo ali odhajajo v mraku, naj nosijo svetla odbojna telesa, npr. kresni ko.
• Prav tako naj starši na primeren na in seznanijo svojega otroka na nevarnosti, s katerimi se
lahko sre a na poti v šolo in domov (npr. stiki s tujo osebo).
• Starši poskrbijo za varnost u encev tudi, ko odhajajo k interesnim dejavnostim v
popoldanskem asu ali ve ernem asu..
• Vsak dan je dežuren en u enec 8. in 9. razreda, ki skrbi za osnovni red: zaklepanje
garderob, sprejemanje obiskovalcev šole, ki jih zapišeta v zvezek in pospremita do iskane
osebe.
• e u enec nujno potrebuje razrednika ali drugega u itelja, potrka med odmorom na vrata
zbornice in prosi, e lahko govori z njim.
• V tajništvo prihajajo u enci (posamezno in ne v skupinah) le takrat, ko morajo kaj urediti.
• Nadomeš anja odsotnih u iteljev so objavljena na oglasni deski.
• V asu kosila je v jedilnici dežurni u itelj, ki skrbi, da razdeljevanje kosil poteka v miru.
U enci morajo upoštevati njegova navodila.
• U enci, ki potrebujejo kakršnokoli pomo , nasvet in podobno, se morajo najprej obrniti na
razrednika ali sorazrednika. e ju ni, gredo k socialni delavki, ki mu bo pomagala. Prav
tako se lahko oglasijo v tajništvu, kjer bo tajnica poiskala odgovornega delavca, ki bo
poskrbel za u enca.
Skrb za varnost otrok med odmori
• Med odmori so v zgornjih hodnikih, spodnji avli, spodnjih hodnikih in avli na razredni
stopnji dežurni u itelji po razporedu, ki ga pripravi pomo nica ravnatelja. Dežurni u itelj
poskrbi za disciplino u encev v navedenih prostorih. Dežurstvo opravlja do prihoda
u iteljev v razrede.
• e u itelj med odmorom zapusti razred, mora poskrbeti, da ga zapustijo tudi u enci in za
seboj zaklene u ilnico. e dežurni u itelj opazi, da so med odmorom u enci v razredu brez
prisotnosti u itelja, mora poskrbeti, da u enci odidejo iz razreda in za njimi zaklene razred.
31
Obveznosti spremljevalcev pri prevozih skupin otrok
Poleg dolo il Pravilnika, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se
vozijo skupine otrok (Ur. l. RS, št. 78/99), je potrebno upoštevati še naslednje:
- da morajo u itelji že v razredu otroke opozoriti na primerno obnašanje v avtobusu, na
pravilen odnos do tuje lastnine (avtobus in njegova oprema) in jim pojasniti nevarnosti, ki
se jim izpostavljajo z vstajanjem s sedežev med vožnjo,
- da je potrebno zagotoviti spremstvo u encev v skladu z normativi za spremstvo u encev,
- da spremljevalci med vožnjo otroke v najve ji možni meri seznanjajo z zna ilnostmi
krajev, naravnih in drugih zanimivostih in posebnostih, mimo katerih se vozijo, in jih tako
na primeren na in zaposlijo,
- da vodja potovanja v dogovoru z voznikom avtobusa zagotovi dovolj postankov na
primernih krajih.
V Pravilniku o pedagoških spremljevalcih pri prevozih otrok (Ur. List RS, št. 42/09) so
navodila za ravnanje u iteljev pri prevozu skupin otrok:
- spremljevalec je lahko le oseba, ki je dopolnila 21 let starosti,
- v avtobusu mora biti ves as najmanj en spremljevalec na 15 otrok,
- spremljevalec skrbi za varnost otrok pri vstopanju v avtobus in izstopanju iz njega,
spremljevalec skupaj z voznikom dolo i mesto vstopanja in izstopanja, ki je glede na
prometno infrastrukturo primerno in varno, e je avtobus ustavljen na voziš u, mora
spremljevalec zagotoviti, da otroci nekontrolirano ne hodijo po voziš u,
- spremljevalci morajo v avtobusu na primeren na in nadzirati otroke, zagotavljati red,
zagotavljati, da bodo med vožnjo sedeli na sedežih in bodo pripeti z varnostnim pasom,
- spremljevalci morajo biti v avtobusu razporejeni med otroki (spredaj, na sredini, zadaj).
Poškodbe u encev
U itelj, ki je bil prisoten pri pouku, oz. je opravljal strokovno delo na hodniku, takoj ko oskrbi
poškodovanega u enca napiše zapisnik o poškodbi. Obrazec dobi v tajništvu šole. O poškodbi
obvesti razrednika in starše. Do prihoda staršev ostane pri u encu ali razredniku.
repinje in nevarne snovi
Hišnika in ena od istilk vsako jutro pred pri etkom pouka pregledajo šolsko okolico in
odstranijo repinje in druge nevarne stvari. U itelj, ki opazi nevarno stvar, na to opozori
hišnika oz. istilko, ki jo takoj odstrani.
4.13
PEDAGOŠKE KONFERENCE IN SESTANKI U ITELJSKEGA ZBORA
Pedagoške konference
Pedagoške konference bomo imeli praviloma vsak mesec – pred skupnimi govorilnimi
urami, predvidoma ob 15.30 uri. Imeli bomo izobraževanja, obravnavali bomo teko e
pedagoške probleme, posamezniki pa bodo poro ali o udeležbi na seminarjih.
32
Ocenjevalne konference
• ocenjevalni konferenci ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja (1. september - 31. januar):
- razredna stopnja - 25. 1. 2011,
- predmetna stopnja – 26. 1. 2010.
• ocenjevalni konferenci ob koncu drugega ocenjevalnega obdobja (1. februar - 24. junij) :
- razredna stopnja - 22 .6. 2011,
- predmetna stopnja – 21. 6. 2011.
• ocenjevalna konferenca za 9. razred ob koncu drugega ocenjevalnega obdobja (1. februar 15. junij): 9. 6. 2011
Jutranji pedagoški sestanki
Vsak drugi petek bodo od 7.20 do 7.50 ure jutranji pedagoški sestanki, na katerih se bomo
seznanjali s programom za naslednja dva tedna.
4.14 GOVORILNE URE IN RODITELJSKI SESTANKI
Skupne govorilne ure
Popoldanske govorilne imamo vsi pedagoški delavci vsak prvi delovni etrtek v mesecu od
17. do 18. ure.
Datumi popoldanskih govorilnih ur
7. 10., 4. 11. in 2. 12. 2010 ter 3. 2., 3. 3., 7. 4., 5. 5. in 2. 6. 2011.
Tedenske dopoldanske govorilne ure za STARŠE u itelji vpišejo v šolski urnik in o tem
obvestijo u ence in starše.
Roditeljski sestanki
Prvi razredni roditeljski sestanek bo za starše u encev RS 8. 9. 2010, za starše u encev PS pa
9. 9. 2010.
Drugi razredni roditeljski sestanek naj bi bil v januarju ali februarju 2011.
Tretji razredni roditeljski sestanek naj bi bil v aprilu ali maju 2011.
Drugi ali tretji roditeljski sestanek bo z izobraževalno vsebino. O terminu in temi se
razredniki dogovorite s svetovalno delavko Tino Grom.
Eden od roditeljskih sestankov bo namenjen podrobnejši predstavitvi programa šole v naravi
oziroma naravoslovnega tabora in bo organiziran posebej za posamezne oddelke, glede na as
izvedbe ŠN ali NT.
4.15 RAZREDNE URE
Razredne ure bodo vsak drugi petek od 7.10 do 7.50 ure.
33
4.16
ŠOLSKO SVETOVALNO DELO
Kot šolski svetovalni delavki sta na šoli zaposleni diplomirani pedagoginji Tina Grom, in
Matejka Glogov an. Slednja opravlja predvsem delo z u enci s posebnimi potrebami Njune
poglavitne naloge so:
• pomo u encem, ki se znajdejo v stiski, in njihovim staršem,
• organizacija, izvajanje razli nih oblik preventivnih dejavnosti za u ence (delavnice,
razgovori, tabori…),
• vodenje šole za starše, ki predstavlja zelo u inkovito obliko pomo i staršem pri vzgoji
otrok,
• vodenje in izvajanje poklicne orientacije za u ence 9. razreda in njihove starše ter
pomo pri vpisu v srednje šole,
• izvedba vpisa otrok v 1. razred in vseh potrebnih aktivnosti do vstopa v 1. razred,
• delo z nadarjenimi u enci, z u enci s posebnimi potrebami in u enci tujci,
• urejanje subvencioniranja šolske prehrane, v skladu s finan nimi možnostmi šole pa
tudi pomo pri pla ilu šole v naravi, šolskih potrebš in…
Do vrnitve s porodniškega dopusta nadomeš a pedagoginjo Tino Grom socialna delavka
Lidija Hoži .
4.17
KNJIŽNICA
Šolska knjižnica se s svojim gradivom in dejavnostjo vklju uje v vsa podro ja vzgojnoizobraževalnega dela na šoli kot podpora ciljem teh podro ij.
Dejavnosti: interno bibliotekarsko delo, bibliopedagoško delo (izobraževanje uporabnikov
knjižnice, referen ni razgovor za reševanje informacijskih potreb, knjižni no informacijska
znanja).
Šolska knjižnica svojim uporabnikom ponuja: izposojo knjižni nega gradiva, iskanje gradiva
in informacij po online katalogih (COBISS/OPAC, internet), ure knjižne in knjižni ne vzgoje,
pisanje referatov, seminarskih nalog, branje, u enje, seznanjanje s knjižni nimi novostmi.
Uporabniki si lahko s pomo jo knjižni arke ali sami poiš ejo gradivo, ki ga potrebujejo.
V šolski knjižnici je približno 15000 enot knjižni nega gradiva (knjige, revije in asopisi,
referen no gradivo, zvo ne kasete, videokasete, zgoš enke).
Leposlovne knjige za u ence so na knjižnih policah razvrš ene po starostnih stopnjah,
strokovno gradivo pa na tematske sklope, ki ga obravnava.
Šolska knjižnica je za uporabnike odprta vsak dan od 8.00 do 14.00.
4.18 U BENIŠKI SKLAD
U enci si lahko v šoli izposodijo u benike iz u beniškega sklada. Obrazce z navodili za
izposojo bodo u enci prejeli v mesecu maju. Ministrstvo za šolstvo in šport je s šolskim letom
2008/09 uvedlo brezpla no izposojo u beniških kompletov za u ence vseh razredov. U enci
dobijo u benike iz šolskega u beniškega sklada prvi teden pouka.
34
4.19 PRIPRAVNIŠTVO, STROKOVNI IZPITI, PEDAGOŠKA PRAKSA ŠTUDENTOV
V šolskem letu 2010/11 še nimamo pripravnika, bi pa ga z veseljem sprejeli. Vsi u itelji
(razen dveh na novo zaposlenih) tudi imajo opravljen strokovni izpit. Kot vsako leto bomo
tudi letos gostili študente Pedagoške fakultete.
4.20 IZOBRAŽEVANJE
Na podlagi 49. lena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in 31. lena Zakona o
osnovni šoli smo pripravili na rt strokovnega spopolnjevanja za šolsko leto 2010/11.
Strokovni delavci se bodo izobraževali v obsegu do pet dni na leto. Vsebina seminarjev bo
namenjena razširitvi in poglobitvi znanja na posameznih predmetnih oz. strokovnih podro jih
s poudarkom na devetletki in novostih v zakonodaji. U itelje in druge pedagoške delavce
bomo sistemati no usmerjali in vklju evali v permanentno izobraževanje in skrbeli za
odgovorno in strokovno vnašanje novih znanj v vzgojno–izobraževalno delo.
PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA
Na rt strokovnega izobraževanja, spopolnjevanja in usposabljanja je oblikovan v skladu z
vsebinskimi prioritetami na podro ju izobraževanja in usklajen z višino finan nih sredstev, ki
so v okviru finan nega na rta namenjena izobraževanju. Šola bo podpirala tista izobraževanja,
ki prispevajo k dvigu kakovosti strokovnega dela in tista, ki so usmerjena k pridobitvi
ustrezne izobrazbe za pou evanje otrok.
Ti programi so v Katalogu nadaljnega izobraževanja in usposabljanja strokovnih
delavcev za šolsko leto 2010/11 uvrš eni med naro ene programe in sodijo v naslednje
kategorije:
• predpisani programi, ki so namenjeni izobraževanju na podro ju usposabljanja za 9letno šolo,
• posodobitveni programi, ki so prvenstveno namenjeni posodabljanju disciplinarnega
oz. strokovnega znanja v povezavi z didakti nim usposabljanjem za uvajanje novosti v
vzgojno-izobraževalno delo.
Poleg objavljenih programov v sklop nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih
delavcev v vzgoji in izobraževanju sodijo tudi drugi programi:
• tematske konference,
• izobraževanja v mrežah,
• programi ra unalniškega opismenjevanja.
Strokovni delavci lahko izbirajo tudi iz Programa izobraževanja drugih ustanov kot so npr.
Filozofska fakulteta v Mariboru, Supra, itd.
Strokovni delavci imajo pravico do 5 dni izobraževanja na leto. Vsaj za dva dneva ga
pripravimo v okviru 10-ih pedagoških konferenc. Tri dni pa lahko izkoristijo po svoji
strokovni presoji, vendar mora biti izobraževanje v interesu šole. Program izobraževanja
pripravijo posamezni aktivi v mesecu avgustu, vsak program pa posebej odobri ravnatelj, ko
je program razpisan, oz. ko pride prijavnica.
35
V okviru temeljnega izobraževanja se ena u iteljica izobražuje za pridobitev fakultetne
izobrazbe - za razrednega u itelja, en u itelj se izobražuje s podro ja ra unalništva,
knjigovodkinja pa za poslovno sekretarko. Vsi trije delavci so s šolo sklenili pogodbo o
izobraževanju, v kateri so dolo ene medsebojne obveznosti.
Izobraževanje je dolo eno po prioritetah, o katerih se podrobno dogovorimo na uvodnih
konferencah.
I.
prva prioriteta
- študijski programi spopolnjevanja za u itelje, ki pou ujejo u ence z odlo bami,
- študijski programi za u itelje tujega jezika v prvem triletju,
- študijski programi za pridobitev temeljne izobrazbe – tisti delavci šole, ki imajo s šolo
sklenjene pogodbe o izobraževanju.
II.
druga prioriteta
Programi ŠSS, programi za delo z u enci tujci, navedeni v prilogah k odredbam oz.
pravilnikom o izobrazbenih pogojih, ki u itelje oz. druge strokovne delavce usposabljajo za
izvajanje novih u nih na rtov in novosti v programih.
III.
tretja prioriteta
Programi oz. predavanja na pedagoških konferencah, namenjeni uvajanju sistemskih
novosti:
- delo z u enci s posebnimi potrebami (vsi u itelji; predavanja pripravi ŠSS, zunanji
sodelavci),
- delo z u enci tujci (vsi u itelji; predavanja pripravi ŠSS, zunanji sodelavci),
- uvajanje nove ra unalniške tehnologije – delo s prosojnicami, delo s pomo jo interaktivne
table … (vsi u itelji; predavanja pripravi u itelj ra unalništva Boštjan Prezelj),
- obvladovanje stresov na delovnem mestu, reševanje problemov, motivacija, spoznavanje
skupine (vsi u itelji; predavanja pripravi ŠSS, zunanji sodelavci).
IV.
etrta prioriteta
Študijske skupine, namenjene uvajanju novosti na posameznih podro jih. Sklicatelj Zavod za
šolstvo OE Kranj.
V.
peta prioriteta
Strokovna sre anja za ravnatelje, pomo nike ravnateljev in druge strokovne delavce,
namenjena uvajanju sistemskih in vsebinskih novosti. Odlo ali se bomo glede na ponudbo.
Ravnatelj se udeleži sre anja ravnateljev v Portorožu v organizaciji MŠŠ in sre anj
ravnateljev, ki jih sklicuje Zavod za šolstvo OE Kranj.
VI.
šesta prioriteta
Tematske konference z vsebinami s podro ja posodabljanja pou evanja, ki so koristne za vse
strokovne delavce šole:
- delo z druga nimi otroki: spretnosti vodenja, disciplina v razredu, reševanje konkretnih
situacij na šoli;
- usposabljanje za uporabo ra unalniškega programa Lopolis.
Prioritete so dolo ene glede na nujnost pridobitve dolo enih znanj in glede na višino sredstev,
ki jih bomo za ta namen porabili.
36
Izobraževanja bodo potekala od 25. do 28. avgusta 2010 (priprava na šolsko leto, uvodne
pedagoške konference) in med šolskim letom na pedagoških konferencah, in sicer v
popoldanskem asu.
Individualna izobraževanja u itelji na rtujejo v asu:
- jesenskih in zimskih po itnic,
- poletnih po itnic,
- v okviru prostih sobot,
- v okviru razpisanih terminov.
U itelji bodo po zaklju ku lastnega izobraževanja u iteljskemu zboru predstavili pridobljeno
znanje in izkušnje.
SPREJEMANJE IN URESNI EVANJE NA RTA IZOBRAŽEVANJA
Osnutek na rta s prioritetami smo predstavili na uvodni konferenci, 24. 8. 2010. U itelji na
podlagi na rtov izobraževanj v okviru aktiva iz Kataloga nadaljnega izobraževanja in
usposabljanja strokovnih delavcev za šolsko leto 2010/11, do 31. 8. 2010 predvidijo in
rangirajo vrsto individualnih izobraževanj ter jih finan no ovrednotijo. Izobraževanje vnesejo
v individualne delovne na rte. Po pregledu individualnih na rtov izobraževanj bomo glede na
sredstva, ki so na razpolago, naredili podroben asovni in finan ni plan izobraževanj za
delavce. e bodo sredstva dopuš ala in e ne bo trpela organizacija dela bomo podprli vse
predloge za permanentno izobraževanje, ki bodo v okviru dolo enega 5-dnevnega
izobraževanja na leto.
4.21
SPREMLJAVA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA
V skladu z dogovorom z vodji aktivov bomo na rtno spremljali delo u iteljev tako, da u itelji
dolo ijo temo, ki jo bodo obravnavali. Glede na tak dogovor bomo lažje sestavili letni plan
hospitacij in s tem zagotovili redno spremljanje dela vseh strokovnih delavcev šole. S
hospitacijami bomo pri eli v mesecu novembru.
• Ravnatelj mora opraviti vsaj 20 hospitacij letno. O njih bo obvestil u itelje vsaj tri dni
pred prisotnostjo na uri. Cilj hospitacije je spoznavanje ravnatelja z delom v razredu in z
uvajanjem novosti. Zelo priporo ljivo je, da u itelji tudi sami predlagajo hospitacijo in s
tem dobijo povratno informacijo o svojem delu. Po hospitaciji bo opravljen razgovor in
narejen zapisnik.
• Hospitacije so lahko tudi med u itelji. U itelj, ki bo vodil uro, se lahko samostojno ali v
dogovoru z ostalimi odlo i za temo. Hospitaciji poleg u iteljev lahko prisostvuje tudi
ravnatelj. S tem opravijo hospitacijsko uro, ki jo lahko tudi skupno analizirajo.
• Posebej zanimive ure pa lahko predstavijo u itelji tudi staršem in zunanjim
strokovnjakom. V prvi triadi je takih nastopov veliko tako za starše kot za svetovalce
Zavoda za šolstvo. Za starše pa imajo nastope tudi u itelji na predmetni stopnji.
Svetovanje u iteljem bo potekalo po potrebi in individualno. Posebno pozornost bomo
namenili u iteljem za etnikom.
37
5
PODRO JA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Šola bo izvajala zagotovljeni program VID (vzgojno-izobraževalnega dela), upoštevajo
zakonske predpise na podro ju vzgoje in izobraževanja, sprejete družbene usmeritve v
nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v RS, Obvestila osnovnim šolam za delo v
šolskem letu 2010/11, Navodila in okrožnice Ministrstva za šolstvo in šport ter na osnovi
prostorskih in kadrovskih pogojev. Posamezne vsebine VID so širše, obrazložene v
Publikaciji naše osnovne šole (PRILOGA).
5.1 OBVEZNI IN RAZŠIRJENI PROGRAM VID
Obvezni program je tisti program, ki ga moramo izvajati v obsegu veljavnega predmetnika
(pouk po predmetniku, delo z oddel no skupnostjo, kulturni, naravoslovni, športni in tehniški
dnevi, dopolnilni, dodatni pouk, individualna in skupinska pomo , plavalni te aj, šolska
prehrana - malice, jutranje varstvo in podaljšano bivanje, ekskurzije, delo z u enci s
posebnimi potrebami, šolski parlament, delo svetovalne službe in knjižnice, šolski sklad,
sodelovanje med šolo in starši) in tisti program, ki ga mora šola ponuditi, udeležba u encev
pa je prostovoljna (interesne dejavnosti, šole v naravi). Cilj je tudi da stalno razvijamo
inovativno delo na podlagi notranje prenove OŠ s strokovnimi smernicami Zavoda RS za
šolstvo in šport ter Ministrstva za šolstvo in šport in v okviru projektov, ki potekajo na šoli.
5.1.1 Pouk
Pouk bomo izvajali na podlagi veljavnega predmetnika in u nega na rta (veljavni predmetnik
je naveden 13. in 14. strani. U itelji izvajajo vzgojno-izobraževalno delo po veljavnih u nih
na rtih, ki jih je pripravil Zavod za šolstvo in sprejel Strokovni svet za izobraževanje. Iz teh
na rtov pripravijo individualne na rte za posamezne predmete in vodijo o realizaciji pouka
vso zahtevano dokumentacijo, predpisano s pravilnikom o šolski dokumentaciji:
•
•
•
•
•
•
Letno pripravo na vzgojno - izobraževalno delo
Dnevno pripravo na vzgojno-izobraževalno delo v skladu z letno pripravo ter
metodi no – didakti nimi na eli
Dnevnik
Zapisnike konferenc in roditeljskih sestankov
Dnevnike za dopolnilni, dodatni in individualni pouk ter za interesno dejavnost
Mapo vzgojnih ukrepov
5.1.2 Dnevi dejavnosti in strokovne ekskurzije
U itelj organizator dnevov dejavnosti pripravi program in navodila za u itelje, ki jih tudi
pisno in ustno posreduje spremljevalcem, dolo i spremljevalce (po imenih) in upošteva
normative:
- skupine po u nem na rtu (20 u encev),
- ekskurzije (15 u encev v skupini),
- šola v naravi (15 u encev v skupini),
- plavanje (12 u encev, neplavalci 8),
- smu anje (12 u encev, za etniki 10).
38
Dnevi dejavnosti se bodo odvijali v skladu z obsegom, predvidenem po predmetniku za
osnovne šole. U itelji u nih predmetov, ki se smiselno povezujejo z vsebino teh dejavnosti,
pripravijo programe po razredih (npr. u itelji slovenš ine, u itelji športne vzgoje, u itelji
biologije in fizike, u itelji likovne vzgoje, itd.). Na razredni stopnji pripravijo programe
u itelji posameznih razredov in se medsebojno uskladijo. Koordinatorji poskrbijo, da se
vsebine med razredi dopolnjujejo.
Ve ji del programov bomo uresni ili v dnevnih programih, del programov pa v tedenskih
(šole v naravi, tabori). Razredi, ki se bodo vklju ili v tedenske programe (3., 4., 5., 6., 7. in 8.
razred), bodo praviloma po en športni, kulturni in naravoslovni dan realizirali v okviru
programa.
Število dni dejavnosti, ki jih moramo po predmetniku osnovne šole realizirati:
Dan dejavnosti/razred
Kulturni dnevi
Naravoslovni dnevi
Tehniški dnevi
Športni dnevi
1.
4
3
3
5
2.
4
3
3
5
3.
4
3
3
5
4.
3
3
4
5
5.
3
3
4
5
6.
3
3
4
5
7.
3
3
4
5
8.
3
3
4
5
9.
3
3
4
5
KULTURNI DNEVI
Organizirali bomo štiri kulturne dneve od 1. do 3. razreda in tri kulturne dneve od 4. do 9.
razreda.
NARAVOSLOVNI DNEVI
Za u ence od 1. do 9. razreda bomo organizirali po tri naravoslovne dneve na razred.
ŠPORTNI DNEVI
V šolskem letu bomo za vse u ence organizirali pet športnih dni (planinski pohod, atletika in
športne igre, zimske aktivnosti, ples, plavanje). Trudimo se, da so športni dnevi pestri,
zanimivi in prijetni za vse. Na športni dan morajo u enci priti v ustrezni opremi (obleka,
obutev, smu arska oprema) predvsem zaradi njihove varnosti in dobrega po utja. Za u ence,
ki se opravi ijo, organiziramo dodatne, njim primerne aktivnosti.
U enca, ki je odsoten samo na športnem dnevu, morajo v roku enega tedna osebno ali po
telefonu opravi iti starši.
TEHNIŠKI DNEVI
V 1., 2. in 3. razredu bodo organizirani trije, za u ence od 4. do 9. razreda pa štirje.
EKSKURZIJE
Pripravijo jih u itelji po posameznih podro jih tako, da u enci v asu osnovnega šolanja
spoznajo celotno Slovenijo. Na razredni stopnji je poudarek na spoznavanju mesta Kranj z
39
okolico in Gorenjske. Ekskurzije so interdisciplinarne. V 7., 8. in 9. razredu pa organiziramo
enodnevni ekskurziji po avstrijski Koroški in v Trst-Devin-Oglej. V okviru nemškega jezika
ter izbirnih vsebin nemški jezik in turisti na vzgoja, pa organiziramo eno ali dvodnevno
ekskurzijo v Salzburg ali Munchen, v letošnje letu pa pripravljamo tridnevno v London.
Vsi dnevi dejavnosti trajajo najmanj pet pedagoških ur. Na vsaki aktivnosti, ki se odvija izven
šole ima u itelj spremljevalec pri sebi seznam prisotnih u encev. Enak seznam pred odhodom
odda v tajništvo šole in vozniku avtobusa. Vodja programa tudi vzame komplet prve pomo i.
U itelji organizatorji oz. vodje dejavnosti sedem dni pred odhodom uredijo v tajništvu prevoz
u encev. Za oglede in ostale zadeve se dogovori vodja. U enci morajo dobiti pisno obvestilo
o izvedbi dejavnost teden dni pred realizacijo.
5.1.3
Šole v naravi in tabori
Kot doslej bomo organizirali družboslovno-naravoslovne tabore, šole v naravi in te aj teka na
smu eh, saj pri tej obliki dela u enci spoznajo pomen znanja, pridobljenega v šoli. To znanje
prakti no uporabijo na terenu. Priporo ilo Ministrstva za šolstvo in šport je, da se dnevi
dejavnosti družijo v tabore in šole v naravi, ki so lahko organizirani v doma em kraju, ali s
pomo jo prispevka staršev izven kraja bivanja. Naravoslovni tabor je tako sestavljen iz
vsebin, ki so v u nem na rtu, le da gre za terensko delo.
NARAVOSLOVNI TABOR ZA 3. RAZRED V PLANICI
Tabor pripravijo in izvedejo u iteljice razrednega pouka v domu v Planici. Potekal bo junija
2011. Vodja bo ena od u iteljic tretjega razreda.
TE AJ TEKA NA SMU EH
Tridnevni te aj teka na smu eh bomo organizirali za u ence 3. razredov v Planici, v mesecu
marcu 2011. Vodja bo u iteljica športne vzgoje Jana Košir.
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
Organiziramo jo za u ence 4. razreda. Izvedli jo bomo na Rudnem Polju, predvidoma meseca
marca 2011. Pripravo bosta vodili u iteljica športne vzgoje, ga. Jana Košir, in u iteljica 4.
razreda, ga. Nina Kolar Hvala, ki je tudi vodja šole v naravi.
LETNA ŠOLA V NARAVI
Organizirali jo bomo za u ence 5. razreda v Pineti pri Novem Gradu na Hrvaškem. Potekala
bo meseca junija 2011 - pred zaklju kom šolskega leta. Vodja je ga. Mira Kozina.
NARAVOSLOVNA ŠOLA ZA 6. RAZRED V GORENJU PRI ZRE AH
Naravoslovna šola bo potekala v maju 2011. Vodila jo bo u iteljica biologije Andreja Longer.
NARAVOSLOVNA ŠOLA V MARINDOLU
Izvedli jo bomo v septembru 2010 za u ence 7. razreda. Vodja bo u iteljica športne vzgoje.
Jana Košir.
DRUŽBOSLOVNI TABOR V TOLMINU
Za u ence 8. razreda bomo organizirali družboslovni tabor v Tolminu (dom So a), in sicer v
maju 2011. Vodja bo svetovalna delavka Tina Grom ali ena od razredni ark.
40
Vodja šole v naravi na 1. roditeljskem sestanku seznani starše z vsebino in lokacijo
dejavnosti, ceno celotnega programa (bivanje, prevoz, stroški spremljevalcev), zbere pisne
prijavnice o udeležbi in planira število spremljevalcev.
5.1.4 Kolesarski izpit
V okviru u nega programa šola izvede tudi teoreti ni in prakti ni del kolesarskega izpita.
U enci v 4. razredu opravijo teoreti ni del, v 5. razredu pa prakti ni del s cestno vožnjo.
5.1. 5 Podaljšano bivanje u encev
V podaljšano bivanje je vklju enih 110 u encev. Delo poteka v petih skupinah. Gre za
prepletanje u enja, prehrane, prostega asa in interesnih dejavnosti. Podaljšano bivanje je
organizirano od 11.30 do 16. ure za vse u ence v OPB in do 17. ure za u ence, ki potrebujejo
podaljšano varstvo.
5.1.6 Jutranje varstvo
Jutranje varstvo u encev poteka od 5.30.ure dalje in je sistemizirano v obsegu 10 ur za u ence
1. razreda (MŠŠ) in 5 ur za ostale u ence (prispevek MO Kranj).
5.1.7 Dodatni pouk
K dodatnemu pouku bodo vklju eni u enci, ki imajo nadpovpre ne sposobnosti oz. dosežke
pri predmetih in interes za poglabljanje dela na u nem podro ju.
Dodatni pouk bomo organizirali za slovenš ino, matematiko, fiziko, angleš ino, zemljepis,
biologijo in kemijo na predmetni stopnji, na razredni stopnji pa u itelji porazdelijo ure
dodatnega pouka po potrebi.
U itelji vodijo za dodatni pouk dokumentacijo, iz katere je razviden urnik, letni program dela,
realizacija programa, evidenca prisotnosti pri pouku in spremljanje u en evega dela in
napredka. U itelji združujejo u ence po paralelkah.
5.1.8 Dopolnilni pouk
Organizirali ga bomo iz slovenš ine, matematike, angleš ine, fizike, zgodovine in kemije in
tistih predmetov, pri katerih u enci od 1. do 9. razreda zaradi razli nih vzrokov ne dosegajo
zadovoljivih u nih rezultatov, ne obvladajo potrebnih u nih tehnik in potrebujejo
individualno pomo . Na predmetni stopnji u itelji u ence združujejo po paralelkah.
U itelji vodijo dnevnike za dopolnilni pouk, iz katerega so razvidni: urnik, prisotnost
u encev, razlog vklju itve u encev v dopolnilni pouk in napredek u encev. V drugem
ocenjevalnem obdobju bomo še posebej organizirali dopolnilni pouk za u ence z u nimi
težavami. V mesecu juniju bomo organizirali tudi dopolnilni pouk za u ence 9. razreda, ki
bodo imeli popravne izpite.
41
5.1.9 Individualna in skupinska pomo
Organizirana bo za u ence od 1. do 9. razreda, in sicer za tiste u ence, ki imajo specifi ne
u ne težave, in za nadarjene u ence. V primerih, kjer je to strokovno upravi eno, bomo te
u ence združili v skupine. Za u ence, ki imajo ve je u ne težave, pa bomo organizirali
individualni pouk.
5.1.10 Strokovno delo z nadarjenimi u enci
Pedagoginja Matejka Glogov an bo koordinirala delo z nadarjenimi u enci. U ence že v 3.
razredu evidentiramo s psihološkimi testi in ocenjevalnimi lestvicami za u itelje. Na razli nih
podro jih dela poizkušamo u encem nuditi tak program, da lahko pokažejo svojo nadarjenost.
Najuspešnejši smo na literarnem podro ju (nate aji, izdaja pesniške zbirke in knjige u enke),
dramskem podro ju (gledališke igre), likovnem podro ju (Dadin likovni nate aj), pri
naravoslovju (razli na tekmovanja, ekološki programi) in športu.
5.1.11 Strokovno delo z u enci, ki imajo odlo be o usmeritvi v izobraževalni program s
prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo jo.
Tem u encem je namenjeno od 2 do 5 ur individualnega dela tedensko. V skladu z odlo bami
jih izvaja pedagoginja ali posamezni u itelji.
5.1.12 U enje slovenskega jezika u encev migrantov
Ministrstvo za šolstvo in šport nam na podlagi vloge odobri ure individualne pomo i za
u enje slovenskega jezika za u ence migrante, ki so prvo ali drugo leto v slovenski šoli.
Program bo izvajala u iteljica slovenskega jezika in razredne u iteljice. Organizirali bomo
vsaj 40 urni te aj slovenš ine, po potrebi pa bomo s te ajem nadaljevali skozi celo šolsko
leto. 40-urni te aj bo financiralo MŠŠ. Skupaj s Filozofsko fakulteto, katedro za slovenš ino
kot drugi jezik in OŠ Matije opa, pa bomo v septembru 2010 organizirali tudi 14-dnevni
intenzivni te aj v obsegu 40 ur za u ence od 1. do 5. razreda in 60 ur za u ence od 6. do 9.
razreda.
5.1.13 Sodelovanje na prireditvah in nate ajih
Tudi v tem šolskem letu bomo izvedli razli ne prireditve. Prvi šolski dan bomo za eli s
predvajanjem himne in pozdravnim nagovorom ravnatelja, priredili bomo Novoletni sejem in
Novoletni koncert, izvedli Praznik pomladi, valeto, predstavitev šole in našega dela za u ence
in starše na novo vpisanih otrok in uspešna zaklju na sre anja s starši. Obeležili bomo
Prešernov dan, Dan državnosti in Dan zemlje. Udeležili se bomo razli nih nate ajev. Izvedli
bomo naš mednarodni Dadin likovni nate aj. Naredili bomo vodnik po razstavi, otvoritev pa
bo spremljal kulturni program. Sodelovali bomo na Festivalu inovativnosti in ustvarjalnosti
slovenskih šol in v videokonferenci slovenskih šol. Z u enci bomo obiskali ve erni gledališki
predstavi, naša dramska skupina bo imela nastope za naše u ence in predšolske otroke. Izšlo
bo tudi šolsko glasilo Aljažek. Imeli bomo zbiralne akcije papirja, sre elov in prodajali
izdelke u encev in u iteljev na Novoletnem sejmu. Poudariti je potrebno še razli ne nastope
pevskega zbora, recitacije naših u encev v starem mestnem jedru Kranja in sodelovanje na
likovnih delavnicah ter sodelovanje v mednarodnem ekološkem projektu ENOTEACHER.
Posamezni u itelji pa bodo v okviru pouka, izbirnih vsebin, interesnih dejavnosti in pri delu z
nadarjenimi u enci pripravili še dodatne vsebine.
42
5.1.14 Testiranje za športno-vzgojni karton
Vodje in koordinatorice - u iteljice športne vzgoje.
V okviru pouka športne vzgoje bomo testirali u ence za športno-vzgojni karton.
V skladu s pravilnikom o varovanju osebnih podatkov bomo od staršev pridobili soglasje k
realizaciji testiranja. Soglasja hranijo u iteljice športne vzgoje, ki testiranje vodijo, novejša
soglasja pa so v mati nih listih in so del osebne dokumentacije posameznega u enca.
5.1.15 Prilagajanje šolskih obveznosti – status športnika in kulturnika
U enci lahko zaprosijo za status športnika ali kulturnika, kar omogo a Pravilnik o
prilagajanju šolskih obveznosti, ki ga je sprejel Svet OŠ Jakoba Aljaža Kranj. Za pridobitev
statusa u enci izpolnijo obrazec in priložijo ustrezna potrdila. O dodelitvi statusa odlo i
ravnatelj po predhodni pridobitvi mnenja oddel nega u iteljskega zbora.
5.1.16 Pohvale, priznanja in diplome
Ob koncu šolskega leta želimo u ence še posebej nagraditi za uspešno delo: pri u enju,
interesnih dejavnostih in delu nasploh.
Ravnatelj na slovesni prireditvi ob zaklju ku šolskega leta podeljuje u encem 9. razreda:
•
•
•
pohvale u encem za delo v interesnih dejavnostih in za uspehe na tekmovanjih,
priznanja za dosežen u ni uspeh,
glede na spremembo zakonodaje bomo namesto priznanj za odli en uspeh pripravili
druga na priznanja za odli no u no-vzgojno delo.
5.1.17 Interesne dejavnosti
V okviru obsega ur bomo organizirali pester izbor razli nih interesnih dejavnosti s
kulturnega, športnega in naravoslovnega podro ja. Šolske prostore bomo dali v brezpla en
najem vsem tistim društvom, ki bodo zagotovili brezpla no delo z u enci.
Poleg u iteljev bomo skušali vklju iti v vodenje interesnih dejavnosti im ve zunanjih
sodelavcev. V letošnjem šolskem letu smo razširili ponudbo z vezenjem, jiu-jitsem in
u enjem kitare.
Posebno mesto zavzema pevski zbor in likovne in kiparske tehnike, ki so vklju eni v obvezni
program. Zborovsko petje bo organizirano v dveh skupinah, in sicer ena skupina na razredni
in ena na predmetni stopnji.
Dejavnost
Košarka Ž/3. do 5. razred
Košarka M/ 1. do 4. razred
Košarka Ž/ 5. in 9. razred
Odbojka Ž/ 5. do 9. razred
Odbojka M/ 5. do 9. razred
Nogomet 1. do 2. razred
Nogomet 3. do 5. razred
Rokomet 1. do 6. razred
Športne aktivnosti 1., 2. razred
Mentor
Tanja Stani
Gregor Ver i
Miro Majki
Daniel Atanasov
Daniel Atanasov
Tadej Langus
Nejc Kajtazovi
Boštjan Završnik
Marko in Luka
43
Planinstvo 4. do 9. razred
ŠKL – plesna skupina
Ritm. gimn. 1. do 4. razr.
Športna gimn. 1. do 4. razred
Baseball
Jiu-jitsu za 2. do 5. razred
Šahovski krožek za 5. razred
Otroški pevski zbor
Mladinski pevski zbor
Likovne in kiparske tehnike
Bralna zna ka
Bralna zna ka
Angleška bralna zna ka
Pravlji ni krožek 1. razred
Igranje kitare
Vezenje
Klekljanje 1.,2.,3., 4. razred
Jana Košir
Tina Veras
ŠD Kranj
ŠD Kranj
BK Kranj
Tevž Eržen
Silvo Simon i
Monika Donko
Monika Donko
Drago Logar
Leonida Domajnko
Ivana Zmrzlikar
Ana Korenjak
Milena Risti
GŠ Promusica
Jana Košir
Alenka Vrhovnik
Termini posameznih dejavnosti so objavljeni na oglasnih deskah. Ve ina programov je
brezpla nih. Med šolskim letom na rtujemo tudi uvedbo interesne dejavnosti iz podro ja
robotike, sestavljanje kompletov Fischer technik in modelarstva.
OKVIRNI PROGRAM DEJAVNOSTI PLANINSKEGA KROŽKA
Izleti:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
september – Snežnik,
oktober – kostanjev piknik (Vodiška planina),
november – Dobra ,
december – zimski pohod (Škofjeloško hribovje),
januar – sankanje na Jezerskem,
februar – planinska šola,
marec – Kosovelova pot, Divaška jama,
april – Bo ,
maj – Pohorje, kopanje Zre e,
junij – planinski tabor.
Vsak u itelj, ki je zadolžen za pripravo, organizacijo in izvedbo posamezne aktivnosti,
pripravi program in ga odda vodji oz. ravnatelju. Po izvedbi dolo enega programa u itelj
pripravi poro ilo in ga odda ravnatelju. Podrobnejša navodila so v prilogi.
44
5.2 NADSTANDARDNI PROGRAM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Kot nadstandardni program opredeljujemo vsebine, ki so odobrene s strani Ministrstva za
šolstvo in šport, MO Kranj, Zavoda za šport Kranj in Zavoda za šport Planica, so po vsebini
in finan no bolj zahtevne ali pa jih sami financiramo:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Poizkusno uvajanje nemš ine kot drugega tujega jezika v 7., 8. in 9. razredu (financira
MŠŠ).
U enje angleškega jezika v 1., 2. in 3. razredu (financiramo sami).
4. in 5. ura športne vzgoje, te aj teka na smu eh, alpskega smu anja in planinski tabor
(financira Zavod za šport Planica).
10-urni te aj plavanja za u ence 1., 2., 4., in 5. razreda v našem bazenu (financira ob ina).
10-urni program gimnastike pri urah ŠV (dodatnega u itelja financira Zavod za šport).
Dodatni te aj slovenš ine za u ence migrante (financira MŠŠ).
Pomo manj uspešnim u encem pri slovenš ini, matematiki, angleš ini, kemiji in
zgodovini, predvsem v drugi ocenjevalni konferenci (financira šola).
Dodatni pouk matematike za akajo e u ence (financira šola).
Eno ali dvodnevna strokovna ekskurzija v Salzburg ali Munchen v okviru nemškega
jezika ter izbirnih vsebin nemški jezik in turisti na vzgoja ali tridnevna ekskurzija v
London (financirajo starši in šola).
Poizkusno uvajanje nemš ine kot drugega tujega jezika poteka že tretje leto. U enci 7., 8.,
in 9. razreda imajo v okviru rednega pouka po dve uri tedensko nemški jezik, tisti u enci, ki
izberejo nemš ino kot izbirni predmet, pa imajo lahko pouk nemškega jezika celo 4 ure
tedensko.
ANGLEŠKA PRIPRAVLJALNICA ZA 1., 2. IN 3. RAZRED
•
•
•
•
•
•
poteka enkrat tedensko pri rednem pouku in po pol šolske ure preko celega leta,
metode dela: u enje jezika preko igre, gibov, pesmic, plesa, slikovnega in avdio materiala,
program: SUPER ME 1,
teme: predstavljanje, števila, barve, šolske potrebš ine, telo, družina, hiša, oprema,
doma e živali, hrana, pravlji ne osebe,
didakti ni material: slikovni pripomo ki, avdio kaseta, slikanica, lastni slikovni
slovar ek, lutke,
Pri delu uporabljamo razli ne metode u enja in upoštevamo razli ne tipe inteligenc.
Cilji zgodnjega u enja tujega jezika:
•
•
•
•
•
približa otrokom pestrost razli nih glasov tujega jezika, zato je poudarek zgodnjega
u enja na slušnem razumevanju in pravilni izgovorjavi,
razvija otrokov posluh za jezik in spontano komuniciranje,
ob glasbi, kreativnih igricah, pesmih in zgodbicah otrok sproš eno doživi prvi stik s
tujim jezikom,
vzpodbuja pozitivno motivacijo za nadaljnje u enje tujega jezika,
razvija u ne in delovne navade.
45
U enci od 1. do 8. razreda bodo imeli takoj po pouku še 4. in 5. uro športne vzgoje. Med
vikendi in šolskimi po itnicami pa bomo organizirali tudi te aj teka na smu eh, alpskega
smu anja in planinski tabor.
Zavod za šport Kranj bo s svojimi u itelji izvajal (v okviru rednega pouka pri urah ŠV v 1., 2.
in 3. razredu) 10-urni program gimnastike.
Dodatni te aj slovenš ine za u ence migrante je obrazložen v to ki 5.1.12.
Pomo manj uspešnim u encem pri slovenš ini, matematiki, angleš ini, kemiji in
zgodovini, predvsem v drugi ocenjevalni konferenci, bomo organizirali na pobudo
posameznih u iteljev oz. aktivov. Gre za ure, ki se bodo izvajale individualno in niso zajete v
obseg dopolnilnega pouka.
V primeru, da bomo imeli ve jo skupino akajo ih u encev (zaradi proste ure) bomo
organizirali za te u ence dodatni pouk matematike.
Kot vsako leto na rtujemo strokovno ekskurzijo v tujino. V letošnjem letu pripravljamo
tridnevno ekskurzijo v London. Ekskurzija bo izvedena le, e bo dovolj prijavljenih
u encev in e se bodo z ekskurzijo strinjali starši.
5.3
RAZŠIRJENI PROGRAM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Razširjeni program pa je tisti program, ki ga šola ponudi, da z njim dopolnjuje in nadgradi
svoj osnovni program (kulturni programi, tekmovanja v znanju in športu, bralna zna ka,
kon ni izlet, prehrana u encev – kosila, jutranji zajtrk in popoldanska malica, razli ne
nadstandardne vsebine).
5.3.1 TE AJI TUJIH JEZIKOV, PLESNI TE AJI, U ENJE INŠTRUMENTOV, U ENJE
PLAVANJA
Na šoli delujejo tudi nekatera društva, ki bogatijo naš program. Šola društvom nudi
brezpla no ali za najemnino šolske prostore, društva pa s pomo jo obveš anja sama
organizirajo u ence oz. nudijo program. Šola za izvedbo tega programa ni odgovorna, seveda
pa z informacijami podpira vklju itev u encev.
Plavalni te aj
Plesna dejavnost
U enje glasbenih inštrumentov
U enje jezikov
PZS in PK Delfin
PŠ Studio Ritem
GŠ Promusica
JŠ Tales
5.3.2 Družbeno potrebno delo
V okviru vzgojnega na rta šole vedno bolj poudarjamo, da naj razli ne aktivnosti privzgajajo
delovne navade in odnos do šole, ob tem u enci s pomo jo razli nih opravil pomagajo šoli, ali
pa se »odkupijo« za dolo ene vzgojne prekrške. Na rtujemo naslednje vsebine:
- zbiralna akcija odpadnega papirja (september, maj), zbiranje plasti nih zamaškov,
- izobraževanje in navajanje otrok za lo eno zbiranje odpadnih surovin,
46
-
o iš evalna akcija - v okviru istilne akcije »Kranj ni ve usran«, bomo v soboto, 4. 4.
2011 opravili iš enje okolice šole,
skrb za urejenost šolskih prostorov in opreme, okolice šole, športnih naprav (u itelji in
u enci, hišnika in istilke),
dežurstvo u encev 8. in 9. razreda pri vhodu v šolo,
urejanje jedilnice in u ilnic po malici (dežurni u enci in u itelji),
pomo u encem (ŠSS, razredniki na predlog u iteljev in ŠSS).
5.3.3 Športna tekmovanja
Šolske ekipe bodo sodelovale na vseh razpisanih ob inskih tekmovanjih in nadaljevale s
tekmovanji na višjih ravneh, v kolikor se bodo uvrstile v nadaljnje tekmovanje.
5.3.4. Tekmovanja v znanju
Tudi letos bomo vzpodbujali u ence k sodelovanju na razli nih tekmovanjih v znanju iz
posameznih predmetnih podro ij. Dobre uvrstitve prinašajo u encem to ke za pridobivanje
štipendij, nekatera tekmovanja pa tudi to ke za vpis na srednje šole (višji razredi).
U enci se lahko vklju ijo v tekmovanja iz:
- MATEMATIKE (Evropski matemati ni kenguru, Ra unanje je igra
in Vegovo priznanje),
- FIZIKE (Stefanovo priznanje),
- KEMIJE (Preglovo priznanje),
- SLOVENŠ INE (Cankarjevo priznanje),
- ZGODOVINE,
- BRALNE ZNA KE,
- ANGLEŠ INE ( 9. razred),
- BRALNE ZNA KE EPI READING BADGE pri angleš ini (4. – 9.
razred),
- LOGIKE,
- RA UNALNIŠTVA,
- ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI.
U enci, ki bodo dosegli zadostno število to k, bodo tekmovanje nadaljevali na ob inskih,
podro nih in republiškem nivoju.
5.3.5 Pevski zbor
Na šoli bosta delovala dva pevska zbora: otroški in mladinski pevski zbor. Nastop bosta imela
na razli nih prireditvah in proslavah. Za u ence in starše pa bomo izvedli tudi boži ni
koncert.
5.3.6 Bralna zna ka prebranih slovenskih in angleških knjig
Vsako leto organiziramo bralno zna ko. Preverjaje prebranih knjig skupaj s knjižni arko
opravijo u iteljice slovenskega jezika na predmetni stopnji in razredniki na razredni stopnji.
V 1., 2. in 3. razredu poteka Cicibanova bralna zna ka, od 4. do 9. razreda pa Prešernova
bralna zna ka. Od oktobra do decembra pa bo potekala tudi angleška bralna zna ka.
47
5.3.7 Nate aji
U enci se bodo udeležili nate ajev, ki jih med letom razpisujejo razli ne institucije in
mladinski tisk ali pa bodo sodelovali pri razli nih projektih in raziskovalnih nalogah. Odlo ali
se bomo za nate aje, ki so povezani s poukom ali programom dejavnosti ob pouku.
Sodelovali bomo na:
- LIKOVNIH NATE AJIH,
- LITERARNIH NATE AJIH,
- SLOVENSKEM KNJIŽNI NO-MUZEJSKEM MEGAKVIZU,
- KVIZU MALE SIVE CELICE,
- pri PROJEKTU MOJA NAJ KNJIGA,
- pri MEDNARODNEM EKOLOŠKEM PROJEKTU ENO,
- pri INOVACIJSKIH PROJEKTIH,
- pri RAZISKOVALNIH NALOGAH (na pobudo u encev in njihovih
mentorjev).
5.3.8 Šolski parlament in šolska skupnost
Delegati razrednih skupnosti sodelujejo v šolskem parlamentu. Sestanejo se nekajkrat na leto
in obravnavajo probleme, ki tarejo mlade. Šolski parlament vodi pedagoginja Matejka
Glogov an. Šolska skupnost u encev pa se sestane nekajkrat na leto. U enci oblikujejo
dolo ene predloge za delo na šoli. Predloge obravnava u iteljski zbor na eni od svojih
konferenc.
5.3.9 Prehrana u encev
V šolski kuhinji pripravljamo malice in kosila za u ence in u itelje ter zunanje odjemalce. V
kuhinji so zaposlene tri kuharice.
U enci pojedo malico v razredih pod nadzorom u iteljev. U enci, ki imajo športno in
tehni no vzgojo, pojedo malico v šolski jedilnici. Na malico so naro eni vsi u enci.
Za red in kulturno uživanje obrokov v jedilnici in u ilnicah skrbijo u itelji, ki pou ujejo v teh
razredih uro pred malico. Po malici dežurni u enci po istijo jedilnico in razrede. Skozi celo
šolsko leto se zvrstijo vsi u enci. Na razredni stopnji skrbijo za kulturo uživanja hrane
razredniki.
Kosilo se pri ne ob 12. uri in traja do 13.30 ure. U enci prihajajo na kosilo po kon anem
pouku oz. ostalih aktivnostih. U enci, vklju eni v oddelke podaljšanega bivanja, pridejo h
kosilu 5. šolsko uro postopoma po oddelkih. Za u ence na predmetni stopnji pa je za kosilo
namenjen odmor po šesti šolski uri.
Vodja šolske prehrane bo skupaj z vodjo kuhinje skrbela za pestrost jedilnikov. V na rtu so
tudi predavanja o zdravi prehrani in izvedba ankete o prehranjevalnih navadah v družinah
naših u encev.
Malica
Za u ence v jutranjem varstvu ob 7. uri
za u ence od 1. do 9. razreda ob 9.35 uri
za u ence v OPB ob 14. uri
48
Kosilo
za u ence, ki obiskujejo podaljšano bivanje, ob 12. uri
za ostale u ence od 12. do 13.30 ure
Cena prehrane
Komisija za prehrano je v avgustu potrdila ceno prehrane. Pred za etkom šolskega leta bomo
staršem poslali pogodbo o prehrani in jih seznanili z novimi cenami. Cene so enake kot za
preteklo šolsko leto, razen za malico, ki po sklepu MŠŠ znaša 0,80 €.
Zajtrk v jutranjem varstvu
malica 1. – 9. razred
dietna malica
kosilo 1. – 5. razred
kosilo 6. – 9. razred
dietno kosilo
malica v OPB
Cena
0,20 €
0,80 €
0,80 €
2,65 €
2,85 €
2,85 €
0,50 €
Za naro ilo prehrane je potrebna veljavna pogodba s šolo. Starši in u enci lahko odjavijo
prehrano v tajništvu šole med 7. in 8. uro. Na dodatno kosilo pa se lahko naro ijo do 9. ure.
SUBVENCIONIRANJE ŠOLSKE PREHRANE
Ministrstvo za šolstvo in šport bo v šolskem letu 2010/11 vsem u encem namenilo splošno
subvencijo za pla ilo malice v višini 0,50 €, u encem, ki imajo odlo bo Centra za socialno
delo o socialni denarni pomo i, pa bo krilo celotno ceno malice. Do znižane oz. brezpla ne
malice v šoli so upravi eni vsi tisti u enci oziroma starši, ki bodo pravo asno izpolnili vlogo
za subvencioniranje šolske prehrane in dostavili ustrezna potrdila. Šola s Pravili šolske
prehrane ureja postopke v zvezi z dodeljevanjem subvencij in medsebojne obveznosti (Pravila
šolske prehrane so objavljena v Publikaciji šole na strani 66).
Zaradi gostovanja dveh oddelkov predšolskih otrok v naši šoli, se bo za okoli 45 obrokov
pove alo število zajtrkov, malic in kosil.
5.3.10 Zdravstveno varstvo u encev
V sodelovanju s starši in z Zdravstvenim domom Kranj bo šola zagotavljala u encem zdrav in
normalen psihofizi ni razvoj.
Izvajali bomo naslednje aktivnosti:
-
sistematske zdravstvene preglede u encev,
cepljenja v 1. in 7. razredu,
preventivni in kurativni program pri šolski zobna ambulanti na OŠ Matije opa (skrb za
isto o u encev, vzdrževanje higiene šolskega okolja, skrb za umivanje rok pred obroki in
po njih ter po uporabi straniš a, umivanje po uri športne vzgoje),
vklju evanje u encev v športne aktivnosti, te aje plavanja in smu anja,
vklju evanje u encev v letno in zimsko šolo v naravi,
organizacijo zdrave prehrane in vzgajanje u encev in staršev v tej smeri,
privzgajanje zdravih prehrambenih navad in pravilnega odnosa do hrane,
splošni ukrepi za varstvo pred nalezljivimi boleznimi
49
(vzdrževanje ustreznih sanitarno-higienskih pogojev na šoli in v neposredni okolici šole,
obveš anje zdravstvene službe v primeru pojava nalezljivih bolezni, navajanje u encev
na osebno higieno, obveš anje staršev o njihovi vlogi pri zdravju njihovih otrok).
5.3.11 Prometna varnost in varna pot v šolo
Prometna vzgoja je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli. Pomen le-te je
pove ati prometno varnost u encev v cestnem prometu in izboljšati raven prometne kulture
pri u encih. Ve ini u encev na sre o ni potrebno pre kati nobene prometnice (razen iz naselja
Planina jug), pod dvema, ki sekata to obmo je, pa sta speljana podhoda. U ence navajamo na
uporabo varnih poti v šolo in na uporabo prometnih sredstev kot je kolo. Varno pot smo tudi
vrisali v letošnjo šolsko publikacijo.
Poleg tega izvajamo na šoli še naslednje aktivnosti z namenom izboljšanja prometne
varnosti:
-
organiziramo šolska in medšolska tekmovanja “Kaj veš o prometu”?,
organiziramo ogled cestno prometnih filmov,
starše informiramo na roditeljskih sestankih,
sodelujemo s policijsko postajo Kranj,
izvajamo program ob inske SPV v tednu prometne varnosti,
izvajamo kolesarski izpit.
Vodje: - za 4. razred: ga. Nina Kolar Hvala in ga. Majda Blažir
- za 5. razred: ga. Mirjana Drol Koblar in ga. Jana Prestor
VARNA POT V ŠOLO
Šolski okoliš naše šole omejujeta dve prometnici, in sicer Cesta talcev in Cesta 1. maja, na
katerih se nahajata avtobusni postaji lokalnega prometa.
Po sredini delita okoliš ulici, zaprti za promet, in sicer ulica Nikole Tesle in ulica Gorenjskega
odreda.
Otroci, ki stanujejo znotraj okoliša, naj uporabljajo ti dve ulici za varen prihod v šolo in
domov.
Otroci, ki uporabljajo za prihod v šolo avtobuse mestnega prometa (otroci iz drugih okolišev),
pa naj uporabljajo za varen prihod v šolo podhode ob avtobusnih postajah na Cesti talcev in
Cesti 1. maja (glej sliko na naslednji strani).
U ence 1. razreda morajo na poti v šolo in iz nje spremljati starši. Starši svoje otroke predajo
u itelju v jutranjem varstvu v prostoru pred u ilnicami razredne stopnje, kjer imajo ti u enci
urejene garderobe.
50
51
5.3.12 Pomo socialno ogroženim u encem
Otrokom iz socialno in ekonomsko ogroženih družin bo v celoti ali deloma omogo ena
brezpla na malica. Sredstva za kritje stroškov zagotavlja MŠŠ. Postopek vodi pedagoginja
Tina Grom (v letošnjem šolskem letu socialna delavka Lidija Hoži ). Postopek se vodi v
skladu z Zakonom o šolski prehrani (Ur. list RS, št. 43/2010) in Pravili šolske prehrane OŠ
Jakoba Aljaža Kranj z dne 30. 6. 2010.
Posamezne izjemne primere rešujemo skupaj s starši in ŠSS. Socialno najbolj ogroženim
u encem skušamo omogo iti oz. olajšati pla evanje ostalih aktivnosti pri oz. ob pouku.
Otrokom iz socialno in ekonomsko ogroženih družin nudimo:
- pomo pri pla evanju šolske prehrane (regresirana, brezpla na),
- brezpla no letovanje iz sredstev Ob ine Kranj,
- brezpla no letovanje iz sredstev Rde ega križa Kranj,
- pomo pri pla ilu letne šole v naravi,
- zmanjšanje pla ila obrokov za prehrano.
Postopke za pomo socialno ogroženim vodi svetovalna delavka. Pri tem sodeluje s
pristojnimi institucijami in sodelavci OŠ.
5.3.13 Šolski novinci in priprava otrok na šolo
Vpis šolskih novincev za šolsko leto 2011/12 bo potekal v za etku februarja 2011. Vpisovali
bomo otroke, rojene v koledarskem letu 2005. Na rtujemo vpis dveh oddelkov. Postopek
vpisa šolskih novincev vodijo pedagoginja in razredne u iteljice. V skladu z navodili MŠŠ in
ob ine je potrebno pri vpisu sodelovanje šol s ciljem, zagotoviti enakomeren vpis otrok.
Potek dejavnosti:
- informativni sestanek in predstavitev 1. razreda in prednosti šole,
- vpis v šolo,
- individualni pogovori s starši in šolskimi novinci,
- obiski skupin otrok iz vrtcev v 1. razredu,
- opazovanje otrok v skupini v vrtcu,
- sodelovanje v Komisiji za ugotavljanje pripravljenosti otrok za vstop v šolo,
- spoznavno sre anje šolskih novincev, njihovih staršev in u iteljic ter vzgojiteljice.
5.3.14 Poklicno usmerjanje u encev
V šolskem letu 2010/11 bodo v poklicno usmerjanje vklju eni u enci 9. razreda.
Cilji poklicnega svetovanja so: spoznavanje in seznanitev z zahtevami poklicev, ugotavljanje
lastnih interesov in mo nih podro ij, izobraževalne poti do poklicne usposobitve itn.
Podro je poklicnega usmerjanja vodi svetovalna delavka, sodelujejo pa razredniki, ravnatelj
in pomo nica ravnatelja.
Skozi celo šolsko leto bodo potekale v 9. razredu slede e aktivnosti:
- seznanjenitev z mrežo šol, z možnostmi in pogoji nadaljnjega šolanja,
- organizacija in izvedba dveh roditeljskih sestankov za starše (Poklicno odlo anje in mreža
srednjih šol, Postopek za vpis v srednje šole),
- izpolnjevanje ankete o poklicni nameri,
- pridobivanje informacij o poklicnih namerah ostalih devetošolcev v regiji,
52
-
timski sestanek s poklicno svetovalko Zavoda za zaposlovanje zaradi ocene primernosti
poklicne namere posameznega u enca glede na njegov šolski uspeh, posebne nadarjenosti
in druge sposobnosti,
organizacija obiskov srednjih šol, delovnih organizacij, zavodov, obrtnih delavnic,
seznanitev z razpisom za vpis v srednje šole,
priprava na informativni dan (starši in u enci),
.
izpolnjevanje Prijave za vpis v za etni letnik srednje šole,
seznanjanje s stanjem prijav po posameznih šolah,
pomo pri prenosu prijave na drugo šolo,
informiranje s kon nim stanjem prijav po posameznih programih srednjih šol in o
programih, kjer bo omejen vpis zaradi prevelikega števila prijav,
seznanjanje z merili za izbiro kandidatov za vpis v programe z omejenim vpisom,
obveš anje o vrstah štipendij in o možnostih za pridobitev le-teh.
V 9. razredu bodo potekale naslednje aktivnosti:
- roditeljski sestanek za starše s predavanjem o pomembnih dejavnikih poklicnega
odlo anja,
- testiranje u encev za namen poklicnega svetovanja,
- test poklicnih interesov (Kam in kako - ra unalniški program),
- individualni razgovori z u enci in starši.
5.3.15 Sodelovanje med šolo in starši pri pedagoškem delu
UVELJAVLJENE OBLIKE SODELOVANJA:
a) govorilne ure
• skupne - vsak 1. delovni etrtek v mesecu od 17. do 18.30. ure
• individualne dopoldanske govorilne ure
b) roditeljski sestanki
• razredni
• oddel ni
PROGRAM RAZREDNIH RODITELJSKIH SESTANKOV:
-
prvi v septembru: predstavitev novosti v prihajajo em šolskem letu in šolske
publikacije, navodila ob za etku šolskega leta, program dela, kriteriji ocenjevanja, pravice
in dolžnosti u encev, spremembe pravilnikov, šole v naravi …
drugi v januarju ali februarju: izobraževanje staršev s strokovnimi predavanji pod
naslovom: ŠOLA ZA STARŠE, ki je namenjena zainteresirani skupini staršev. Potekala
bo v obliki rednih mese nih sre anj (od tri-krat, odvisno od finan nih sredstev). Vsebine
bodo prilagojene željam in potrebam skupine staršev, saj bo program zasnovan glede na
njihove pobude.
Podro je tega dela vodi svetovalna delavka v sodelovanju s starši in sodelavci šole.
PREDAVANJA ZA STARŠE bodo izvajana v obliki predavanj z razgovori in
delavnicami. Vsebine bodo prilagojene željam in potrebam staršev, saj bo program
zasnovan glede na njihove pobude. Na rtujemo vsaj tri posami na predavanja z razgovori
in delavnicami, v vsakem ocenjevalnem obdobju po eno.
OBVESTILA O AKTIVNOSTIH V ZVEZI Z DEVETLETKO bomo posredovali v
obliki predavanj ali predstavitvenih zgibank.
53
-
tretji v aprilu: analiza u no - vzgojnega uspeha v posameznem oddelku, posredovanje
ostalih informacij, pomembnih za življenje in delo šole.
Predstavitev šole v naravi bomo organizirali nekaj mesecev pred izvedbo in s tem omogo ili
obro no odpla evanje.
ODDEL NI RODITELJSKI SESTANKI bodo sklicani po potrebi.
c) sodelovanje s starši preko pisnih vabil in obvestil,
d) obiski u iteljev in svetovalnih delavcev na u en evem domu – v primeru, kadar starši
otrok z u nimi ali vedenjskimi težavami kljub priporo enim vabilom ne pridejo v šolo.
Da bi delo šole še bolj približali u encem in staršem, na rtujemo stalno posodobitev spletne
strani šole in mese no spletno glasilo, v katerem bodo predstavljeni dogodkih v preteklem
mesecu. V šolsko publikacijo smo tudi dodali Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja
ter napredovanju u encev v devetletni osnovni šoli, Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri
pouku, Pravilnik o pravicah in dolžnostih u encev in Pravila šolske prehrane. Na ta na in smo
predstavili staršem tri temeljne pravilnike, s pomo jo katerih lahko uveljavljajo pravice otrok.
Starše tudi vabimo na razli ne prireditve in jih prosimo za pomo pri zbiralnih akcijah papirja.
Pomagajo tudi šoli s prispevki v šolski sklad in za posebne namene.
5.3.16 Šolski sklad
Zbiranje sredstev bomo nadaljevali s pomo jo prostovoljnih prispevkov staršev, z zbiralnimi
akcijami papirja in s sredstvi, dobljenimi na Novoletnem sejmu. Upravni odbor bo lahko
sredstva namenil za subvencioniranje prehrane u encev (kosila), pomo socialno ogroženim
u encem pri pla ilu šole v naravi in za nakup u il ter igral.
54
6
INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE, NAKUP U IL IN DROBNEGA INVENTARJA
V šolskem letu 2010/11 predvidevamo naslednje investicije:
- prenova omar in predelnih sten v dvanajstih u ilnicah
na predmetni stopnji
- prenova ozvo enja na odru
12.000 €
1.500 €
- namestitev dveh LCD projektorjev v u ilnice (stenski nosilci),
povezave v mrežo in priklju itev na prenosne ra unalnike
- nakup klime za ra unalniško u ilnico in zbornico
1.200 €
2.000 €
- nakup nove table za u ilnico matematike
- nakup sefa za šolsko dokumentacijo
300 €
2.000 €
19.000 €
Sredstva za navedene investicije bi zagotovili iz materialnih sredstev ob ine, ki bodo
predvidoma v letu 2011 v višini 10.000 €, sredstva v višini okoli 9.000 € pa bi zagotovili
sami. Prenove in nakupe bi izvajali po zgoraj navedenem vrstnem redu.
Na razpisu MŠŠ za novo ra unalniško opremo nam je uspelo zagotoviti novo ra unalniško
opremo v višini 7.200 €. Do konca leta 2010 naj bi dobili 4 prenosne ra unalnike, 8
stacionarnih in eno interaktivno tablo. Polovico zneska za pla ilo zagotovi MŠŠ, drugo
polovico pa šola oz. za njo ob ina. Ker pa sredstva v ob inskem prora unu za leto 2010 niso
zagotovljena, bo potrebno poiskati rešitev za dobavo opreme v letu 2010 in izdajo ra una v
letu 2011. e bi prestavili dobavo opreme v leto 2011, pa je dobava nezanesljiva.
Na rt investicij za naslednja štiri leta, ki ga je sprejela MO Kranj pa predvideva:
•
V letu 2010:
- sanacijo kuhinje,
- sanacijo sanitarij,
- napeljavo vode do igral,
- prenovo atletske steze.
•
V letu 2011:
- sanacijo ogrevanja,
- prenovo notranjega stavbnega pohištva (vrata, omare, lesene predelne stene).
Ob ina iz DIP-a, ki je bil sprejet za obdobje od leta 2007 do 2012 v letu 2010 ni realizirana
nobeno od predvidenih investicij.
Rešitev pa bomo morali poiskati tudi za nakup novih miz za u ilnice na predmetni stopnji,
temeljito prenovo knjižnice, pisarn, tovornega dvigala, stranskega vhoda v šolo in razsvetljave
v u ilnicah.
55
7
ORGANI ŠOLE
•
•
•
•
SVET ŠOLE,
RAVNATELJ IN POMO NIK RAVNATELJA,
SVET STARŠEV,
STROKOVNI ORGANI – U ITELJSKI ZBOR ŠOLE, RAZREDNI U ITELJSKI
ZBOR, ODDEL NI U ITELJSKI ZBOR,
• RAZREDNIKI,
• STROKOVNI AKTIVI.
7.1 SVET ŠOLE
7.1.1 Sestava sveta šole
- trije predstavniki ustanovitelja:
IRENA AH IN
JANEZ TAV AR
MARIJA PAVLIN
- trije predstavniki delavcev šole:
LEONIDA DOMAJNKO
(predsednica)
MIRJANA DROL KOBLAR
TATJANA KAV I
META ŽAVBI MRAK
MARIJA ZEVNIK
- trije predstavniki staršev:
SONJA MAŠI
NATAŠA METELKO CERAR
MARCEL MILI
lani sveta so imenovani oziroma voljeni za obdobje štirih let in so lahko imenovani oz.
voljeni najve dvakrat zaporedoma. Svet odlo a z ve ino glasov vseh lanov.
Ker otroci ge. Sonje Maši in g. Marcela Mili a nimajo ve statusa u encev naše šole, bo
potrebno v skladu s Poslovnikom Sveta staršev izvesti volitve za nova lana Sveta zavoda.
7.1. 2 Pristojnosti sveta šole
•
•
•
•
•
•
•
imenuje in razrešuje ravnatelja,
sprejema program razvoja šole,
sprejema letni delovni na rt in poro ilo o njegovem uresni evanju,
odlo a o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,
obravnava poro ila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki,
odlo a o pritožbah v zvezi s statusom u enca,
odlo a o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz
delovnega razmerja,
• odlo a o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli,
• opravlja druge naloge, dolo ene z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi zavoda.
56
7. 2 RAVNATELJ
Ravnatelj bo kot pedagoški vodja in poslovodni organ javne šole v tem šolskem letu opravljal
naloge, dolo ene z 49. l. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s
posebnim poudarkom na:
•
•
•
•
•
vodenju u iteljskega zbora,
hospitacijah pri posameznih u iteljih,
sodelovanju s starši in z okoljem,
razvijanju oblik in metod dela ter u ne tehnologije,
opravljanju nalog, dolo enih s Statutom šole.
Ravnatelju bo pri opravljanju dolo enih nalog pomagal pomo nik ravnatelja. Ta nadomeš a
ravnatelja v njegovi odsotnosti.
POMO NIK RAVNATELJA - opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj in ga
nadomeš a v njegovi odsotnosti. Opravlja predvsem dela kot so:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
nabava tehni nega materiala in u il,
izdelava urnika,
izpeljava programa javnih naro il,
izpeljava postopkov za napredovanje delavcev šole,
razporejanje in nadzorovanje dela tehni nega osebja,
urejanje nadomeš anja in razvrš anja delavcev v primerih odsotnosti,
skrb za strokovno delo u iteljev med odmori,
skrb za urnik interesnih dejavnosti in za nemoten potek le-teh,
skrb za nemoten potek dela zunanjih sodelavcev,
urejanje delovnih razmerij in pla ilo pogodbenih delavcev,
opravlja ostale naloge, za katere ga pooblasti ravnatelj.
7. 3 SVET STARŠEV
Skrbi za organizirano uresni evanje interesov staršev v šoli. Sestavljen je tako, da ima v njem
vsak oddelek svojega predstavnika:
1. A – MAJA STARE
1. B – NINA ZATLER
2. A – LIDIJA BIŠEVAC
2. B – SEBASTJAN TOFAJ
3. A – VALERIJA JENKO
3. B – TONY DEL FABRO
4. A – NATAŠA METELKO CERAR
4. B – KATARINA TADI
5. A – LIDIJA BIŠEVAC
5 .B – NERMIN ALIJAGI
57
6. A – IRENA ŠTOPFER
6. B – MARJANA BELEHAR
7. A – ALENKA ŠORLI
7. B – NASTJA ROMIH
8. A – BERNARDA OBLAK
8. B – ROBERT RAUCH
9. A – GORDANA BEŠTER
9. B – KARMEN HORVAT
V skladu s Poslovnikom Sveta staršev starši na prvi seji v šolskem letu 2010/11 izmed svojih
predstavnikov izvolijo predsednika Sveta staršev za mandat enega leta.
7.3.1 Pristojnosti sveta staršev
•
•
•
•
•
•
•
predlaga nadstandardne programe,
daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih programih in storitvah,
daje mnenje o predlogu programa razvoja šole in o letnem delovnem na rtu,
razpravlja o poro ilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
voli predstavnike v svet šole,
opravlja druge naloge v skladu z zakonom in predpisi.
7. 4
STROKOVNI ORGANI
7. 4. 1 U iteljski zbor
Sestavljajo ga strokovni delavci šole. U iteljski zbor ima naslednje naloge oz. pristojnosti:
•
•
•
•
•
•
•
•
-
•
obravnava in odlo a o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom,
daje mnenje o letnem delovnem na rtu,
predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,
odlo a o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja ter o njihovi izvedbi v skladu s
predpisi,
odlo a o napredovanjih u encev,
odlo a o vzgojnih ukrepih,
odlo a o dodelitvi statusa športnika in kulturnika,
daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja in pomo nika ravnatelja,
daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja,
opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Konference u iteljskega zbora so asovno in vsebinsko opredeljene v šolskem koledarju.
58
7.4.2 Oddel ni u iteljski zbor
Sestavljajo ga strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem
oddelku. Ima naslednje naloge oz. pristojnosti:
•
•
•
•
•
obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku,
oblikuje program za delo z nadarjenimi u enci in tistimi, ki težje napredujejo,
odlo a o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
obravnava in pregleduje u no-vzgojne rezultate,
evidentira probleme in sprejema smernice za reševanje.
Oddel ni u iteljski zbori se sestajajo enkrat v vsakem redovalnem obdobju ali po potrebi.
7.4.3 Razrednik
•
•
•
•
•
•
vodi delo oddel nega u iteljskega zbora,
analizira vzgojne in u ne rezultate oddelka,
skrbi za reševanje u nih in vzgojnih problemov posameznih u encev,
sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo,
pripravlja predlog vzgojnih ukrepov,
opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
7.4.4 Strokovni aktivi
V šoli jih sestavljajo u itelji istega predmeta oz. predmetnih podro ij.
Naloge in pristojnosti strokovnega aktiva
•
•
•
•
•
•
obravnava problematiko predmeta oz. predmetnega podro ja,
usklajuje merila za ocenjevanje,
daje u iteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela,
obravnava pripombe staršev, u encev,
spremlja strokovno literaturo in skrbi za sprotno nabavo literature in u il,
skrbi za enakomerno porazdelitev izobraževanja znotraj aktiva in za vnašanje novitet v
svoje predmetno podro je,
• opravlja druge naloge, opredeljene z letnim delovnim na rtom.
Strokovni aktivi bodo delovali po programih, sprejetih v mesecu septembru.
Vodje aktivov se bodo, po potrebi, sestajali vsaj tri-krat letno, in sicer na pobudo u iteljev ali
vodstvenih delavcev.
59
8
SPREMLJANJE URESNI EVANJA LDN
Da bi bilo spremljanje LDN sprotno, bomo :
•
•
•
•
•
•
•
•
•
pravo asno posredovali predlog LDN vodjem aktivov, s imer bomo zagotovili pregled in
boljše informiranje ostalih u iteljev,
u itelji bodo sodelovali pri sprejemanju dolgoro nega in na podlagi tega izpeljanih
kratkoro nih na rtov, kar bo bistveno prispevalo k motiviranosti in odgovornosti za
uresni evanje le-teh,
vsak u itelj bo seznanjen z delovnim na rtom šole, na podlagi katerega bo sestavil letni
delovni na rt,
vsebine in metode dela bodo u itelji uskladili na strokovnih aktivih,
na strokovnem aktivu bomo zagotovili prisotnost enega od vodstvenih delavcev ali delavk
ŠSS,
vodje posameznih programov bodo na jutranjih sestankih pravo asno obveš ali u iteljski
zbor in po realizaciji programa podali analizo,
uresni evanje LDN bomo spremljali tudi na konferencah razrednih u iteljskih zborov in
celotnega u iteljskega zbora ter z izvajanjem hospitacij,
za zagotovitev uspešnega in kakovostnega dela ter spremljanja le-tega bomo poenotili
kriterije analize dela in sproti odpravljali pomanjkljivosti, ki se bodo pri delu pojavljale,
predloge Sveta šole in Sveta staršev bo obravnaval u iteljski zbor in e bo možno tudi
upošteval.
Kranj, september 2010
Predsednica Sveta šole:
Ravnatelj:
Leonida Domajnko
mag. Milan Rogelj
Priloge:
-
Program dejavnosti in izvajalci posameznih strokovnih vsebin
-
Publikacija Osnovne šole Jakoba Aljaža Kranj
-
Navodila in usmeritve za delo
-
Program izobraževanja strokovnih delavcev
-
Sistemizacija delovnih mest (MŠŠ in MO Kranj)
-
Odlo ba MŠŠ o izvajanju poizkusnega uvajanja nemš ine kot drugega tujega jezika
-
Odlo ba Zavoda za šport Planica o odobritvi izvajanja programa Zdrav življenjski slog
-
Odlo ba Agencije za kmetijske trge o odobritvi sredstev za Shemo šolskega sadja
-
Odlo ba Zavoda za zaposlovanje o zaposlitvi receptorja