1. No category

MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
SEDIMENTOLOGIJA
5
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
P 35
V 30
4. Kontaktne ure
Skupaj
S
65
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 3
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike
10. Steber programa Obvezni-strokovni
11. Jezik Slovenski/angleški
Urejena zbirka z makroskopskimi vzorci sedimentnih kamnin
12. Posebnosti
Laboratorij z ustrezno opremljenimi mikroskopi in urejeno zbirko mikroskopskih
preparatov
Geološki kompasi (po en na dva do tri študente)
Cilji: Spoznavanje procesov nastanka, sestave ter strukturnih in
13. Cilji in predmetno
teksturnih značilnostih vseh sedimentnih kamnin. Pregled glavnih
specifične kompetence
kopenskih, prehodnih in morskih sedimentacijskih okolij z značilnimi
kamninskimi faciesi, ki v njih nastajajo. Osvojitev osnovnih principov
facielne in sekvenčne analize litostratigrafskih razvojev.
Kompetence: Študent zna prepoznati vse vrste sedimentnih kamnin.
Usposobljen je za samostojno terensko delo, zna na izdanku in vrtini
popisati vse lastnosti sedimentnih kamnin. Na podlagi terenskih in
laboratorijskih raziskav je sposoben identificirati in interpretirati
sedimetacijske in diagenetske procese ter okolja nastanka sedimentnih
kamnin.
14. Opis vsebine
• Osnovni pojmi in metodologije.
• Klastične sedimentne kamnine: konglomerati, breče, peščenjaki,
muljevci: njihova struktura in tekstura, osnovne sestavine,
klasifikacije, provinienca, diageneza, sedimentacijska okolja.
• Vulkanoklastične kamnine: nastanek, klasifikacije, diageneza.
• Karbonatne sedimentne kamnine: mineralna sestava, osnovne
sestavine, klasifikacije, struktura in tekstura, diageneza,
dolomitizacija in dedolomitizacija, silifikacija, poroznost,
sedimentacijska okolja in faciesi.
• Ostale sedimentne kamnine: evaporiti, kremenični, železovi, fosfatni
in organski sedimenti ter kamnine.
15. Temeljna literatura
• Tucker, M., 2001, Sedimentary Petrology. 3rd ed., Blackwell
Science, Oxford, 262 p.
• Mc Lane, M., 1995, Sedimentology. Oxford University Press,
Oxford, 423 p.
• Nichols, G., 1999, Sedimentology and Stratigraphy. Blackwell
Science, Oxford, 355 p.
• Leeder, M.R., 1999, Sedimentology and Sedimentary basins.
Blackwell Science, Oxford, 592 p.
• Folk, L. R., 1968, Petrology of sedimentary rocks. Hempphillis,
Austin, Texas, 170 p.
• Tucker, M.ed., 1988, Techniques in sedimentology. Blackwell
Scientific Publications, Oxford, 394 p.
• Atlasi za mikroskopijo:
• Adams, A.E., Mackenzie, W.S. & Guilford, C., 1994, Atlas of
sedimentary rocks under the microscope. John Wiley & Sons,
New York, 104 p.
• Adams, A.E. & Mackenzie, W.S., 2001, A Colour Atlas of
Carbonate Sediments and Rocks Under the Microscope.
Manson Publishing, London, 180 p.
• Scholle, P.A., 1978, A Color Illustrated Guide To Carbonate Rock
Constituents, Textures, Cements, and Porosities. The American
Association of Petroleum Geologists, Memoir 27, U.S.A., 241
p.
• Scholle, P.A., 1979, A Color Illustrated Guide To Constituents,
Textures, Cements, and Porosities of Sandstones and
Associated Rocks. The American Association of Petroleum
Geologists, Memoir 28, U.S.A., 201 p.
16.1
Znanje
in
Študent spozna, osvoji in razume osnovno
16. Predvideni študijski
razumevanje
sedimentološko terminologijo in metode
dosežki
proučevanja sedimentov in sedimentnih
kamnin, prepozna vse vrste sedimentnih
kamnin ter pridobi osnove makroskopske
in mikroskopske analize sedimentnih
kamnin za interpretacijo sedimentacijskih
in postsedimentacijskih procesov in okolja
njihovega nastanka.
16.2 Uporaba
Usposobi se za prepoznavanje vseh vrst
sedimentnih kamnin, ki so predvsem
pomembne kot nosilci naravnih mineralnih,
energetskih in vodnih virov. Nauči se
podajanja rezultatov terenskega dela,
laboratorijskih
analiz
in
lastnih
interpretacij
v
obliki
zaključenega
elaborata oziroma poročila.
16.3 Refleksija
Iz različnih vej geologije je sposoben
izluščiti potrebna znanja za razumevanje in
reševanje sedimentološke problematike ter
predvideti
in
upoštevati
vpliv
sedimentoloških dejavnikov glede na
specifično geološko problematiko.
16.4 Prenosljive spretnosti Pri delu je sposoben sodelovati s
– niso vezane le na en
strokovnjaki iz ostalih področij geologije
predmet
kot tudi drugih strok, uporabljati domačo in
tujo strokovno literaturo ter relevantne
računalniške programe.
Predavanja, laboratorijske vaje v zbirki in mikroskopirnici, individualne
17. Metode poučevanja in
naloge in seminarji.
učenja
18. Pogoji za vključitev v delo Pogoj za vključitev v delo je vpis v 2. letnik študija geologije in
obvezno opravljeni izpiti iz predmetov: Mineralogija s kristalografijo,
oziroma za opravljanje
Petrologija in Paleontologija. Za študente iz drugih fakultet, ki predmet
študijskih obveznosti
vpišejo kot "izbirni", je pogoj opravljen izpit iz predmeta Geologija (za
ne geologe) ali Osnove geologije.
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Obveznosti študenta:
Študent mora redno obiskovati predavanja in vaje, pravočasno izdelati
in oddati individualne naloge in seminarje, ter opraviti preizkus
praktičnega in teoretičnega znanja.
Izpit je sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela. Praktični del
obsega prepoznavanje in analizo sedimentnih kamnin na
makroskopskih vzorcih in mikroskopskih preparatih. Teoretični del
obsega ustno oz. pisno preverjanje poznavanja praktičnih in teoretičnih
vsebin sedimentologije in njihovo medsebojno povezovanje.
Skupna končna ocena je sestavljena iz 70 % ocene teoretičnega (izpita)
in 30 % praktičnega (kolokvija) preverjanja znanja.
Ocenjevalna lestvica: 6 - 10 pozitivno, 1 - 5 negativno.
Samoevalvacija in ankete.
20. Metode evalvacije
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Dragomir Skaberne in asist. mag. Mirijam Vrabec
Nosilec predmeta: doc. dr. Dragomir Skaberne, doc. dr. Meta Dobnikar
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
GEOKEMIJA
4
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
P 30
V 20
4. Kontaktne ure
Skupaj
S
50
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 3
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike
10. Steber programa Obvezni-strokovni
11. Jezik Slovenski/angleški
Licenčni program MINpet in PHreque
12. Posebnosti
Cilji: Slušatelj pridobi osnovno vedenje o razporeditvi prvin v
13. Cilji in predmetno
geosferah ter procesih, ki vplivajo na njihovo obilnost in kroženje.
specifične kompetence
Kompetence: Iz geokemičnega zapisa v kamnini je sposoben kamnino
klasificirati ter interpretirati pogoje ter procese njenega nastanka.
Uporabljati zna računalniške programe Minpet in Phreeque.
14. Opis vsebine
• Pojem in obseg geokemije ter povezava z drugimi vedami
• Kozmogeokemija
• Geokemija Zemljine skorje in plašča
• Geokemijski procesi pri preperevanju in sedimentaciji
• Diageneze biomase v geoloških procesih
• Geokemija vode in vodnih raztopin
• Osnove termodinamike
• Izotopska geokemija
• Modeliranje geokemijskih procesov
• Cikli nekaterih najpomembnejših prvin (K, Na, Mg, Ca, Fe, C)
15. Temeljna literatura
• Pezdič,
J.
1999:
Izotopi
in
geokemijski
procesi,
Naravoslovnotehniška fakulteta, 269 str., Ljubljana.
• Rollinson, H. 1993: Using geochemical data: evaluation,
presentation, interpretation, Longman Scientific & Technical,
352 str., London.
• Prohić, E. 1998: Geokemija, Targa, 554 str. Zagreb.
16.1 Znanje in
Študent razume razporeditev prvin ter
16. Predvideni študijski
razumevanje
dejavnike,
ki
vplivajo
nanje.
Z
dosežki
računalniškimi programi Minpet in
Phreque zna obdelati podatke ter
interpretirati dobljene rezultate.
16.2 Uporaba
Kemične podatke zna uporabiti pri
interpretaciji drugih področij geologije.
16.3 Refleksija
Geološke procese razume s kemičnega
vidika in zna znanje geokemije uporabiti
na ostalih področjih geologije.
16.4 Prenosljive spretnosti Uporaba domače in tuje strokovne
– niso vezane le na en
literature, delo z računalniškimi programi,
predmet
delo v skupini, komuniciranje s
predstavniki drugih strok.
Predavanja, seminarske vaje, skupinsko delo in vaje v računalniški
17. Metode poučevanja in
učilnici. Študentje rešujejo individualne naloge, v katerih rešujejo
učenja
dejanske geološke probleme.
18. Pogoji za vključitev v delo Pogoj za vključitev v delo je vpis v 2. letnik študija geologije, za
študente iz drugih fakultet, ki predmet izberejo kot izbirni, osnovno
oziroma za opravljanje
poznavanje geologije in kemije.
študijskih obveznosti
Obveznosti študenta: Študent mora redno obiskovati vaje, oddati vse
zahtevane samostojne naloge ter opraviti preizkus teoretičnega in
praktičnega znanja.
Izpit je sestavljen iz teoretičnega dela (50% celotne ocene)) in
19. Metode ocenjevanja in
praktičnega dela (kolokvija), ki ga študent rešuje pisno (25%) ter iz
ocenjevalna lestvica
ocene samostojno rešenih nalog, ki jih reši s pomočjo računalniških
programov (25%.
6 - 10 pozitivno, 1 - 5 negativno.
Samoevalvacija, študentske ankete, institucionalna samoevalvacija
20. Metode evalvacije
Naravoslovnotehniške fakultete in Univerze v Ljubljani
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta prof. dr. Jože Pezdič, doc. dr. Nina Zupančič
Nosilec predmeta: prof. dr. Jože Pezdič, doc. dr. Nina Zupančič
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
STATISTIKA V GEOLOGIJI
5
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
P 30
V 40
4. Kontaktne ure
Skupaj
S
70
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 3
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike
10. Steber programa Obvezni-temeljni
11. Jezik Slovenski/angleški
Računalniška učilnica z licenciranimi programi EXCEL in SPSS.
12. Posebnosti
Cilji: Slušatelj spozna in zna uporabiti različne statistične postopke ter
13. Cilji in predmetno
se nauči uporabljati ustrezne računalniške programe.
specifične kompetence
Kompetence: Pridobi sposobnost načrtovanja vzorčenja, usposobljenost
za izbor in uporabo metod za analizo značilnosti geoloških podatkov in
procesov, velikosti vzorca in statističnih parametrov ter osnovno
usposobljenost za delo s statističnimi funkcijami v Excelu, s statističnim
programom SPSS
14. Opis vsebine
• Zajem in priprava podatkov, kontrola kvalitete analitike
• Statistike z eno spremenljivko
• Statistike z dvema spremenljivkama
• Neparametrične statistke
• Usmerjeni podatki in krožne statistike
• Podatki v času
• Uvod v multivariatne metode
15. Temeljna literatura
• Swan, A. R. H. & Sandilands, M. 1995: Introduction to Geological
Data analysis, Blackwell Science, 446 pp., Oxford
ali
• Davis, J., 1986: Statistics and data analysis in geology, 2nd Ed.
Wiley, 645 pp., New York.
• Fisher, N.I., 1993: Statistical analysis of circular data. Cambridge
University Press, 277 pp.
ali
• Zupančič, N. 2007/08: Statistika v geologiji. učbenik v pripravi
16.1 Znanje in
Študent razume pomembnost statistične
16. Predvideni študijski
razumevanje
analize podatkov. Sposoben je pravilno
dosežki
načrtovati vzorčenje ter uporabiti ustrezne
statistične metode za obdelavo podatkov.
Pozna zahtevane predpogoje za uporabo
določenih metod. Z računalniškimi
programi Excel in SPSS zna obdelati
podatke ter interpretirati dobljene rezultate.
16.2 Uporaba
Sposoben je izbrati in uporabiti ustrezne
statistične metode ter interpretirati dobljene
rezultate.
16.3 Refleksija
Na vseh področjih geologije je sposoben
matematizacije podatkov.
16.4 Prenosljive spretnosti Zna uporabljati računalniške programe ter
– niso vezane le na en
tujo in domačo strokovno literaturo.
predmet
Predavanja, seminarske vaje in vaje v računalniški učilnici. Študentje
17. Metode poučevanja in
rešujejo individualne naloge, v katerih rešujejo dejanske geološke
učenja
probleme.
18. Pogoji za vključitev v delo Pogoj za vključitev v delo je vpis v 2. letnik študija geologije, za
študente iz drugih fakultet, ki predmet izberejo kot izbirni, pogojev ni.
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Obveznosti študenta: Študent mora redno obiskovati vaje, oddati vse
zahtevane samostojne naloge ter opraviti preizkus teoretičnega in
praktičnega znanja.
Izpit je sestavljen iz praktičnega dela, ki ga študent rešuje pisno in s
19. Metode ocenjevanja in
pomočjo računalniških programov (70% ocene) ter ustnega oz. pisnega
ocenjevalna lestvica
preverjanja znanja teoretičnih osnov statistike (30%).
6 - 10 pozitivno, 1 - 5 negativno.
Samoevalvacija, študentske ankete, institucionalna samoevalvacija
20. Metode evalvacije
Naravoslovnotehniške fakultete in Univerze v Ljubljani
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Nina Zupančič, dipl. inž. geol.
Nosilec predmeta: doc. dr. Nina Zupančič, dipl. inž. geol.
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
METODE GEOLOŠKIH RAZISKAV
3
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
P 20
4. Kontaktne ure
Skupaj
V
S
Ostale
40
oblike 20
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 3
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
10. Steber programa Obvezni-strokovni
11. Jezik Slovenski/angleški
Terensko delo
12. Posebnosti
13. Cilji in predmetno
Cilji: Študent bo spoznal različne vrtalne tehnike za potrebe
specifične kompetence
raziskav na področju geologije, hidrogeologije, geotehnologije in
gradbeništva ter pridobivanja mineralnih surovin.
Kompetence: Študent se usposobi za operativno delo na terenu na
področju vrtanja (geološka, inženirsko geološka, hidrogeološka
spremljava vrtanja, vzorčevanje in specifična metodika raziskav).
14. Opis vsebine
15. Temeljna literatura
16. Predvideni študijski
dosežki
• Uvod (predstavitev uporabe vrtalne tehnologije, splošni zakonski
okvir)
• Tehnologije vrtanja (podajanje različnih tehnologij vrtanja za
različne namene: strukturno-geološko, geomehansko,
hidrogeološko idr. vrtanje); Vrtalna oprema in pribor (pregled
opreme in uporaba opreme pri izdelavi posameznih tipov vrtin)
• Strukturno-geološko vrtanje in in-situ preiskave (jedrovanje,
strukturno-geološki popis vrtin, …)
• Geomehansko vrtanje in in-situ preiskave ( AC klasifikacijski popis,
jemanje intaktnih vzorcev , SPT, …)
• Hidrogeološko vrtanje in in-situ preiskave (specifični zakonski
okvir, piezometri, vodnjaki, odvodnjavanje, aktivacija, …)
• Globinsko vrtanje (npr. za nafto, geotermalno energijo itd.)
• Karotažne in geofizikalne meritve v vrtinah
• Vzdrževanje vrtin (vrtine kot objekt, ki morajo zagotavljati
dolgoročno uporabo)
• Izročki predavanj.
• A. T. Bourgoyne s soavtorji 1991: APLIED DRILLING
ENGINEERING Vol.2, SPE, 420p.
• Australian drilling industry 1997: Drilling: the manual of methods
applications and management, 600p.
• F.G. Driscoll 1995: Groundwater and Wells, St. Paul, Minn. :
Johnson Division, 1089p.
• INA – Naftaplin 1988: PRIRUČNIK ZA DUBOKO BUŠENJE 1,2,
INA, 240p.
16.1 Znanje in
Študent bo spoznal tehnike vrtanja in
razumevanje
osnovne metode in-situ preiskav.
16.2 Uporaba
Znanje vrtalnih tehnik in in-situ
16.3 Refleksija
preiskav bo študent lahko uporabil pri
delu v inženirski praksi na področju
geologije,
hidrogeologije,
geotehnologije in gradbeništva.
Znanje, ki ga študent pridobi zadošča
za samostojno delu na terenu.
16.4 Prenosljive spretnosti Pri predmetu se bo študent naučil
– niso vezane le na en
uporabljati inženirske priročnike in
predmet
uporabljati programsko opremo za
obdelavo podatkov ter koordinacije
dela.
17. Metode poučevanja in
učenja
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Predavanja (uporaba AV pripomočkov) in delo na terenu (delo na
dejanskih vrtalnih aktivnostih).
Za razumevanje predmeta je potrebno predhodno znanje iz osnov
geologije, stratigrafije, strukturne geologije ter geofizike.
Obveznosti študenta: - Obiskovanje predavanj in terenskih vaj.
- Pogoj za pristop k izpitu je izdelana in pozitivno ocenjeni programi iz
vaj.
- Opravljanje preskusa znanja iz celotne snovi predmeta.
19. Metode ocenjevanja in
• Izdelava programov iz vaj.
ocenjevalna lestvica
• Ustni preskus znanja.
• Ocena sestoji 70 % iz ustnega izpita in 30 % iz vaj.
• Točkovanje: 0,0-5,9 negativna ocena (1-5); 6,0-10,0 pozitivna ocena
(6-9).
Anketa študentov v okviru programa glede razumljivosti vsebin,
20. Metode evalvacije
kvaliteti podajanja, uporabnosti vsebin.
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Barbara Čenčur Curk, izr. prof. Mihael Ribičič, viš.pred. Željko
Vukelić
Nosilec predmeta: izr. prof. Mihael Ribičič
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
MINERALNE SUROVINE
6
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
P 45
V 30
4. Kontaktne ure
Skupaj
S
75
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 4
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike
10. Steber programa Obvezni-strokovni
11. Jezik Slovenski
Mineraloška in petrološka zbirka
12. Posebnosti
Cilji: prepoznavanje značilnosti in pogojev nastanka nahajališč
13. Cilji in predmetno
različnih rudnih, nekovinskih in organskih mineralnih snovi
specifične kompetence
Kompetence: sposobnost vrednotenja naravnih mineralnih surovin in
sekundarnih surovin in ugotavljanja njihove uporabne vrednosti ter
preprečevanje vplivov na okolje
14. Opis vsebine
• Vsebina predmeta zajema geološke osnove nastanka nahajališč
različnih kovinskih mineralnih surovin. Poudarek je na
prepoznavanju procesov, s katerimi je v zvezi nastanek
magmatskih, pegmatitiskih, pneumatolitskih in hidrotermalnih
ter kontaktno metamorfnih rudišč.
• Pri vajah se študentje seznanijo z makroskopskim prepoznavanjem
rude in različnih tipov rudišč ter njenimi teksturnimi in
strukturnimi značilnostmi.
• Pogoji za nastanek nahajališč ogljikovodikov. Kerogeni, tipi
kerogenov. Migracija nafte in plinov, izvorne in kolektorske
plasti. Tipi pasti ogljikovodikov. Kemična in izotopska sestava
ter klasifikacija nafte. Kemična sestava zemeljskega plina.
Nahajališča nafte in zemeljskega plina (svetovna, slovenska).
Nastanek premogov, njihova delitev, kemična in izotopska
sestava. Nahajališča premogov (svetovna in slovenska).
• Nekovinske mineralne surovine- delitev
• Minerali: grafit, soli, fluorit, barit, magnezit, kreda, sadra, apatit,
lojevec, glinenci.
• Kamnine: kremenove surovine, apnenec, dolomit, laporovec,
glinavci in skrilavci, gline, naravni kamen.
• Kakovost surovine za predelavo: steklarstvo, apnenice, keramična
industrija, cementarne, betonarne, asfaltne baze, proizvodnja
izolacijskih in ognjevzdržnih materialov, brusila, livarstvo,
gradbeništvo
• Procesi predelave
• Preverjanje kakovosti izdelka, standardi
• Sekundarne surovine: elektrofiltrski pepel, plavžna in jeklarske
žlindre, gradbeni odpadki, odpadno steklo, silika, odpadne
sadre. Vplivi na okolje
15. Temeljna literatura
• DIMKOVSKI, Trajan, Rokavec, Duška. Nahajališča nekovinskih
mineralnih surovin v Sloveniji : površinski kopi. Ljubljana :
Geološki zavod Slovenije, 2001. 123 str.
• OATES, Joseph A. H.. Lime and limestone : chemistry and
technology, production and uses. : Weinheim : Wiley-VCH,
1998. 455 str.
• SINTON, Christopher W.. Raw materials for glass and ceramics :
sources, processes, and quality control. Hoboken : Wiley, 2006.
16. Predvideni študijski
dosežki
356 str.
• DROVENIK, Matija, Nahajališča mineralnih surovin. Ljubljana :
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, 1984. 375 str.
16.1 Znanje in
študent je sposoben makroskopsko določiti
razumevanje
strukturne in teksturne značilnosti rude ter
prepoznati glavne rudne minerale. Pozna
glavne značilnosti in teorije nastanka nafte
in
premoga.
Študent
spozna
najpomembnejše nekovinske mineralne
surovine in njihovo uporabno vrednost v
nekovinski predelovalni industriji. Razume
parametre, ki določajo njihovo uporabno
vrednost. Spozna tudi možnosti uporabe
mineralnih odpadkov kot sekundarne
surovine
16.2 Uporaba
Študent z osvojenim znanjem lahko
sodeluje pri vrednotenju nahajališč
mineralnih surovin in pri določanju njihove
uporabne vrednosti
16.3 Refleksija
Poznavanje mineralnih snovi in sposobnost
ugotavljanja
njihovih
mineraloških,
kemičnih in strukturnih karakteristik
študentu
omogoča
karakterizacijo
kovinskih, nekovinskih in organskih
mineralnih surovin
16.4 Prenosljive spretnosti Prenosljive spretnosti: poznavanje lastnosti
– niso vezane le na en
kovinskih, nekovinskih in organskih
predmet
mineralnih surovin omogoča študentu
modeliranje obnašanja le-te pri procesu
predelave in omogoči predvideti lastnosti
končnega mineralnega izdelka
Predavanja, laboratorijske vaje, seminarska naloga
17. Metode poučevanja in
učenja
18. Pogoji za vključitev v delo a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija
b) opravljen kolokvij je pogoj za pristop h končnemu izpitu
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Obveznosti študenta: Kolokvij iz vaj
Seminarska naloga
Pisni izpit
19. Metode ocenjevanja in
• kolokvij 30% (po 1/3 vsebine iz kovinskih, nekovinskih in organskih
ocenjevalna lestvica
mineralnih snovi)
• seminarska naloga 30%
• pisni izpit 40% (po 1/3 vsebine iz kovinskih, nekovinskih in
organskih mineralnih snovi)
• - od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)
Študentska anketa in samoevalvacija
20. Metode evalvacije
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta prof.dr.Breda Mirtič, prof.dr. Tadej Dolenec, doc. dr. Nina Zupančič
Nosilec predmeta: prof.dr.Breda Mirtič, doc.dr. Meta Dobnikar, prof.dr.
Tadej Dolenec, prof.dr. Jože Pezdič
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
GEOFIZIKA
4
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
P 30
V 20
4. Kontaktne ure
Skupaj
S
50
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 3
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike
10. Steber programa Obvezni-strokovni
11. Jezik Slovenski ali angleški
12. Posebnosti
Cilji:
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence
• poznavanje najpomembnejših metod uporabne geofizike,
• poznavanje osnov globalne geofizike in lastnosti geofizikalnih polj,
• uporaba in načrtovanje geofizikalnih metod pri različnih geoloških
raziskavah,
• zmožnost osnovne obdelave in interpretacije geofizikalnih podatkov.
Kompetence:
• sposobnost uporabe geofizikalnih podatkov,
• sposobnost vključevanja geofizike v geološke raziskave,
• sposobnost izvajanja preprostejših geofizikalnih raziskav.
14. Opis vsebine
• Uvod. Geofizikalne metode. Pridobivanje, obdelava in interpretacija
podatkov. Direktna in inverzna interpretacija.
• Gravimetrija. Osnove težnosti. Referenčni sferoid in geoid.
Težnostni popravki. Bouguerjava anomalija. Gostote kamnin.
Gravimetri in meritve. Obdelava podatkov. Ločevanje
težnostnih polj. Interpretacija podatkov: direktna, inverzna
(modeliranje). Uporaba grav. metod in primeri. Grav. karte.
• Magnetometrija. Osnove magnetizma. Magn. lastnosti kamnin.
Notranje in zunanje magn. polje Zemlje. Časovne variacije in
korekcije. Magnetometri in meritve. Obdelava podatkov.
Kvalitativna in kvantitativna interpretacija. Uporaba magn.
metod. Magn. karte.
• Geoelektrične metode. Osnove električnih in elektromagnetnih polj.
Električne lastnosti kamnin. Lastni potencial. Telurika in
magnetotelurika. Elektromagnetne metode: pasivne in aktivne.
Kvalitativna in kvantitativna interpretacija. Georadar.
Upornostne metode. Metoda navidezne specifične upornosti:
vertikalno električno sondiranje in kartiranje. Inducirana
polarizacija. Pri vsaki metodi: meritve, interpretacija, uporaba
in primeri.
• Seizmične metode. Elastične lastnosti trdnih snovi. Vrste seizmičnh
valov in njihova hitrost v kamninah. Seizmični viri, geofoni,
seizmograf. Refleksijska metoda. Korekcije in obdelava
refleksijskih podatkov. Geološka interpretacija. Refrakcijska
metoda. Terenski postopki in obdelava podatkov. Globoke
seizmične raziskave. Seizmična tomografija. Uporaba
seizmičnih metod.
15. Temeljna literatura
• Gosar, A. 2000: Uporabna geofizika-seizmične metode. Skripta
NTF, 75. str.
• Gosar, A., Ravnik, D. 2004: Uporabna geofizika-gravimetrija,
magnetometrija. Skripta NTF, 74. str.
• Gosar, A., Ravnik, D. 2004: Uporabna geofizika-geoelektrika.
16. Predvideni študijski
dosežki
Skripta NTF, 29 str.
• Fowler, C.M.R. 2005: The solid earth. An intruduction to global
geophysics. Cambridge University Press, 2nd ed., 685 pp.
• Kaerey, P., Brooks, M. 1991: An introduction to geophysical
exploration. Blackwell Science, 2nd ed., 254 pp.
• Reynolds, J.M. 1997: An introduction to applied and environmental
geophysics. John Wiley & Sons, 769 pp.
• Teford, W.M, Geldart, L.P., Sheriff, R.E. 1990: Applied geophysics.
Cambridge University Press, 2nd ed., 770 pp.
16.1 Znanje in
• fizikalnih polj in valovanj naravnega in
razumevanje
umetnega izvora ter njihove
uporabe v raziskovalne namene,
• načrtovanja geofizikalnih raziskav za
reševanje
različnih
geoloških
problemov,
• izvedbe preprostejših geofizikalnih
meritev.
16.2 Uporaba
• geofizikalnih podatkov in rezultatov
geofizikalnih raziskav,
• kvalitativna geološka interpretacija
gravimetričnih
in
magnetometričnih
kart
ter
refleksijskih
seizmičnih
in
georadarskih profilov,
• kvantitativna interpretacije rezultatov
refrakcijskih seizmičnih meritev,
geoelektričnega sondiranja ter
direktna in inverzna interpretacija s
pomočjo preprostejših
gravimetričnih in
magnetometričnih modelov.
16.3 Refleksija
• razumevanje
osnovnih
fizikalnih
zakonov na nivoju Zemlje,
• razumevanje
principa
delovanja
posameznih geofizikalnih metod
na praktičnih primerih.
16.4 Prenosljive spretnosti • sposobnost fizikalnega obravnavanja
– niso vezane le na en
geoloških problemov,
predmet
• koncept modeliranja in inverzne
interpretacije,
• sposobnost sinteze različnih vrst
geofizikalnih in geoloških
podatkov.
predavanja, laboratorijske vaje, računalniške vaje
17. Metode poučevanja in
učenja
18. Pogoji za vključitev v delo vpis v 2. letnik, opravljen izpit iz matematike in fizike
oziroma za opravljanje
Obveznosti študenta:
študijskih obveznosti
Vaje: oddani programi, 2 kolokvija ali pisni izpit
Predavanja: pisni izpit, ustni zagovor
a) pisni/ustni izpit oz. kolokviji
19. Metode ocenjevanja in
b) 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 negativno; ob upoštevanju Statuta UL in
ocenjevalna lestvica
fakultetnih pravil
delež ocene: 60% snov predavanj, 40 % snov vaj
Samoevalvacija, anketa
20. Metode evalvacije
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Andrej Gosar
Nosilec predmeta: doc. dr. Andrej Gosar
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
GEOMEHANIKA
3
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
P 20
V 20
4. Kontaktne ure
Skupaj
S
40
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 3
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike
10. Steber programa Obvezni-temeljni
11. Jezik Slovenski/angleški
Učilnica z videotopom, računalniška učilnica, orodje za risanje, geomehanski
12. Posebnosti
laboratorij, računalniški programi, finance za terensko delo
CILJ predmeta je, da bo študent osvojil osnovno znanje iz geomehanike
13. Cilji in predmetno
(mehanike tal in hribin), kar bo po študiju potreboval za praktično delo
specifične kompetence
pri posegih in gradnji na terenu (temeljenje zgradb, prometnice,
sanacija plazov, itd.), različnih zemeljskih delih in geotehničinih
gradnjah.
KOMPETENCE: slušatelji pridobijo osnovne sposobnosti za
opravljanje del, ki jih opravlja aplikativni geolog pri najrazličnejših
posegih v teren in pri sodelovanju z gradbeno operativo.
14. Opis vsebine
• osnovne fizikalne in mehanske lastnosti zemljin in kamnin,
• osnove obnašanja zemljin, laboratorijske in terenske preiskave
• klasifikacija zemljin, prepustnost, strižna trdnost
• prvotne in dodatne napetosti v tleh, nosilnost in deformacije tal,
• voda v tleh, pojem pornega tlaka, efektivnih in totalnih napetosti,
strujanje vode
• zemeljski pritiski, stabilnost tal in pobočij
• temeljenje objektov, podporne konstrukcije, nasipi, odkopi
15. Temeljna literatura
• Šuklje, L., (1984). Mehanika tal. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, str. 212-235
in 268-312.
• Nonveiller, E., (1990). Mehanika tla i temeljenje građevina. Školska
knjiga, Zagreb, str. 309-400 in 495-768.
• Majes, B. (2006). Skripta za predmet Mehanika tal, Ljubljana
(dostopno na spletnem portalu http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal/)
• Logar, J., Majes, B. (2006). Skripta za predmet Zemeljska dela,
Ljubljana (dostopno na www.fgg.uni-lj.si/kmtal)..
16.1 Znanje in
Po kursu študent pridobi osnovno znanje iz
16. Predvideni študijski
razumevanje
področja del geomehanike, ki ga rabi pri
dosežki
gradnji različnih tipov objektov (temeljenje
zgradb, prometnice, idr.), kjer sodeluje kot
geolog; opremljen je za razumevanje
osnovnih
postopkov
povezanih
z
izvajanjem in temeljenjem gradbenih
objektov
16.2 Uporaba
Študent je usposobljen za osnovno
inženirskogeološko delo na geoloških,
gradbenih, rudarskih in drugih firmah.
Sposoben je sodelovanja pri različnih
gradbenih posegih v teren in obvlada
terenske in laboratorijske preiskave za
določitev geomehanskih razmer.
Predmet omogoča, da študent pri pristopu k
reševanju problemov preide k reševanju
življenjskih in konkretnih problemov in ne
ostane na nivoju teoretičnih pristopov.
16.4 Prenosljive spretnosti Znanje iz osnovnih predmetov
– niso vezane le na en
(matematike, fizike, kemije) in znanje iz
predmet
geoloških predmetov mora študent prenesti
in uporabiti kot osnovno bazo na kateri
gradi inženirski pristop potreben pri
predmetu Geomehanika. To znanje lahko
nato uporabi pri drugih praktično
usmerjenih predmetih, kot sta inženirska
geologija in hidrogeologija..
predavanja, laboratorijske vaje, računalniške vaje, terenske vaje
16.3 Refleksija
17. Metode poučevanja in
učenja
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Obveznosti študenta: izdelane laboratorijske vaje, udeležba na terenskih
vajah, pisni izpit, Terensko delo II
a) ustni izpit
b) 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 negativno; ob upoštevanju Statuta UL in
fakultetnih pravil
delež ocene: 70% snov predavanj, 30 % snov vaj:
samoevalvacija, anketa
20. Metode evalvacije
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta izr.prof.dr. Mihael Ribičič
Nosilec predmeta: izr.prof.dr. Mihael Ribičič
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
STRATIGRAFIJA 1
5
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
P 50
4. Kontaktne ure
Skupaj
V
S
50
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 4
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike
10. Steber programa Obvezni-strokovni
11. Jezik Slovenski/angleški
stratigrafska in paleontološka zbirka
12. Posebnosti
Cilji: stratigrafija je ključ za razumevanje Zemlje, njenih materialov,
13. Cilji in predmetno
struktur in nekdanjega življenja. Zajema vse dogodke in procese, ki so
specifične kompetence
se zgodili v geološki zgodovini planeta Zemlje. Stratigrafija je osnova
za razumevanje časa, kar postavlja geologijo v unikaten položaj med
naravoslovnimi vedami. Namen predmeta je spoznavanje terminov in
tehnik stratigrafskih analiz in praktična uporaba le-teh; opisovanje in
klasificiranje, razumevanje geološkega časa, stratigrafskih razvojev in
pomembnejših dogodkov v predkambriju in fanerozoiku.
Kompetence: slušatelji pridobijo znanja o geološkem času in osnovni
pregled pomebnejših geoloških dogodkov v predkambriju in
fanerozojku. Slušatelji so usposobljeni za samostojno prepoznavanje in
interpretacijo stratigrafskih enot ter dogodkov in njihovo uporabo pri
drugih geoloških predmetih.
14. Opis vsebine
• Temelji stratigrafije: zgodovina in razvoj stratigrafije kot znanstvene
discipline, definicije in principi stratigrafske analize
• Zajemanje stratigrafskih podatkov
• Stratigrafske enote (stratigrafski sistemi):
• Litostratigrafija: klasifikacija in vrste LE, postopki določanja enot,
meje med enotami
• Biostratigrafija: narava BE, vrste BE, definicije, določanje BE, meje
• Magnetostratigrafija: definicije, klasifikacije, magnetostratigrafske
enote polarnosti, tipi polarnosti, določanje enot polarnosti
• Kronostratigrafija: definicije, vrste in primerjava kronostratigrafskih
in geokronoloških stratigrafskih enot,
• Nekonformnosti in diskuntinuitete: definicije, vrste poimenovanja,
metode zaznavanja
• Odnosi med različnimi SE
• Standardna kronostratigrafska in geokronološka časovna lestvica
• Historična geologija: pregled stratigrafskih razvojev in
pomembnejših dogodkov v posameznih geokronoloških
obdobjih: predkambrij, paleozoik, mezozoik in kenozoik
Poglavja v učbenikih in knjigah:
15. Temeljna literatura
• Berggren, W.A., Kent, D.V., Aubry, M.-P. & Hardenbol, J.:
Geochronology, time scales and global stratigraphic correlation.
SEPM Spec. Publ., 54, 1-386, 1995, ISBN: 1-56576-024-7.
• Blatt, H., Berry, W.B.N. & Brande, S.: Principles of stratigraphic
analysis. Blackwell Sci. Publ., 512 pp., 1991, ISBN: 0-86542069-6.
• Doyle, P. & Bennett, M.R.: Unlocking the stratigraphical record.
Advances in modern stratigraphy. J. Wiley & Sons, 1998, 532
pp, ISBN: 0-471-97463-3.
• Gradstein, F., Ogg, J. & Smith, A.: A geologic time scale.
Cambridge Uni. Press, 2004589 pp., ISBN: 0-521-78142-6.
• Prothero, D.R.: Interpreting the stratigraphic record. W.H. Freeman
& Co., 1990, 410 pp., ISBN: 0-7167-1854-5
• Salvador, A.: International stratigraphic guide. Geol. Soc. America,
1994, 214 pp., ISBN: 0-8137-7401-2.
• Stanley, S.M.: Earth system evolution. W.H. Freeman & Co., 2005,
567 pp., ISBN: 0-7167-3907-0.
16.1 Znanje in
Slušatelj pozna in razume koncept
16. Predvideni študijski
razumevanje
geološkega časa in stratigrafskih časovnih
dosežki
lestvic.
Slušatelj
spozna
glavne
stratigrafske razvoje in pomembnejše
dogodke v Zemljini zgodovini.
16.2 Uporaba
Slušatelj bo usposobljen za opisovanje,
definiranje, klasificiranje in interpretacijo
stratigrafskih enot in podatkov.
16.3 Refleksija
Predmet omogoča slušateljem razmislek o
konceptu geološkega časa, spremenljivosti
in periodičnosti geoloških procesov.
16.4 Prenosljive spretnosti Prenosljive spretnosti: poznavanje
– niso vezane le na en
stratigrafskih enot in stratigrafskih
predmet
razvojev predstavlja osnovno znanje s
katerem lahko slušatelji razumejo in
nadgradijo vsebine drugih geoloških
predmetov.
predavanja,
praktično
reševanje
konkretnih stratigrafskih problemov in
17. Metode poučevanja in
izdelava seminarjev
učenja
18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v 2. letnik študija
Opravljeni izpiti iz Osnov geologije, Paleontologije, Sedimentologije
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Obveznosti študenta: obiskovanje in aktivno sodelovanje na
predavanjih, izdelava seminarjev, pisni oz. ustni izpit
Pisni izpit in ustni zagovor seminarjev
19. Metode ocenjevanja in
od 6-10 (pozitivno), oz. "ni opravil"; ob upoštevanju Statuta UL in
ocenjevalna lestvica
fakultetnih pravil
ocena bo vrednotena z 80 % ocene izpita, 20 % ocene seminarjev
samoevalvacija, študentska anketa
20. Metode evalvacije
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Aleksander Horvat, doc. dr. Andrej Šmuc
Nosilec predmeta: doc. dr. Aleksander Horvat, doc. dr. Andrej Šmuc
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
2. Koda enote
4. Kontaktne ure
prva
5. Stopnja
8. Študijski program
STRUKTURNA GEOLOGIJA IN
TEKTONIKA
5
3. Število ECTS kreditov
P 40
V 30
Skupaj
S
70
2
6. Letnik
7. Semester 4
Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike
10. Steber programa Obvezni-strokovni
11. Jezik Slovenski/angleški
Ustrezno osvetljen kabinet za izvedbo vaj. Laboratorij z mikroskopi in zbirko
12. Posebnosti
mikroskopskih preparatov mikrostruktur. Zbirka vzorcev mezoskopskih struktur.
Računalniška učilnica in programska oprema za obdelavo strukturnogeoloških
podatkov (Tectonics FP). Geološki kompasi (v razmerju najmanj en kompas na 2
študenta). Spletni strežnik za gostovanje e-vsebin in izmenjavo datotek.
Cilji: Slušatelji spoznajo osnovne principe in mehanizme tektonskih
13. Cilji in predmetno
deformacij (mehanika Zemljine skorje, deformacijska teorija),
specifične kompetence
geometrijske značilnosti tektonskih struktur in strukturnih stilov, ter
razlago njihove geneze. Spoznajo osnovne zakonitosti tektonike v
planetarnem in regionalnem merilu. Seznanijo se z glavnimi
tektonskimi okolji na Zemlji, njihovo strukturo in časovnim razvojem.
Spoznajo tudi osnovne značilnosti aktivnih tektonskih deformacij,
metode njihovega preučevanja, ter osnove seizmotektonike.
14. Opis vsebine
15. Temeljna literatura
Kompetence: Pridobijo sposobnost prepoznavanja in interpretacije
tektonskih struktur od mikroskopskega do mezoskopskega merila.
Usposobijo se za zbiranje strukturnih podatkov na terenu, njihovo
obdelavo in interpretacijo.
• Osnove kinematske analize in analize deformacij.
• Napetostna stanja v skorji in reologija kamnin.
• Deformacijski mehanizmi in mikrostrukure.
• Lomne deformacije: razpoke, splošne značilnosti prelomov,
normalni prelomi, zmični prelomi, narivi.
• Duktilne deformacije: gube, klivaž, foliacije, lineacije, strižne cone,
kinematski indikatorji.
• Mehanika litosfere z reologijo skorje in plašča.
• Geometrijske in kinematske osnove tektonike plošč na krogli.
• Divergentni robovi in razpad kontinetov (rifting).
• Konvergentni robovi.
• Transformni prelomi in zmične cone.
• Kolizija. Zgradba in geneza orogenov.
• Aktivna tektonika.
• Vrabec, 2007: Tektonika. Izročki s predavanj. Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo.
• Davis & Reynolds, 1996: Structural geology of rocks and regions. John Wiley & Sons, 776 str.
• Marshak & Mitra, 1988: Basic methods of structural geology. Prentice Hall, 446 str.
• Twiss & Moores, 2007: Structural geology. - W.H. Freeman, 532
str.
• Moores & Twiss, 1995: Tectonics. - W.H. Freeman, 415 str.
16. Predvideni študijski
dosežki
• Leyshon & Lisle, 2004: Stereographic projection techniques in
structural geology. - Cambridge University Press, 112 str.
• Rowland & Duebendorfer, 2007: Structural analysis and synthesis. Blacwell Publishing Ltd., 294 str.
16.1 Znanje in
Študent
spozna
strukturnogeološko
razumevanje
terminologijo. Pozna glavne geometrijske
značilnosti geoloških struktur in jih je
sposoben prepoznavati na terenu ter
interpretirati njihovo geometrijo iz
pomanjkljivih podatkov. Razume genezo
posameznih struktur, more razlikovati
deformacijske
faze
na
ozemlju/izdanku/vzorcu in interpretirati
generalne fizikalne pogoje, pri katerih so
deformacije potekale. Nauči se terenskega
opazovanja in popisovanja struktur,
njihovega
evidentiranja,
merjenja
orientacije strukturnih elementov, jemanja
orientiranih vzorcev. Utrdi veščine dela z
geološkim kompasom. Terenska opažanja
zna
analizirati,
generalizirati
in
interpretirati v lokalnem in širšem
kontekstu, tako na podlagi lastnih opažanj
kot uporabi literaturnih virov. Zna
uporabljati računalniške programe za
analizo strukturnogeoloških podatkov.
Študent spozna terminologijo področja
tektonike in tektonike plošč. Razume
zakonitosti kinematike litosferskih plošč in
njihov vpliv na konfiguracijo plošč danes
in v geološki preteklosti. Pozna osnove
litosferske mehanike in razume njen vpliv
na tektonske pojave in procese. Pozna
strukturo, kinematiko in genezo glavnih
tektonskih okolij na planetu.
16.2 Uporaba
Poznavanje strukturne geologije je ključno
za geološko terensko delo na vseh
področjih stroke, tako v raziskovalnem
delu kot v operativni praksi. Poznavanje
strukturnogeoloških lastnosti hribine je
pomembno v inženirskih aplikacijah
geologije, npr. pri raziskavah vodnih virov
in onesnaženj, v tunelo gradnji, rudarstvu,
itd. Znanje tektonike je temeljno za
poglobljeno razumevanje geološkega
razvoja Zemlje in mnogih geoloških
procesov (npr. nastanek orudenj,
magmatskih in metamorfnih kamnin,
sedimentnih bazenov, nahajališč nafte).
Pomembno je za razumevanje aktivnih
tektonskih procesov na ozemlju in s tem za
ocenjevanje potresnega tveganja.
16.3 Refleksija
Spoznavanje miselnega procesa
postavljanja hipotez in modelov v
geologiji, od deskriptivnega opisovanja
(geometrija objekta) preko kinematskega
modela (razlaga premikanj in deformacij,
ki so privedle do današnjega stanja
geološkega objekta) do mehanskega
modela (kvantitativni opis mehanike
procesov deformiranja). Na podlagi
recentnih primerov morejo študenti
razumeti tektonska dogajanja in okolja v
geološki preteklosti. Naučijo se zbirati,
vizualizirati in analizirati geološke podatke
in generalizirati podatke v interpretativni
model.
16.4 Prenosljive spretnosti Študent se nauči opazovanja in
– niso vezane le na en
evidentiranja geoloških pojavov na terenu.
predmet
Terenska opažanja se navadi interpretirati,
generalizirati in sintetizirati. Nauči se
podajanja rezultatov terenskega dela in
lastnih interpretacij v obliki zaključenega
terenskega elaborata (poročila). Študent se
nauči iskanja po literaturnih virih in
njihove kritične uporabe. Uči se timskega
dela.
Predavanja, e-učenje, kabinetne vaje (grafično in analitično reševanje
17. Metode poučevanja in
praktičnih primerov), vaje v mikroskopirnici, vaje v računalniški
učenja
učilnici (učenje uporabe programske opreme za obdelavo strukturnih
podatkov), terenske vaje (pri terenskih vajah študenti nabirajo terenske
podatke in jih nato samostojno analizirajo in interpretirajo).
18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v 2. letnik (razen za študente drugih fakultet, ki predmet vpišejo
kot izbirni).
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Obveznosti študenta: Redno obiskovanje kabinetnih vaj. Opraviti
preizkus praktičnega znanja in preizkus teoretičnega znanja
Pri praktičnem delu izpita študenti pisno rešujejo realistične
19. Metode ocenjevanja in
strukturnogeološke problemske naloge. Pri teoretičnem delu izpita
ocenjevalna lestvica
študenti pisno odgovarjajo na vprašanja iz teoretičnih vsebin (snov
predavanj). Praktični del izpita 25% ocene, teoretični del izpita 50%
ocene, poročila 25% ocene.
6-10 pozitivno, 1-5 negativno.
Samoevalvacija. Študenti na koncu predavanj izpolnijo detajlno anketo,
20. Metode evalvacije
ki vsebuje vprašanja o razumljivosti podanih vsebin, kvaliteti podajanja
kakovosti
in pedagoškega pristopa, uporabnosti vsebin, kvaliteti pedagoškega
osebja, ter prostor za splošne pripombe in predloge. Nosilec predmeta
analizira rezultate preizkusov znanja in ugotavlja, katere vsebine
povzročajo študentom težave ter temu ustrezno prilagaja izvajanje
pedagoškega dela.
21. Sestavljalec učnega načrta doc.dr. Marko Vrabec
Nosilec predmeta: doc.dr. Marko Vrabec
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
INŽENIRSKA GEOLOGIJA
4
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
P 30
V 20
4. Kontaktne ure
Skupaj
S
50
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 4
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike
10. Steber programa Obvezni-strokovni
11. Jezik Slovenski/angleški
Računalniška učilnica, geološki kompas, orodje za risanje, laboratorij, računalniški
12. Posebnosti
programi
Cilji: Študent bo osvojil osnovno znanje iz inženirske geologije za
13. Cilji in predmetno
praktično delo pri posegih na terenu (temeljenje zgradb, prometnice, IG
specifične kompetence
karte napovedi, itd.) in za ugotavljanjem posledic posegov v teren
(odlagališča odpadkov,
geologija okolja, itd.) ter obvladovanje
naravnih ogrožujočih pojavov (plazovi, potresi).
Kompetence: slušatelji pridobijo osnovne sposobnosti za opravljanje
del, ki jih opravlja inženirski geolog pri najrazličnejših posegih v teren,
odpravi posledic naravnih nesreč, itd.
14. Opis vsebine
• Uvod . Inženirsko-geološke značilnosti slovenskega ozemlja
• Geološki destruktivni procesi in inženirska geologija
• Izdelava inženirskogeoloških kart in napovedi
• Geologija okolja v inženirski geologiji in uporaba inženirske
geologije pri odlaganju odpadkov
• IG in potresi ter seizmična mikrorajonizacija
• IG in plazovi
• IG v mehaniki hribin
• Strižna trdnost in stabilnost v hribinah
• IG klasifikacije
• IG pri posegih v teren
15. Temeljna literatura
• Fell R., 2000, Geotechnical Engineering of the Stability of Natural
Slopes, and Cuts and Fills in Soil, GeoEng2000, Melbourne
• Hoek,E., 2007: Practical Rock Engineering,
(http://www.rocscience.com/hoek/PracticalRock
• Engineering.asp)
• Cornforth,D.H.: Landslides in Practice, John Wiley&Sons, 2005
• Ribičič, M., 2002: Skripta Inženirska geologija I,
Naravoslovnotehniška fakulteta, 231, Ljubljana
• Ribičič, M., 2002: Skripta Inženirska geologija II,
Naravoslovnotehniška fakulteta, 64, Ljubljana
• Ribičič,
M,:
2006:
Vaje
iz
inženirske
geologije,
Naravoslovnotehniška
fakulteta
(www.geo.ntf.unilj.si/mribicic/)
16.1 Znanje in
Po kursu IG študent obvlada osnovno
16. Predvideni študijski
razumevanje
znanje del, ki jih inženirski geolog izvaja
dosežki
pri gradnji različnih tipov objektov (ceste,
predori, odlagališča, idr.), znanje o
posledicah teh posegov v teren, znanje
kako obvladovati naravne nesreče, kot so
plazovi in potresi .
16.2 Uporaba
17. Metode poučevanja in
učenja
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Študent je usposobljen za osnovno
inženirskogeološko delo na geoloških,
gradbenih, rudarskih in drugih firmah.
Obvlada orodja s katerimi izvajamo
osnovne izračune in napovedi v IG.
16.3 Refleksija
Predmet omogoča, da študent pri pristopu k
reševanju problemov preide k reševanju
življenjskih in konkretnih problemov in ne
ostane na nivoju teoretičnih pristopov.
16.4 Prenosljive spretnosti Znanje iz osnovnih predmetov
– niso vezane le na en
(matematike, fizike, kemije) in znanje iz
predmet
geoloških predmetov mora študent prenesti
in uporabiti kot osnovno bazo na kateri
gradi inženirski pristop potreben pri
predmetu IG. To znanje lahko nato uporabi
pri drugih praktično usmerjenih predmetih.
predavanja, laboratorijske vaje, računalniške vaje
vpis v 2. letnik, opravljena izpita iz Matematike I in Fizike
Obveznosti študenta: izdelane laboratorijske vaje, pisni izpit
a) ustni izpit
b) 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 negativno; ob upoštevanju Statuta UL in
fakultetnih pravil
delež ocene: 70% snov predavanj, 30 % snov vaj:
samoevalvacija, anketa
20. Metode evalvacije
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta izr.prof.dr. Mihael Ribičič
Nosilec predmeta: izr.prof.dr. Mihael Ribičič
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
GEOMORFOLOGIJA
3
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
P 25
4. Kontaktne ure
Skupaj
V
S
40
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 4
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike 15
10. Steber programa Obvezni-strokovni
11. Jezik Slovenski
Računalniška učilnica ustreznimi programi (predvsem GIS), pri terenskih vajah
12. Posebnosti
totalna geodetska postaja ali diferencialna GPS naprava, ki omogoča diferencialno
merjenje faze nosilnega signala (cm natančnost).
Cilji: Spoznavanje antagonizma in sinergizma med eksogenimi in
13. Cilji in predmetno
endogenimi procesi na zemeljski površini in rezultatov medsebojnega
specifične kompetence
učinkovanja. Študent se nauči principov terenskih merjenj in jih zna
vpeti v prostor. Nauči se nadgraditi znanje pridobljeno pri posameznih
poglavjih v okviru predmetov iz 1. in 2. letnika.
Kompetence: Vsebina predmeta študentu omogoča in hkrati od študenta
zahteva da na konkretnih primerih posamezne geomorfne oblike
ustrezno kvalitativno opiše in jih kvantitativno izmeri ter genetsko in
procesno opredeli.
14. Opis vsebine
• Uvod: ravnovesja in pragovi v geomorfologiji; energija, sile,
materiali, procesi; časovni okviri v geomorfologiji, klima in
endogeni procesi; geomorfni procesi kot del geoloških procesov
• Preperevanje ('in situ' dekompozicija in ustrezne oblike) - večina pri
pedologiji
• Procesi in oblike na pobočjih, erozijske in akumulacijske - primarne
spremenljivke: klima, material, seizmotektonsko okolje
• Procesi in oblike v drenažnih bazenih, erozijske in akumulacijske primarne spremenljivke: klima, material, seizmotektonsko
okolje
• Drugi procesi in oblike:
- eolski
- glacialni (delno pri Geologija kvartarja)
- periglacialni (delno pri Geologija kvartarja)
- obalni
- kraški (večina pri Geologiji krasa)
• Kvantitativna geomorfologija
- terenska merjenja v geomorfologiji (predvsem terenske vaje:
površinsko izpiranje, sedimentni tovor v drenažnih
bazenih, erozija in akumulacija v koritih in na
poplavnih ravninah…; izdelava merilnih poligonov z
namenom dolgoročnega opazovanja in merjenja)
- morfometrične analize v drenažnih bazenih in na pobočjih
- druga kvantitativna orodja v geomorfologiji
• Antropogeni posegi v prostor in njihov vpliv na intenzivnost
geomorfnih procesov (v povezavi s terenskimi merjenji)
• Kartiranje geomorfnih oblik (terenske vaje)
Poglavja v učbenikih in knjigah:
15. Temeljna literatura
• Ritter, D. 1995: Process Geomorphology. - WCB, 546 pp., ISBN: 0697-05047-5.
• Slaymaker, O. 1991: Field experimets and measurement programs in
geomorphology. - Balkema, 224 pp., ISBN: 0-7748-0351-7.
• Rosgen D. et al. 2006: Watershed Assessment of River Stability and
Sediment Supply. - Wildland Hydrology, 512 pp., ISBN: 0965-32890-2.
• Summerfield, M.A. 1991: Global Geomorphology. - Longman, 537
pp., ISBN: 0-582-30156-4.
16.1 Znanje in
Študent pozna in razume vzročne povezave
16. Predvideni študijski
razumevanje
med geomorfnimi procesi in oblikami.
dosežki
16.2 Uporaba
V različnih praktičnih situacijah je na
podlagi pridobljenega znanja sposoben
genetsko razumeti posamezno geomorfno
obliko ali proces in razumeti ter oceniti
njen (njegov) morebiten vpliv na naravno
in antropogeno okolje
16.3 Refleksija
Predmet študentu omogoča razmislek o
povezanosti vseh geomorfnih oblik z
antagonizmom in sinergizmom med
eksogenimi in endogenimi procesi v
konkretnih terenskih situacijah.
16.4 Prenosljive spretnosti Študent zna povezovati znanje, ki ga je
– niso vezane le na en
pridobil pri posameznih poglavjih v okviru
predmet
drugih predmetov. Hkrati se seznani s
praktičnimi aplikacijami pridobljenega
znanja na druga področja.
Predavanja v predavalnici opremljeni s projektorjem in računalniška
17. Metode poučevanja in
učilnici opremljeni z GIS, terenske vaje na izbranih terenih.
učenja
18. Pogoji za vključitev v delo Redni vpis v 3. letnik; opravljene obveznosti pri predmetih Osnove
geologije, Sedimentologija, Petrologija
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Obveznosti študenta: Redno obiskovanje in aktivno sodelovanje pri
predavanjih in terenskih vajah, uspešno opravljena seminarska naloga,
kolokvij in izpit.
Končna ocena je aritmetična sredina med dvema ocenama: ocene
19. Metode ocenjevanja in
dosežene v sklopu snovi pri predavanjih (50 %) in ocene dosežene pri
ocenjevalna lestvica
terenskih vajah (50 %).
Končna ocena iz predavanj je aritmetična sredina med dvema ocenama:
aktivno sodelovanje (20 %) in ocena dosežena na izpitu (80 %). Oboje
se ocenjuje z ocenami od 1 do 10.
Končna ocena iz vaj je aritmetična sredina med tremi ocenami: aktivno
sodelovanje pri terenskih vajah (40 %) ter njenega zagovora poročila
terenskih vaj (30 %).
Samoevalvacija, ankete med študenti, institucionalna samoevalvacija
20. Metode evalvacije
(NTF), zunanja evalvacija (Univerza v Ljubljani)
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta asist. mag. Tomaž Verbič, doc. dr. Aleksander Horvat
Nosilec predmeta: doc. dr. Aleksander Horvat
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
PEDOLOGIJA
3
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
P 18
V 15
S2
4. Kontaktne ure
Skupaj
40
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 4
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike 5
10. Steber programa Obvezni-strokovni
11. Jezik Slovenski/angleški
Pedološki laboratorij, terenska oprema (lopate, geološka kladiva, lupe, GPS, barvni
12. Posebnosti
atlas, kovček z reagenti in hitrimi testi), nabava novejših angleških učbenikov,
računalniška učilnica z orodji in podatki talnega informacijskega sistema.
Cilji: Naučiti študenta prepoznavanja in interpretacije tal v geoloških in
13. Cilji in predmetno
geomorfoloških kontekstih ter ga usposobiti za paleookoljske
specifične kompetence
interpretacije temelječe na talnih lastnostih in morebitne ocene starosti
tal.
Kompetence: Študent bo poznal različne talne tipe, znal bo opisati
njihove fizikalno-kemične in biološke lastnosti, jih klasificirati ter
interpretirati njihov pomen v geološkem stolpcu.
14. Opis vsebine
• Uvod, osnovne lastnosti tal: Povezava geologije in pedologije,
pomen za geologijo in geomorfologijo. Tla kot trifazni sistem,
vertikalna in lateralna variabilnost. Tlotvorni procesi, nastanek
horizontov, talni profili in tipi. Morfološke lastnosti tal.
• Tlotvorni dejavniki:
• Matična podlaga: Preperevanje, procesi, produkti preperevanja.
Minerali v tleh. Stopnja preperelosti, indeksi preperelosti.
• Klima: Odvisnost talnih lastnosti od podnebnih parametrov,
uporabnost talnih lastnosti za paleoklimatske interpretacije.
• Organizmi: Kopičenje in razgradnja organske snovi, sinteza
humusa. Lastnosti humusa in pomen za tla. Izotopske analize
humusa za potrebe datiranja in paleookoljske interpretacije.
• Čas: Od časa odvisne lastnosti tal, uporabnost za relativno
datiranje.
• Klasifikacija tal Opisovanje, vzorčenje in klasifikacija tal na terenu,
laboratorijske analize (standarda pedološka analiza in analize za
potrebe arheoloških interpretacij). Klasifikacija tal s poudarkom
na slovenski in World Reference Base. Uporaba GIS orodij v
pedologiji.
• Primeri uporabe tal v geologiji in geomorfologiji in za potrebe
prostorskega planiranja.
Obvezna:
15. Temeljna literatura
• KOČEVAR, Heda, LEŠTAN, Domen, PRUS, Tomaž, VIDIC,
Nataša J., VRŠČAJ, Borut, ZUPAN, Marko. Študijski material
za predmet Pedologija : za študente 4. letnika Geologije.
Ljubljana: Biotehniška fakulteta - Oddelek za agronomijo,
Katedra za pedologijo in varstvo okolja, 2001. 118 str., ilustr (V
pripravi nova, posodobljena skripta).
• ZUPAN, Marko, GRČMAN, Helena, KOČEVAR, Heda. Navodila
za vaje iz naravoslovja - pedologije : za študente arheologije.
Ljubljana: Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomiijo, 1999.
62, [4] str., ilustr (V pripravi nova, posodobljena verzija).
Dopolnilna:
• Birkeland, P., 1999, Soils and Geomorphology. Oxford Univ. Press,
430 s.
• Brady, C. Nyle, Ray R. Weil. The Nature and Propreties of Soils.
Prentice Hall 1999. 881 str.
• FAO: World Reference Base for Soil Resources:
http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/docrep/
W8594E/W8594E00.htm
16.1 Znanje in
Študent razume in pozna procese nastanka
16. Predvideni študijski
razumevanje
tal ter njihovega prepoznavanja v
dosežki
stratigrafskih
stolpcih
ter
principe
opisovanja, klasifikacije ter interpretacije
tal in njihovih lastnosti vključno s
paleookoljskimi
interpretacijami.
Pridobljeno znanje mu bo omogočalo
nadaljnjo specializacijo na tem področju ali
povezovanje in komunikacijo s pedologi.
16.2 Uporaba
Znanje bo uporabno za prepoznavanje in
interpretacijo tal, pri sprejemanju odločitev
o rabi tal in prostora ter reševanju okoljskih
problemov.
16.3 Refleksija
Preverjanje teoretičnih načel na terenu
oziroma v konkretnih primerih.
16.4 Prenosljive spretnosti Iskanje virov, principi terenskih pedoloških
– niso vezane le na en
raziskav, laboratorijske kemijske analize,
predmet
uporaba geografskih informacijskih
sistemov za organizacijo, hrambo in
uporabo pedoloških podatkov (uporaba
topografskih, geoloških in pedoloških
kart), itd. Sposobnost opazovanja naravnih
pojavov, kritična ocena podatkov, delo v
timu.
Predavanja, projektno delo z laboratorijskimi vajami in delom na
17. Metode poučevanja in
terenu.
učenja
18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v 2. letnik.
oziroma za opravljanje
Obveznosti študenta: Poročilo o terenskem in laboratorijskem delu z
študijskih obveznosti
interpretacijo (projekt) z ustno predstavitvijo, pisni z izpit.
Pisni izpit (60%), poročilo o izvedenem projektu (35%) ter poročilo z
19. Metode ocenjevanja in
vaj (5%).
ocenjevalna lestvica
Negativno 1-5, pozitivno 6-10.
Samoevalvacija.
20. Metode evalvacije
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta Doc.dr. Nataša J. Vidic
Nosilec predmeta: Doc.dr. Helena Grčman
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
2. Koda enote
4. Kontaktne ure
prva
5. Stopnja
8. Študijski program
UVOD V STROKOVNO RAZISKOVALNO
DELO
3
3. Število ECTS kreditov
P 20
S 20
Skupaj
V
40
2
6. Letnik
7. Semester 4
Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike
10. Steber programa Obvezni-temeljni
11. Jezik Slovenski/angleški
12. Posebnosti
Cilji: namen predmeta je slušatelje seznaniti z uvodom v teorijo in
13. Cilji in predmetno
metodologijo znanosti, z načinom, vrstami in pravili strokovnega
specifične kompetence
pisanja, seznaniti jih z različnimi oblikami strokovnih tekstov,
prijavljanje na projekte ter iskanjem in uporabljanjem literaturnih virov
po internetnih bazah podatkov.
Kompetence: vsako strokovno in znanstveno delo zahteva poročilo o
rezultatih. Pridobljeno znanje o pisanju strokovnih tekstov in iskanju
literaturnih virov bodo slušatelji izkoriščali pri poročanju o rezultatih
svojega dela pri drugih predmetih, za izdelavo seminarjev in
diplomskega dela kakor tudi v kasnejši karieri.
14. Opis vsebine
• Uvod v teorijo znanosti: pojem znanosti, znanost kot spoznavna
dejavnost
• Znanstvene razlage: definicija, hipoteza, teorija, paradigma,
falsifikabilnost
• Bibliografska pravila
• -Iskanje literaturnih virov
• Pisanje strokovnih tekstov
• Vrste strokovnih in znanstvenih tekstov: članki, poročila, seminarji,
diplome, projekti
• Vsebine znanstvenih in strokovnih tekstov
• Grafične priloge
• Citiranje literature
• Baze podatkov: cobiss, web of science, sicris, infors, science direct
• Ustne predstavitve: predavanja, seminarji, posterji
15. Temeljna literatura
• Silobrčić, V.: Kako sastaviti i objaviti znanstveno djelo. Jugosl.
medicin. naklada, 1989, 126 str., ISBN: 86-7111-031-1.
• Kuhn, T.S.: Struktura znanstvenih revolucij. Temeljna dela, 211 str.,
1998, ISBN: 961-6174-28-2.
• Popper, K.R.: Logika znanstvenega odkritja. Studia humanitatis,
1998, 386 str., ISBN: 961-6262-02-5.
• Dolinar, F. M: Uvod v znanstveno delo. Filozofska fakulteta, 2000,
76 str., ISBN: 961-227-082-1.
• Eco, U. 2003: Kako napišemo diplomsko nalogo. Vale-Novak,
2003, 266 str., ISBN: 961-6221-53-1.
16. Predvideni študijski
dosežki
Predmet bo dal študentov bazična znanja
strokovno-znanstvene metodologije. Skozi
teoretično in praktično delo se bodo
slušatelji seznanili z načinom, vrstami in
pravili strokovnega pisanja, seznanili se
bodo z različnimi oblikami strokovnih
tekstov in iskanjem ter uporabljanjem
literaturnih virov po internetnih bazah
podatkov.
16.2 Uporaba
Slušatelji bodo na podlagi pridobljenega
znanja sposobni poročati o rezultatih
svojega dela, tako pri študiju, kot kasneje v
poklicu.
16.3 Refleksija
Slušatelj bo sposoben samostojno poiskati
osnovne literaturne vire za svoje delo,
samostojno predstaviti svoje delo in
samostojno pisno poročati o rezultatih
svojega dela.
16.4 Prenosljive spretnosti Prenosljive spretnosti: pridobljena znanja
– niso vezane le na en
bodo slušatelju omogočala pisati strokovne
predmet
in raziskovalne tekste po pravilih, ki jih
zahteva mednarodna periodika.
predavanja, seminarske naloge, delo z računalnikom
16.1 Znanje in
razumevanje
17. Metode poučevanja in
učenja
18. Pogoji za vključitev v delo vpis v 1. letnik študija
oziroma za opravljanje
Obveznosti študenta: obiskovanje predavanj, seminarjev in vaj, izdelava
študijskih obveznosti
seminarjev, pisni izpit
- pisni izpit in ustni zagovor seminarjev
19. Metode ocenjevanja in
- od 6-10 (pozitivno), oz. "ni opravil"; ob upoštevanju Statuta UL in
ocenjevalna lestvica
fakultetnih pravil
ocena bo vrednotena z 50 % ocene izpita, 40 % ocene seminarjev in 10
% aktivne udeležbe na predavanjih
samoevalvacija, študentska anketa
20. Metode evalvacije
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Aleksander Horvat
Nosilec predmeta: doc. dr. Aleksander Horvat
MODEL UČNEGA NAČRTA
1. Naslov enote / predmeta / modula
TERENSKO DELO 2
4
2. Koda enote
3. Število ECTS kreditov
4. Kontaktne ure
Skupaj
P
V
S
125
prva
2
5. Stopnja
6. Letnik
7. Semester 4
8. Študijski program Geologija
9. Študijska smer
Ostale
oblike 125
10. Steber programa Obvezni-strokovni
11. Jezik Slovenski/angleški
oprema za delo na terenu (geološko kladivo, dleta, geološki kompas, terenska lupa,
12. Posebnosti
topografske karte itd.)
Cilji: terensko delo je osnova za pridobivanje podatkov v geoloških
13. Cilji in predmetno
znanostih. Namen predmeta je praktična nadgradnja teoretičnih znanj
specifične kompetence
osnovnih geoloških vsebin. Slušatelji pridobijo z aktivnim delom na
terenu osnovna znanja in orodja za samostojno strokovno in
raziskovalno delo.
Kompetence: slušatelji pridobijo sposobnost prepoznavanja in
interpretacije geoloških podatkov od mikroskopskega do
mezoskopskega merila. Usposobijo se za zbiranje geoloških informacij
in podatkov na terenu, njihovo obdelavo in interpretacijo.
Stratigrafija:
14. Opis vsebine
zajem stratigrafskih podatkov, ločevanje stratigrafskih enot, principi
vzorčevanja, izdelava in interpretacija stratigrafskih stolpcev;
ugotavljanje in interpretacija nekonformnosti in diskontinuitet;
opazovanje, zaznavanje in opisovanje sekvenc in interpretacija
sedimentnih
ciklov;
korelacija
stratigrafskih
profilov
v
sedimentacijskem bazenu
Strukturna geologija:
merjenje, karakterizacija in analiza strukturnih elementov (razpoke,
prelomi in drse na prelomnih ploskvah, osi in osne ravnine gub, klivaž,
foliacija, lineacija, kinematski indikatorji), jemanje orientiranih
vzorcev, prepoznavanje in karakterizacija mezoskopskih struktur na
terenu, izdelava strukturnogeološkega popisa izdanka
Sedimentologija:
makroskopska opredelitev sedimentnih kamnin, prepoznavaje
sedimentnih tekstur in merjenje njihovih smernih komponent,
prepoznavanje in ločevanje litofaciesov, njihovo povezovanje v
zaporedja in sekvence ter njihova interpretacija, poldetaljno in detaljno
snemanje profilov (zaporedij) sedimentnih kamnin v izdankih in vrtinah
ter grafična in tekstualna izdelava poročila.
Inženirska geologija:
spoznavanje inženirskogeoloških postopkov terenskih del in meritev na
površini in v vrtinah, ogled območij nastanka naravnih nesreč
(predvsem plazovi) in njihovih sanacij; ogled objektov, kjer je bilo
potrebno obsežno inženirskogeološko delo (predvsem prometnice,
predori, rudniki)
Mineralne surovine:
ogled in spoznavanje nahajališča mineralne surovine potencialno
ekonomskega pomena
ogled in spoznavanje procesa predelave ter spoznavanje kakovostnih
parametrov uporabne vrednosti le- teh v industrijskem merilu
15. Temeljna literatura
16. Predvideni študijski
dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent spozna in razume postopke in
potrebne
korake
pri
opazovanju,
objektivnem dokumentiranju osnovnih
geoloških parametrov potrebnih za
razumevanje in interpretacijo geoloških
procesov.
16.2 Uporaba
Slušatelj se preko predmeta usposobi za
pridobivanje
relevantnih
geoloških
podatkov.
16.3 Refleksija
Predmet študentu omogoča in od njega
zahteva razmislek o časovni in prostorski
dimenziji konkretnih geoloških primerov s
katerim se bo slušatelj srečeval pri svojem
strokovnem in raziskovalnem delu. Študent
se nauči aplicirati na predavanjih
pridobljeno teoretično znanje za kritično
interpretacijo
konkretnih
terenskih
primerov.
16.4 Prenosljive spretnosti Prenosljive spretnosti: slušatelj mora
– niso vezane le na en
uporabiti znanje iz različnih predmetov, ki
predmet
jih je že poslušal. Hkrati pridobljeno
terensko znanje in spretnosti lahko uporabi
v kasnejšem delu.
aktivno delo na terenu
17. Metode poučevanja in
učenja
18. Pogoji za vključitev v delo opravljen obveznosti pri predmetih Osnove geologije, Petrologija,
Paleontologija, GIS, Sedimentologija, Stratigrafija, Strukturna
oziroma za opravljanje
geologija, Hidrogeologija, Inženirska geologija
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Obveznosti študenta: prisotnost na terenskih vajah, aktivno delo na
terenskih vajah, izdelava poročil
od 6-10 (pozitivno), oz. "ni opravil"; ob upoštevanju Statuta UL in
fakultetnih pravil
ocena bo vrednotena z 30 % ocene aktivne udeležbe pri terenskem delu,
70 % ocene poročil oz. seminarjev o terenskem delu. Ocena bo
sestavljena: 20% iz predmeta Stratigrafija, 20% iz predmeta Strukturna
geologija, 20% iz predmeta Sedimentologija, 20% iz predmeta
Inženirska geologija in 20% iz predmeta Hidrogeologija.
samoevalvacija, študentska anketa
20. Metode evalvacije
kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Aleksander Horvat, doc. dr. Andrej Šmuc, doc. dr. Marko
Vrabec, doc. dr. Dragomir Skaberne, izr. prof. dr. Mihael Ribičič, doc.
Nosilec predmeta: doc. dr. Aleksander Horvat, doc. dr. Andrej Šmuc,
doc. dr. Marko Vrabec, doc. dr. Dragomir Skaberne, izr. prof. dr.
Mihael Ribičič