Objem zvoka št 14

Objem zvoka
Časopis TIM-a za polžev vsadek, Center za sluh in govor Maribor, Vinarska 6, Maribor
UVODNA BESEDA
Milan Brumec, Center za sluh in govor Maribor
Cenjeni bralci!
Pred vami je 14. številka časopisa, v katerem je pestra vsebina, tako da bo zagotovo vsak našel nekaj
zase. Slika na naslovnici že malo “zamuja”. Vedno se mi to dogaja. Najprej si za naslovnico izberem
fotografijo, ki se ujema z letnim časom izida časopisa (zimska fotografija vinograda pod Kalvarijo za to
številko), nato se počasi vrstijo članki in polnijo strani; ko je že skorej vse nared za tisk, ugotovim, da zunaj
pravzaprav vse cveti in brsti. Slike nisem zamenjal, saj sem ugotovil, da uvodna fotografija prikazuje čas
nastajanja in ne izida številke.
Prijetno branje.
Objem zvoka
Stran 11
Stran
Številka 14, marec 2008, letnik 5
VSEBINA
Polžev vsadek
Iz zgodovine
surdopedagogike v
Sloveniji
Individualiziran program za
gluhe in naglušne učence
Timsko sodelovanje
strokovnjakov in zavodov
kot nujni pogoj uspešne
inkluzije otroka s
posebnimi potrebami
Odrasli uporabniki PV
Novo šolsko leto, novi izzivi
Razmišljanje slišečega
Slikanica kot pripomoček
jezikovnega razvoja otrok
s PV
Govorni nastop - Moj aparat
Interviju z Rokom
Korentom o njegovem
govornem nastopu
Mojca raziskuje, sprašuje...
Novičke
Splošni pogoji za
zavarovanje osebnih
slušnih aparatov
2
Milan Brumec, Center za sluh in govor Maribor
3
6
10
11
14
14
16
18
19
20
21
22
Informacije
Z vašimi vprašanji se lahko
obrnete na člane Tima za polžev
vsadek Centra za sluh in govor
Maribor.
Tel: 02/228 53 40
02/228 53 46 (amb.)
02/228 53 44 (šola)
Fax: 02/228 53 63
E-mail:
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
Spletna stran:
http://www.z-csg.mb.edus.si/
Časopis izdaja Center za sluh
in govor Maribor - Tim za polžev
vsadek, Vinarska ulica 6, 2000
Maribor
Direktorica Tanja Majer
Odgovorna urednica Nada Hernja
Lektorirala Tjaša Burja
Uredil in za tisk pripravil
Milan Brumec
Časopis je brezplačen in izhaja
v nakladi 500 izvodov. Na leto
izidejo 3 - 4 številke. Tisk plačata
podjetji Cochlear in MED-EL.
Poštnino plačata podjetji Audiovox
in Widex.
Stran 22
Stran
POLŽEV VSADEK
SLUH IN NJEGOVA IZGUBA
Zvok iz okolice potuje v uho, kjer
se spremeni v takšno obliko, da
ga naši možgani prepoznajo.
Zvočno valovanje iz okolice
potuje od zunanjega v srednje
uho, kjer povzroči nihanje
bobniča. Preko slušnih koščic se
valovanje prenese do polža, v
katerem lasne celice pretvarjajo
mehanske vibracije v šibke
električne impulze, ki jih slušni
živec prenese do možganov.
Ko je ta pot ovirana, slabše ali
nič ne slišimo. Kadar slišimo
slabše, smo naglušni in si
pomagamo s slušnimi aparati.
Če niti s slušnimi aparati ne
slišimo, smo gluhi. V tem
primeru nam morda lahko
pomaga polžev vsadek.
KAJ JE POLŽEV VSADEK?
Polžev vsadek je elektronska
naprava, ki zvok iz okolice
pretvarja v električne impulze, ki
jih možgani lahko “razumejo”.
Polžev vsadek je sestavljen iz
zunanjega in notranjega dela.
Zunanji deli polževega vsadka:
- mikrofon: sprejema zvoke iz
okolice; nameščen je za ušesom
(na procesorju) ali na oddajniku;
- procesor signalov: majhen
računalnik, ki signal iz mikrofona
spremeni v električne impulze;
vsi novejši modeli so že
zauheljni;
- oddajnik: plastičen obroč z
navitjem in magnetkom; prenese
signal iz procesorja govora v
sprejemnik (notranji del).
Notranji del polževega vsadka:
- sprejemnik: sprejema signale
iz oddajnika in jih razporeja na
polje elektrod; vstavljen je pod
kožo za ušesom;
- polje elektrod: nameščene so
v polžu; preko njih se električni
impulzi prenesejo na slušni
živec.
ALI S POLŽEVIM VSADKOM
TAKOJ SLIŠIM?
Ne! Po operaciji, ta običajno
traja od 2 - 3 ure, ostane pacient
do enega tedna v bolnišnici,
dalje pa okreva doma. Večina
se v tem času počuti normalno.
Po približno mesecu dni mu
strokovnjaki na kliniki dodajo še
zunanje dele polževega vsadka,
pri čemer je potrebna prva
nastavitev procesorja govora
glede na njegove individualne
potrebe. Nastavitev ni enkratno
dejanje. Na začetku so
nastavitve bolj pogoste, kasneje
pa enkrat letno, oz. po potrebi.
Napredek in uspeh sta odvisna
od mnogih dejavnikov, predvsem
od tega ali je gluha oseba že
slišala, ali pa je gluha od rojstva.
Na vsak način pa polžev vsadek
pomeni lažjo orientacijo gluhe
osebe in olajšano pot pri učenju
poslušanja in govora.
Sama vstavitev polževega
vsadka ni dovolj za uspešno
pridobivanje slušno-govornih
sposobnosti, zato uporabnike
usmerimo v rehabilitacijo.
Objem zvoka
IZ ZGODOVINE SURDOPEDAGOGIKE V
SLOVENIJI
Nada Hernja, Center za sluh in govor Maribor
Zgodovino surdopedagogike
proučuje le malo strokovnjakov.
Najvidnejši zapisovalec in iskalec podatkov na tem področju je
Bogo Jakopič, dolgoletni slavist
in surdopedagog iz Zavoda za
gluhe in naglušne Ljubljana. Ta
izbor je nastal na podlagi podatkov iz knjige Pota do besede,
avtorjev Jakopič-Savić.
Razvoj šolstva za gluhe v Sloveniji je bil odvisen od življenjskih
razmer slovenskega naroda,
ekonomskih, prosvetnih in
kulturnih vplivov. Označujejo ga
posamezni poskusi naprednih
slovenskih učiteljev, privatne iniciative in ustanavljanje zavodov
cerkvenih krogov.
Zgodovina surdopedagogike v
Sloveniji pozna štiri obdobja:
1. poskusi posameznih učiteljev
pri izobraževanju gluhih;
2. oblikovanje prvih privatnih
zavodov za gluhe v organizaciji predvsem verskih krogov
(Šola za gluhoneme deklice
v Šmihelu pri Novem mestu,
Zavod v Gorici in v Ljubljani
1900);
3. ljubljanski zavod kot pokrajinski kranjski zavod do 1945;
4. regionalna razporeditev zavodov od leta 1945: v Ljubljani,
Mariboru, Portorožu.
Med prvimi slovenskimi učitelji,
ki so poučevali gluhe učence,
je potrebno omeniti Antona
Pagona, Antona Tomana,
Valentina Staniča, Antona Jarca
in Janeza Koprivnika.
Anton Pagon se je rodil v
Solkanu leta 1790 in je poučeval
na normalki v Gorici. Poleg
rednih učencev je poučeval
tudi devet gluhonemih učencev
iz Gorice in okolice. Pri tem je
Objem zvoka
uporabljal naravne kretnje za
pojasnjevanje pojmov.
Anton Valentin Toman, rojen
1802 v Vipavi, je bil učitelj v
Kanalu in Gorici. Znan je podatek, da je imel 3 gluhe učence.
Valentin Stanič je ustanovitelj
goriškega zavoda za gluhe in
spada med surdopedagoge,
ki so največ storili za gluhe v
Slovenskem primorju. Rojen
je bil 1774 v vasi Bodrež blizu
Kanala. Višjo šolo je končal
v Salzburgu (latinščino in
bogoslužje). V svoji prosvetni
dejavnosti je organiziral šole,
skrbel za knjige … 1819. je
prišel v Gorico, kjer je bil od
1828. šolski nadzornik in
ustanovil zavod za gluhe otroke.
Organiziral je javne izpite gluhih
učencev.
Anton Jarc, rojen 1813 v
Ajdovcu na Dolenjskem, je
šolanje iz teologije nadaljeval
na Dunaju. Postal je profesor
filozofije na ljubljanskem liceju,
kamor je takrat spadala tudi
pedagogika. Jarc je v ta sklop
vnesel tudi predavanja iz
surdopedagogike. Leta 1846 je
imel ciklus predavanj s področja
metodike izobraževanja gluhih,
ki mu je prisostvovalo 16
študentov zadnjih treh letnikov
študija filozofije in teologije.
Markantna osebnost v zgodovini slovenske surdopedagogike je bil profesor učiteljišča
v Mariboru, Janez Koprivnik,
ki je leta 1887 naredil strokovni izpit pred cesarsko-kraljevo
komisijo v Gradcu in dobil naziv
strokovni učitelj za poučevanje
gluhih. Leta 1888 je objavil
knjigo »Gluhomutec in nja
obrazovanje«, ki je bil priročnik
učiteljem, kako naj ravnajo z
gluhim otrokom v redni šoli. To je
bilo potrebno zato, ker je obstajal predpis, po katerem so lahko
učitelji sprejeli v redno šolo tudi
gluhe otroke.
Posamezni poskusi šolanja
gluhih otrok in njihovi javni izpiti
so opozorili na potrebe, možnosti
in problem gluhih v posameznih
pokrajinah. Seznanitev javnosti
o obstoju posebnih zavodov za
gluhe v monarhiji je vzpodbudila
razmišljanje o ustanovitvi le-teh
tudi na Slovenskem.
Zavod za gluhe otroke v Gorici
sodi med najstarejše zavode, ki
so bili ustanovljeni na tleh s slovenskim prebivalstvom. Ustanovili
so ga slovenski učitelji. Ustanovitvi je botrovalo dejstvo, da je
bilo na Primorskem veliko gluhih,
ki niso mogli biti sprejeti v provincialne zavode v avstro-ogrski
monarhiji in so ostajali doma. V
tem zavodu so poučevali v slovenskem in italijanskem jeziku.
Začetek pouka je zabeležen
10. novembra 1840. Program in
načrt dela je vseboval cilje:
- naučiti učence, da spoznajo
sebe in svoje dolžnosti kot
kristjani in državljani;
- naučijo naj se govora;
- naučijo naj se neke obrti, s katero se bodo kasneje preživljali.
Šola je trajala 6 let, za tiste, ki so
se želeli bolje izobraziti v svojem poklicu, pa 8 let. Čeprav je
konzistorij odločil, da se učenci
učijo po govorni metodi, se je
pouk odvijal po znakovni metodi.
Samo nekateri boljši učenci in
tisti z boljšimi ostanki sluha, so
se učili po govorni metodi, ki je
bila končno sprejeta 1884. leta.
V šolo so sprejemali otroke z vse
Stran 33
Stran
Primorske z dopolnjenimi 7 leti,
a ne starejše od 12 let. Zavod je
opravljal svoje poslanstvo vse
do prve svetovne vojne, ko je za
nekaj časa prenehal delovati.
Leta 1919 je s saint-germanskim
mirom pripadel Italiji.
Zavod za gluhoneme deklice v
Šmihelu so ustanovili 1886. leta
za 7 učenk; v njem so častne
sestre de Notre Dame poučevale
v slovenskem jeziku. Razvil se je
v 6-razredno šolo, ki je sprejela
tudi do 30 učenk iz vse Slovenije. To so bili predvsem otroci
siromašnih kmetov, ki so jih na
šolanje napotili župniki.
Šola za gluhe v Šmihelu je
4 leta delovala kot privatna
samostanska šola, 1890 pa je
dobila pravico javnosti, ko je
skrb zanjo prevzela deželna
vlada. Organizacija pouka je
kot kaže bila podobna tisti
v Gorici. Od tam so prišle
redovnice, ki so bile seznanjene
z organizacijo in metodami dela
z gluhimi. Načrt in program te
šole nista ohranjena. Na osnovi
pedagoške dokumentacije
je razvidno, da so v zadnjih
razredih učili artikulacijo,
glasoslovje, izgovorjavo z
branjem in pisanjem, verouk,
računstvo, zgodovino,
zemljepis, spoznavanje narave,
lepopis, risanje, ročno delo in
gospodinjstvo. Temu predmetu
so posvečali največ pozornosti,
saj so gluhe deklice pripravljali
za gospodinje, hišne pomočnice
in delavke.
Delovala je 18 let, še nekaj let
po ustanovitvi Zavoda za gluhe
dečke in deklice leta 1900 v
Ljubljani.
Zavod za gluhoneme v
Ljubljani je po ustanovitvi prvih
5 let (1900-1905) deloval kot
privatni zavod.
Ustanovitvi zavoda so šle na
roko nekatere okoliščine: tedanji
šolski zakon, kjer je splošna
šolska obveznost veljala tudi
za nepolnočutne otroke. Ko je
Stran 44
Stran
tedanji šolski svet popisal gluhe
otroke, je ugotovil, da jih je 128.
Vendar so se mnenja državne
šolske administracije in predstavnikov Kranjske razhajala.
Različni so bili pogledi o tem, ali
naj bo zavod ustanovni (privatni)
ali pokrajinski; ali naj sprejema le
otroke Kranjske ali širše Slovenije; ali naj sprejema le fante ali
tudi deklice. Razpravo je prekinilo ministrstvo za bogočastje
in pouk z Dunaja z razpisom
januarja 1895, ki je pooblastilo
pokrajinsko vlado za ustanovitev
zavoda za gluhe otroke obeh
spolov kot zavod privatne narave. Zavod so zgradili na Zaloški
cesti 5. Svečano odprtje je bilo
28. oktobra 1900. Zgradili so ga
s sredstvi Ignacija Holzapfla.
Zavod je leta 1905 postal državni
zavod.
Njegove naloge so bile:
- da gluhoneme otroke ženskega
in moškega spola versko in
moralno vzgaja ter izobražuje;
- da jih pripravlja za razne poklice;
- da učitelje osnovnih šol
poučuje specifične metode o
izobraževanju gluhonemih, s
čimer je zavod sočasno dobil
tudi pravico pripravljati učitelje
za gluhe.
V organizacijskem statutu
zavoda je rečeno, “da
sprejemajo gojence vsako drugo
leto in to samo one, ki so gluhi
ali toliko naglušni, da glasovnega
govora ne zmorejo po redni
poti, da so stari med 7 in 12 let,
da so sposobni za pouk, kar
bodo s posebnim sprejemnim
izpitom pred komisijo lahko
potrdili, kakor da so tudi telesno
zdravi”. Prvi dve leti je bilo
sprejetih 26 učencev. Zavod
je imel ravnatelja, veroučitelja,
odrejeno število učiteljev in
hospitantov ter učitelja za ročno
delo. Ravnatelja in učitelje je
nastavljala pokrajinska vlada.
Učna metoda je bila glasovnojezična, pisno izražanje so gojili
vsa leta šolanja. Naravno kretnjo
so smeli uporabljati le, če je
imela praktično korist kot prvo
sredstvo sporazumevanja ali kot
pomožno sredstvo za pojasnitev
pojmov in izpraševanje. Učni
jezik je bil slovenski. Statut in
hišni red je pripravil prvi ravnatelj
zavoda Štefan Primožič po
vzorcu dunajskega zavoda.
Leta 1905 je zavod postal
državni. Pozitivna poročila o delu
zavoda so botrovala temu, da se
je povečal vpis. Od 1907. leta
je zavod vodil Fran Grm, ki je
na tem mestu ostal vse do leta
1939. Med njegovim vodenjem
je zavod doživljal svojo »zlato
dobo« in postal eden najbolj
urejenih zavodov za gluhe v
takratni Jugoslaviji. Življenje v
zavodu se je odvijalo po organizacijskem statutu, ki je urejal
pouk in nadzor nad zgradbo
ter imetjem. Uradni jezik je bil
nemški, pouk pa je bil v slovenskem jeziku. Nekateri učenci
so v zavodu bivali brezplačno,
za druge so plačevali starši. Za
gluhe iz Štajerske in Primorske
je bil zavod predaleč, zato so se
šolali v Gorici, Gradcu, Celovcu.
Zavod je med prvo svetovno
vojno zasedla nemška vojska
in ga uporabila za vojašnico ter
kasneje vojno bolnišnico.
Po vojni je zavod doživljal vrsto
administrativnih sprememb.
Okrožja so se stalno spreminjala, vse dokler zavoda ni prevzelo
Ministrstvo za socialno politiko iz
Beograda in nato ustanovljena
ljubljanska oblast. Po popravilu
zgradbe, obnovi inventarja
in vrta je prišlo do problema
prenatrpanosti zavoda, saj so
se vanj usmerili tudi otroci iz
Štajerske.
Po drugi svetovni vojni so nastale kvalitativne družbene, socialne in prosvetne reforme. Zelo
se je povečalo število učencev,
ki se je sukalo okoli števila 155.
Leta 1950 se zavod preimenuje
Objem zvoka
v Zavod za gluho mladino.
V letih po vojni se je pospešeno
razvijala avdiologija, pridobivati
so začeli prve aparature. Prvih
deset slušnih aparatov znamke
Audium je zavod prejel od sveta
za ljudsko zdravstvo in socialno
politiko leta 1952. Aktivna je bila
izmenjava znanj z obiski tujih
strokovnjakov in izobraževanjem
domačih učiteljev v tujini. Poglabljalo se je sodelovanje z ORL
kliniko.
V letih 1963-64 so intenzivno
preučevali verbotonalno metodo.
Surdopedagogi so aktivno pridobivali visoko strokovno izobrazbo
na novoustanovljeni Fakulteti za
defektologijo v Zagrebu. Leta
1964 se je zavod preimenoval
v Zavod za usposabljanje
slušno in govorno prizadetih,
leta 1974 pa večji del na Vojkovi
74 v TOZD Center za rehabilitacijo sluha in govora.
Zavod za korekcijo sluha
in govora Portorož je bil ustanovljen leta 1945, namenjen
za usposabljanje gluhih otrok
Primorske, saj je goriški zavod
ostal zunaj jugoslovanske meje.
Prvi ravnatelj je bil surdopedagog Vinko Rupnik, ki je zavod
vodil do 1961. leta. Kot edini
zavod te vrste v Primorju je razvil večjo elastičnost pri različnih
nalogah kljub slabim prostorskim
razmeram.
Razvili so oblike dela za gluhe in
naglušne otroke, ki so se usposabljali v zavodu, oblike dela
za večvrstno motene otroke v
zavodu in logopedske ambulante
na celotnem obalnem področju.
Zelo zgodaj so organizirali tudi
slušne vaje za odrasle slušno
prizadete.
Prvi so načrtno organizirali mobilno obliko obravnave po šolah
in vrtcih, ki je bila potrebna zaradi večjega števila integriranih
otrok.
Center za korekcijo sluha
in govora v Mariboru je
Objem zvoka
najmlajši slovenski zavod,
ustanovljen 1962. leta najprej
kot ambulantna oblika dela v
sklopu Zdravstvenega doma
Maribor. Ustanovljen je bil na
15. seji upravnega odbora
Zdravstvenega doma Maribor,
ker je bilo ugotovljeno, da je
največji dotok gluhih otrok
v ljubljanski in portoroški
zavod iz mariborskega
okoliša. Predstojništvo je bilo
poverjeno Margariti Stajnko.
Naloge centra, ki sta jih v
začetnem obdobju izvajali dve
surdopedagoginji, so bile:
- korekcija govora predšolskih
in šolskih otrok z govornimi in
glasovnimi, pa tudi s pisalnimi
in bralnimi motnjami;
- korekcija govora in reedukacija
sluha naglušnih predšolskih in
šolskih otrok;
- ambulantno in terensko delo z
gluhimi predšolskimi ter razredno delo s šolskimi otroki.
Prvega avgusta 1963 se je
center preselil v prostore bivše
ambulante v Kersnikovo ulico,
17. novembra pa so svečano
odprli prostore v Tomšičevi
13. Več prostora in kadra je
omogočilo začetek organizacije
šolskega dela od leta 1964.
V center so se vključevali
tudi otroci iz drugih krajev SV
Slovenije, zato so organizirali
rejništvo. Jeseni 1966 je bil odprt
prvi predšolski oddelek, ki je
vključeval osem otrok, starih od
4-5 let.
Center je tesno sodeloval s prof.
dr. Guberino iz zagrebškega
centra Suvag, ki je kot znan
lingvist in avtor verbotonalne
metode večkrat obiskal mariborski center. Vrstili so se obiski iz
Jugoslavije in tujine. Na centru
se je tako oblikovala generacija
dobrih strokovnjakov na področju
surdopedagogike, pa tudi logopedije. Eden odmevnejših strokovnih dogodkov je bil obisk dr.
Cvetka Brajovića iz Beograda,
avtorja znane metode terapije
jecljanja, ki je aktualna še danes.
V centru so poučevali tudi tuje
jezike za predšolske in šolske
otroke. Bila je to prva ustanova,
ki se je s tem sistematsko ukvarjala.
Leta 1972 je center začel delovati kot samostojna pravna
oseba TOZD Zdravstvenega
doma, 1983. pa kot samostojna
ustanova pod imenom Center
za usposabljanje slušno in
govorno motenih. Leta 1989
se center preseli na današnjo
lokacijo Vinarska 6.
Ves čas razvoja so v ustanovi enakovredno razvijali
področje surdopedagogike in
logopedije, nadgrajeno tudi z
izobraževanjem strokovnjakov.
Danes so v Sloveniji tri
organizacije za usposabljanje
gluhih in naglušnih.
Zavod za gluhe in naglušne
v Ljubljani, Vojkova 74. Delo
je organizirano v enotah vrtec,
osnovna šola, srednja šola,
zdravstvena enota in dom.
Center za sluh in govor
Maribor, Vinarska 6. Delo je
organizirano v dveh enotah, v
zdravstveni enoti avdiologopedskih ambulant ter enoti osnovna šola in vrtec Ob parku.
Center za korekcijo sluha in
govora Portorož, Sončna pot
14a.
Literatura: Bogo Jakopič,
Ljubomir Savić: Pota do besede,
Ljubljana, 1986
Stran 55
Stran
INDIVIDUALIZIRAN PROGRAM ZA GLUHE IN
NAGLUŠNE UČENCE
Alenka Werdonig, Center za sluh in govor Maribor
Učencem s posebnimi
potrebami, ki so usmerjeni v
izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno
strokovno pomočjo, se glede na
vrsto in stopnjo primanjkljaja,
ovire oz. motnje, lahko prilagodi
organizacija, način preverjanja
in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev
pouka ter zagotovi dodatna
strokovna pomoč. Kako bo vse
to prilagojeno za konkretnega
učenca, je zapisano v dokumentu – individualiziranem programu. Šola je dolžna najkasneje
v 30 dneh po sprejemu učenca
izdelati individualiziran program
(IP) vzgoje in izobraževanja. Za
pripravo in spremljanje izvajanja IP imenuje ravnatelj šole
strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci šole in
drugi strokovni delavci, ki bodo
sodelovali pri izvajanju programa
vzgoje in izobraževanja. Pri
pripravi IP sodelujejo tudi starši
otroka.
Z IP se določijo oblike dela na
posameznih vzgojnih področjih,
pri posameznih predmetih
oz. predmetnih področjih,
način izvajanja dodatne
strokovne pomoči, prehajanje
med programi ter potrebne
prilagoditve pri organizaciji,
preverjanju in ocenjevanju
znanja, napredovanju in časovni
razporeditvi pouka.
IP lahko postane kvaliteten
dokument, s katerim spremljamo otroka in njegov napredek,
ga po potrebi spreminjamo in
dopolnjujemo, služi nam kot
osnova za ugotavljanje otrokovega napredka. Pri oblikovanju
IP moramo predvsem prido-
Stran 66
Stran
biti dovolj ustreznih informacij o
otroku ter njegovi motnji, oviri oz.
primanjkljaju. V primeru gluhih in
naglušnih otrok bodo strokovni
delavci šole pridobili informacije
seveda v prvi vrsti od staršev, ki
bodo že ob vpisu povedali, da
njihov otrok posluša s pomočjo
tehničnih pripomočkov. Drugi vir
informacij je Odločba o usmerjanju, ki bi naj, če vse teče tako,
kakor bi moralo, na šolo prispela še pred začetkom novega
šolskega leta. Glede na pripravljalne aktivnosti, ki jih organizira
Center za sluh in govor Maribor
(CSG) pa nikakor ni prezgodaj,
če šola prejme odločbo že v
aprilu. Naslednji vir informacij, ki
si jih pridobijo strokovni delavci
šole, je začetno izobraževanje
za učitelje in druge strokovne
delavce, ki poučujejo oz. bodo
poučevali otroke z okvaro sluha.
Učitelji se na izobraževanju
seznanijo z značilnostmi
naglušnosti, gluhote, njenimi posledicami, tehničnimi
pripomočki ter načinom rehabilitacije. Spoznajo značilnosti
gluhih in naglušnih otrok ter
načine prilagajanja pouka otroku,
ki težje sledi verbalni razlagi.
Nekatere šole se povežejo tudi
s strokovnimi delavci vrtca,
tako da spoznajo dosedanje
načine dela z otrokom. Možen
vir informacij je tudi literatura o
gluhih in naglušnih učencih, ki
pa je je v Sloveniji relativno malo
in izobraževanja, organizirana
izven CSG.
Odločba o usmerjanju določa
stopnjo okvare glede na Kriterije
za opredelitev vrste in stopnje
ovire, motnje oz. primanjkljajev,
določa prilagoditev prostora in
pripomočke, ki jih je potrebno
uporabljati.
Naslednji vir informacij o tem,
kako opredeliti prilagoditve v IP,
so Navodila za izobraževalne
programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno
pomočjo za devetletno osnovno
šolo. Dostopna so na internetnih straneh Zavoda za šolstvo
Republike Slovenije in obsegajo
smernice za delo z otroki, ki
imajo motnje, ovire oz. primanjkljaje, ki so zajeti v Zakonu o
usmerjanju.
Kaj v praksi pomeni opredelitev:
otrok s popolno izgubo sluha
ali težko naglušen otrok? Da si
znamo predstavljati, kaj ta otrok
zmore na področju poslušanja,
govora in jezika, si moramo
pridobiti še dodatne informacije
o konkretnem otroku. Dobro je,
da nam njegov surdopedagog
razloži avdiogram. Za razvoj
govora ni vseeno, na katerih
frekvencah so ostanki sluha,
pomembna je tudi informacija,
pri kolikšni jakosti otrok prične
zaznavati zvok. Surdopedagog
nam lahko razloži, kako uporaba tehničnega pripomočka,
ki ga otrok uporablja, izboljša
njegovo sposobnost zaznavanja
in razumevanja govora. Otrokovi
starši ali surdopedagog so vir
tudi ostalih pomembnih informacij: kdaj je nastopila gluhota
oz. naglušnost, kdaj je pričel
uporabljati tehnične pripomočke
in kdaj je pričel z obravnavo pri
surdopedagogu. Pomembno
je, da vemo, kako je do sedaj
potekal razvoj poslušanja in
govora, ali so se pojavile kakšne
netipične težave ali dodatne
motnje. Zelo dragocene in-
Objem zvoka
formacije pri izdelavi IP pa so
lagodili poučevanje v primeru
delovanja. Morda je bolje, da
podatki o tem, kakšne so otrokdaljše okvare slušnih aparatov
imamo dva, tri »lažne« alarme
ove trenutne sposobnosti na
(SA) ali polževega vsadka (PV).
več, kakor da otroka daljši čas
področju poslušanja in govora.
pustimo izpostavljenega slabši
V IP predvidimo, kdo in kako bo
Iz vsega zapisanega je možno
kvaliteti zvoka. Dogovoriti se
skrbel za tehnične pripomočke.
sklepati, da je pravzaprav v vseh
je potrebno tudi o načinu upoStarši so zagotovo tisti, ki
primerih naglušnosti oz. gluhote
rabe FM sistema. Le-ta je lahko
prevzamejo skrb za tehnično
v strokovni skupini za izdelavo IP
ves čas le v šoli in prevzame
brezhibnost SA, poskrbijo, da
pomemben član otrokov surdoučiteljica tudi skrb za polnjenje
ima otrok dovoj veliko zalogo
pedagog, nepogrešljivi pa so
oddajnika, če pa otrok uporabaterij in da so baterije redno
otrokovi starši.
blja FM sistem tudi doma, je
polnjene oz. zamenjane. Zgodi
potreben drugačen dogovor.
Učitelji in drugi strokovni delavci
pa se lahko, da bo baterija
Ne glede na to, kako dobro
šole morajo poznati tehnični
prenehala delovati med poukom,
otrok s PV ali SA funkcionira, se
pripomoček, ki ga otrok uporana športnem dnevu, vsekakor
moramo vsi, ki z njim delamo,
blja, njegove možnosti, še bolj
pa jih bo potrebno menjavati v
zavedati, da okvara sluha vpliva
pa njegove omejitve. Pri otrocih
šoli v naravi. Zato mora biti tudi
na celoten osebnostni razvoj in
z okvaro sluha bomo naredili
učiteljica seznanjena s tem, kako
da se že najmanjša izguba sluha
veliko napako, če bomo sklepali,
zamenjati baterijo. Posebej pri
odraža v zmožnosti komunikada je otrokovo poslušanje z upomanjših otrocih je pri tem še
cije in vsakdanjem življenju. Pri
rabo tehničnega pripomočka pripotrebno nekaj pomoči, medtem
otroku, ki je utrpel izgubo sluha
merljivo s poslušanjem z dvema
ko starejši otroci zmorejo to
ob rojstvu, pa moramo vedeti, da
zdravima ušesoma. Težja kot je
sami. Med starši in učitelji naj bo
tak otrok ob okrnjenem razvoju
okvara sluha, manj koristi lahko
tudi dogovor, da vedno, kadar se
govora tudi drugače spoznava
pričakujemo od slušnih aparatov.
zdi, da je z delovanjem SA ali
in doživlja svet. Kako izguba
Pri uporabi polževega vsadka je
PV nekaj narobe, na to tudi oposluha vpliva na posameznika, je
kvaliteta poslušanja odvisna od
zorijo drug drugega. Slabšanja
nemogoče vnaprej napovedati
številnih dejavnikov. Otrok, ki je
kvalitete prenosa zvoka otrok
– vsak ima svoje značilnosti, svoj
bil operiran pred drugim letom
morda ne bo zaznal tako hitro
način doživljanja sveta, vsak
starosti, kjer mu delujejo vse
kot popolnega prenehanja
NEW
RECHARGEABLE
elektrode in je razvil poslušanje
po pričakovanjih, je lahko do
vstopa v šolo razvil poslušanje,
govor, jezik in komunikacijo, ki
se le malo razlikujejo od njegov- BATTERY AND CHARGING SYSTEM
NOV SISTEM ZA PONOVNO POLNJENJE
ih vrstnikov. Kasneje operiran,
prelingvalno gluh otrok, pri katerem zaradi komplikacij ni bilo
možno aktivirati vseh elektrod,
pa bo morda v komunikacijskih
zmožnostih močno odstopal od : : For use with TEMPO+, OPUS 1 and OPUS 2 speech processors
: : DaCapo plus MED-EL speech processors: Highly power-efficient
vrstnikov.
without compromising performance
Pomembno je poznati omejitve
: : Reduces overall weight of speech processors –
tehničnega pripomočka in v
MED-EL offers the lightest BTEs
IP načrtovati, kako bomo le-te
upoštevali. Situacije, v katerih : : Environmentally friendly
moramo upoštevati, da bo otrok : : Fully compatible with FM systems and other external devices
z okvaro sluha v težjem položaju (Bluetooth® with the OPUS 2)
za poslušanje, so: poslušanje na: : Other battery pack options can be used interchangeably
daleč (na sprehodih, terenskem
delu, izletih), v prostorih z izrazitim odbojem zvoka in vedno
DaCapo is subject to market availability
takrat, kadar je okoli učenca
hrup (med odmori, v telovadnici,
v avlah, dvoranah) Predvideti
AKUMULATOR IN POLNILEC
moramo tudi, MED-EL
kako bomo
pri- Headquarters | Fürstenweg 77a, A-6020 Innsbruck, Austria
Worldwide
The Hearing Implant Company
The Hearing Imp
COMFORTABLE
ECONOMICAL
CONVENIENT
&
DC
MKT2145E r.1.0
The Hearing Implant Company
The Hearing Implant A
Company
APO
COMFORTABLE
ECONOMICAL
CONVENIENT
&
Tel: +43-512-28 88 89 | Fax: +43-512-29 33 81 | offi[email protected] | www.medel.com
Objem zvoka
N
D
B
CO
EC
C
:: F
&
:: D
w
Stran 77
Stran
:: O
:: R
M
:: E
:: F
(B
živi v okolju, ki je značilno samo
zanj.
Zavedati se moramo, da se
okvara sluha ne kaže samo
v slabši govorni komunikaciji z okoljem, pač pa lahko
pričakujemo tudi: slabšo sposobnost ločevanja glasov, slabšo
slušno pozornost in koncentracijo, skromnejši besedni zaklad, slabše poslušanje v hrupu,
hitrejšo utrujenost, počasnejši
in manj uspešen razvoj branja
in pisanja, slabšo sposobnost
istočasnega poslušanja, razumevanja in govorjenja, večjo
vezanost na konkretne situacije
ipd. Pri otroku z okvaro sluha
pa lahko pričakujemo, da bo
bolje kot njegovi vrstniki razvil
opazovanje, sklepanje na osnovi
vizualnih informacij, sklepanje
iz situacije, reagiranje ob podrobnostih, ki jih njegovi vrstniki
niti ne zaznajo. Pri načrtovanju
dela z otrokom z okvaro sluha
moramo upoštevati, da nas bo
bolje razumel takrat, kadar bomo
govorili o situaciji, v kateri se
trenutno nahajamo, da bo lažje
spremljal in razumel vsebine v
okviru pričakovane teme. Lažje
bo poslušal krajše enote, med
katerimi se bo lahko nekoliko
odpočil od poslušanja. Svoje
znanje bo otrok z okvaro sluha
lažje pokazal, če mu bomo
ponudili jezikovni vzorec. Ne
pričakujmo, da bo zmogel več
komunikacijskih procesov naenkrat: kadar želimo, da posluša,
ne pričakujmo, da bo še zmogel
razumeti in hkrati zapisovati.
Ko oblikujemo IP za otroka z
okvaro sluha, postopoma preizkusimo njegove komunikacijske zmožnosti. Pomembno je,
da preizkusimo vsak proces
(poslušanje, razumevanje,
izražanje in jezikovne spretnosti)
posebej, saj sicer ne bomo vedeli, kaj je vzrok in kaj posledica.
Preverjanje poslušanja
Vsak dan preverimo, ali SA
oz. PV deluje. Uporabimo Ling
Stran 88
Stran
glasove, zagotovimo, da nas
otrok ne vidi. Opazujmo, kako
otrok posluša v različnih pogojih.
Otrok, ki dobro posluša v individualni situaciji, morda ne bo
zmogel poslušati v oddaljenosti
ali hrupu. Kako dolge stavke,
navodila, vprašanja lahko otrok
odposluša v celoti? Tej informaciji bomo prilagodili svojo razlago
in vprašanja. Opazujmo, kako
otrok posluša znane besede in
kakšne strategije uporablja pri
poslušanju manj znanih, novih
besed (ali jih tolmači kot znane
besede, ali išče pomen glede
na druge informacije, ali lahko iz
njegovega vedenja prepoznamo,
da besede ne razume ali zmore
celo sam povedati, da ne razume? Ali se otrok neha truditi
s poslušanjem oz. kdaj se to
pojavi?)
Kako preverjamo poslušanje?
Vedno le slušno, brez možnosti,
da bi otrok odgledoval. Odgovore si vedno dobesedno in takoj
zapišemo.
Kaj preverjamo pri
poslušanju?
Najprej preverimo, kako otrok
posluša glasove A, O, U, I, Š,
S, M. Preverimo poslušanje teh
glasov na različnih razdaljah,
nato poslušanje enozložnih
besed, daljših besed, na koncu
naj otrok ponavlja slišane
stavke. Jasno mora vedeti, da
je njegova naloga le poslušanje
in da ni treba, da razume povedano. Včasih za to uporabimo
tudi nesmiselne besede. Ko
bomo analizirali zapis, ki smo
ga napravili, bomo ugotovili
značilnosti otrokovih zmožnosti
poslušanja. Npr.: če otrok besedo šum ponovi kot šu in rum
kot ru, je verjetno, da ne zazna
glasu m. Pri poslušanju daljših
besed ugotavljamo, da otrok
ni zmogel poslušati, kadar ne
ponovi enakega števila elementov (glasov), kadar pa je število
elementov enako, a so navedeni
drugi glasovi, ima otrok težave z
natančno izgovorjavo le-teh. Iz
ponavljanja stavkov ugotavljamo,
kakšna je dolžina sporočila, ki
jo otrok lahko odposluša. Če iz
sporočila izpusti bistvene dele, je
jasno, da ne bo zmogel razumeti
vsebine.
Kako pomagamo pri
poslušanju?
Zavedajmo se, da je poslušanje
naporno, zahteva veliko koncentracije, zato omogočimo,
da se izmenjavajo aktivnosti
poslušanja z drugimi aktivnostmi
in tako omogočamo počitek.
Pri razumevanju poslušanega
nastajajo »luknje«, ki si jih
poslušalec zapolni. Gre za
»hipoteze«, ki se z nadaljnjim poslušanjem »potrdijo« ali
»zavržejo«. Kadar je praznin,
ki jih je potrebno na tak način
zapolniti, preveč, se poslušalec
izgubi, ne zmore več slediti.
Otrok se prične ukvarjati s
čim drugim in se ne trudi več
poslušati. Poslušanje in razumevanje mu olajšamo tudi tako, da
med enotami puščamo dovolj
velike presledke. Še posebej
takrat, kadar otroku zastavimo
vprašanje ali nalogo, moramo
počakati dovolj dolgo, da lahko
dojame celotno sporočilo. Kadar
ugotovimo, da nas ni razumel,
svoje sporočilo poenostavimo,
spremenimo (izberemo drugo
besedo, skrajšamo stavek ...).
Zavedajmo se, da prehitrega
govora otroci z okvaro sluha ne
morejo spremljati, prav tako je
manj razumljiv preglasen govor.
Če ob razlagi uporabljamo še
ključne besede ali kako drugače
vizualno nakažemo snov,
olajšamo poslušanje.
Kako preverjamo razumevanje?
Skrbno spremljajmo otrokove
odzive – ali sledi snovi, kakšen
je njegov izraz na obrazu,
kako izvaja aktivnosti. Otroku
postavljamo vmesna vprašanja,
praktične naloge. Poznati moramo njegov receptivni besedni
Objem zvoka
zaklad (katere besede zagotovo
razume), tako da lahko razjasnimo nerazumevanje z besedami,
ki so otroku znane. Uporabljajmo
tako dolge stavke, kot jih otrok
zmore poslušati. Z opazovanjem
ugotovimo, kakšna je njegova
hitrost avditivnega procesiranja
– kako zapolnjuje dele vsebine,
ki jih ni slišal, kako razumeva
znane besede v novi situaciji,
kako razumeva besede s prenesenim pomenom. Ugotovimo,
kako otrok sodeluje takrat, ko
obravnavamo teme, ki so mu
znane, kako pa takrat, kadar mu
teme niso znane.
Kako pomagamo pri razumevanju?
Prilagodimo govor otrokovim
zmožnostim poslušanja. Daljšo
razlago poenostavimo in jo
individualno ponovimo. Uporabljajmo vizualne pripomočke,
miselne vzorce, izkustveno
učenje, predučenje. Zapomnimo si, kje v razlagi je otrok
»izgubil nit« in v uri dodatne
strokovne pomoči ta del dodatno
razložimo. Kadar obravnavamo
novo snov, ki je težavna tudi za
ostale, morda otrok z okvaro
sluha sploh ne bo sodeloval.
Uro bo porabil za počitek ali za
svojo zabavo, česar si seveda
ne želimo. Poskušajmo predvideti takšne možnosti in mu v tem
času dajmo zaposlitev, ki se tiče
znane snovi, novo in težko snov
pa bomo z njim predelali individualno.
Kako preverjamo izražanje in
jezikovne spretnosti?
Najprej se moramo navaditi
na otrokov govor in pridobiti
z otrokom dober in sproščen
kontakt ter zaupanje. Ločiti
moramo situacije, v katerih
otrok pripoveduje zaradi
lastne potrebe. Takrat je
njegov cilj sporočiti misel,
dogodek, izkušnjo. Način,
na katerega bo to naredil, je
njemu lasten, uporabljal bo
Objem zvoka
svoje besede, na sebi lasten
način bo tvoril stavke. V takem
primeru je naša naloga, da
sprejmemo otrokovo sporočilo
in tako z njim delimo njegovo
doživetje. Ne popravljajmo
ga in ne pričakujmo, da bo za
nami ponovil pravilne besede in
stavčne oblike.
Kadar pa naj otrok pripoveduje
o nečem, kar smo si mi zastavili
kot cilj, torej kot nalogo, so naša
pričakovanja znova odvisna
od tega, kaj ta cilj je: ali želimo
preveriti, kako je razumel neko
vsebino, da uporablja slovnično
pravilne stavke ali pa, da opiše
sliko ...
Pri otrokovem izražanju lahko
veliko pomaga vzor. Dajemo
mu vzorce, kako bi se naj lotil
naloge. Npr.: pripovedovanje ob
slikah. Take vrste pripovedovanje je spontano lahko slovnično
zelo okrnjeno, vsebinsko pa
ustrezno, celo bogato. Kadar pa
od otroka pričakujemo slovnično
pravilne stavke, bomo izgubili velik del spontanosti. Koliko
bomo od otroka pričakovali, je
odvisno od njegovih sposobnosti (dolžine stavka, besed
v aktivnem besednjaku ipd.).
Tako lahko sliko muca opišemo
z naslednjimi stavki: Muca sedi.
Muca je rjava. Muca gleda. Muca
uho! Ali pa takole: Velika rjava
muca s povešenim ušesom sedi
na betonski stopnici ob travi in
pozorno gleda na svojo desno
stran.
Pri oblikovanju stavka lahko uporabimo vizualno pomoč. Otroku
na primer naznačimo, kolikšno
število elementov pričakujemo
v stavku. Pri opisu mu lahko
pomagamo tako, da ga vodimo z
miselnimi vzorci ...
Pri slovnici se lahko pri otroku
z okvaro sluha dolgo pojavljajo
težave pri uporabi ustreznega
spola, števila, časa. Otrok bo
neustrezno uporabljal predloge
ali jih bo celo izpuščal.
Posebna težava so še glasovi, ki so slabo slišni: npr. z
zadoščenjem, v svetu ... take
glasove poudarimo, naredimo
odmor, ločimo od ostalih besed z
gibom.
Navedli smo nekaj osnovnih
informacij, ki jih mora vsak učitelj
med procesom spoznavanja
otroka z okvaro sluha preveriti,
preden si začrta način dela z
njim. Svoja spoznanja bo nato
povezal z vsebinami predmeta,
ki ga poučuje in podrobneje
planiral vsebine, ki jih bo otrok
osvajal. Določil bo načine, kako
mu bodo vsebine predstavljene in kako bo preveril, kako
je otrok le-te usvojil. Ker pa se
otrok razvija ne samo na učnem
področju pač pa tudi na podorčju
poslušanja, govora in jezika
ter postaja vedno spretnejši v
komunikaciji, ga bomo praktično
neprestano spoznavali in prilagajali naše postopke njegovemu
napredku. Vidimo torej, da IP
sicer res nastavimo na podlagi
informacij, ki jih pridobimo o
otroku, hkrati pa ga lahko neprestano spreminjamo glede
na izkušnje, prakso, otrokove
spremenjene potrebe. Vsako
spremembo dokumentiramo in
argumentiramo v IP. Tako nastaja dokument, ki je podlaga
za dobro in učinkovito delo z
učencem z okvaro sluha.
Stran 99
Stran
TIMSKO SODELOVANJE STROKOVNJAKOV
IN ZAVODOV
KOT NUJNI POGOJ USPEŠNE INKLUZIJE OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI
Andreja Sivka, Vrtec Tončke Čečeve, Celje
Rada bi predstavila sodelovanje
v strokovnem timu za boljše delo
z otroki s posebnimi potrebami,
v mojem primeru z gluho deklico.
Kot vsaka motnja tudi motnja
sluha pomeni drugačnost in zahteva drugačen pristop k otroku
v izvedbenem kurikulu oddelka.
Pri inkluziji otroka z motnjami
sluha gre za polno sprejetje
drugačnega učenca, ki se
odraža v prilagojenem individualiziranem izvedbenem kurikulu,
prilagojenih pogojih prostora in
sredstvih ter organizaciji dela.
Vzpostavitev timskega
sodelovanja in naloge tima za
uspešno inkluzijo
Sprejeta zakonodaja omogoča
vključevanje otrok s posebnimi
potrebami v redne oddelke. Tako
je omogočen razvoj njihovih
zmožnosti, hkrati pa sprejemanje in priznavanje drugačnosti
in motenj, ki jih spremljajo
vse življenje. Način inkluzije
posameznika v redni oddelek je
izdelan na osnovi potreb otroka,
ki jih določa njegova motnja.
Pri tem je najpomembneje,
da takemu otroku pomagamo
vživeti se med vrstnike v oddelku. Tako praktično presegamo
dilemo, ki je bila še pred kratkim
prisotna v strokovnih razpravah:
ali govoriti zgolj o integraciji, ki
pomeni adaptacijo posameznika
na obstoječe okolje ali o inkluziji,
ki terja prilagoditev okolja na
raznolikost njihovih potreb, torej
akomodaciji okolja za raznolikost
stilov, potreb. Ker so otroci v
rednih oddelkih vključeni v izvedbeni kurikul in v njem aktivno
sodelujejo, lahko govorimo o
inkluziji (Bratož 2004).
Stran 10
Stran
10
Ko sem se kot strokovna delavka srečala z otrokom s posebnimi potrebami, sem kmalu
ugotovila, da ob problemih in
težavah, do katerih lahko pride,
ne bom sama, saj so mi bili v
veliko pomoč strokovnjaki: mobilna surdopedagoginja in vrtcu
svetovalna delavka. Sestavljale
smo strokovni tim, v katerega
smo po potrebi vključevale
tudi ravnateljico in otrokove
starše. V timu smo pripravile
individualiziran program vzgoje
in izobraževanja za deklico, ki
smo ga po potrebi dopolnjevale.
Dobra povezanost vseh članov
strokovnega tima in naša želja,
motivacija in znanje, so bili ključ
do uspeha. Pri deklici smo raven
socialnih izkušenj, gibalnih in intelektualnih sposobnosti približali
zdravim vrstnikom do najvišje
možne mere.
V mojo skupino drugega
starostnega obdobja je bila
vključena deklica s popolno
odsotnostjo sluha. Deklico sem
srečevala že prej, saj je od
svojega prvega leta obiskovala
vrtec. Pri dopolnjenem drugem
letu starosti so ji vstavili polžev
vsadek, to je kohlearni implantat,
ki pretvarja zvočno valovanje
iz okolice v električne impulze.
Gluhe osebe to zaznajo kot
kovinske zvoke. To ni naravno
poslušanje, potrebno je mnogo
vaj za razumevanje glasov in
zvokov iz okolja.
Že pred začetkom novega
šolskega leta sem začela iskati
in prebirati razpoložljivo literaturo
o vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke.
Prebrano mi je nekoliko osvetlilo
problem gluhih, še vedno pa
sem čutila stisko in strah pred
neznanim. S pomočnico sva
kot strokovni delavki v oddelku
skušali vzpostaviti z deklico
odnos, ki bi ji v prvi vrsti nudil
občutek varnosti in pomagal pri
primarni integraciji v novo okolje.
Dnevno sva se dogovarjali,
pri kateri aktivnosti bo - in na
kakšen način - potrebna spodbuda v smislu individualnih navodil,
razlage ali vključitve odraslega
kot soigralca.
Še pred koncem uvajalnega
obdobja smo se kot strokovni
tim sestale: svetovalna delavka,
mobilna surdopedagoginja iz
Centra za sluh in govor Maribor,
ki bo po odločitvi komisije za
usmerjanje otrok s PP izvajala
dodatno strokovno pomoč v
trajanju treh pedagoških ur
na teden in jaz kot strokovna
delavka v oddelku. Povabljena
sta bila tudi starša, prišla je mati,
ki nam je predstavila svoje želje,
dileme in težave.
Prvo srečanje je pomenilo
možnost ocene dekličinega
aktualnega razvoja in možnost,
da se v individualiziran program
zapišejo cilji za posamezna
razvojna področja. Individualiziran program so v pisni
obliki dobili tudi starši, da so
lahko sledili našim ciljem, s
pomočnico vzgojiteljice pa sva
jih dnevno seznanjali s posebnostmi, napredkom, morebitnimi
težavami ter jih občasno spodbujali ali usmerjali k določenim
aktivnostim doma. Sodelovanje v
timu se je nato preneslo na tandem vzgojiteljica – pomočnica
vzgojiteljice. V paru sva se
Objem zvoka
dnevno dogovarjali, katera izmed
naju bo tisti dan izvajala individualno delo, usklajeno s temo, ki je
potekala v oddelku in na kakšen
način.
Ob tedenskih obiskih mobilne
surdopedagoginje sva vedno
nekaj minut namenili izmenjavi
izkušenj pri posameznih aktivnostih, ki niso bile vezane vedno le na govorni razvoj, temveč
tudi na vsa ostala področja. Tako
sva realizirali idejo o skupinskem
delu – gluha deklica z nekaj
vrstniki, ki je bila pri zdravih
otrocih zelo dobro sprejeta,
drugačen način dela z drugo
odraslo osebo pa je bil motivacija za aktivno sodelovanje. Pri
deklici se je povečala aktivnost,
vedenje je bilo bolj sproščeno in
sodelovalno.
Občasno je bilo potrebno urnik
individualnega dela usklajevati
z dejavnostmi v oddelku v vrtcu
ali izven – ogledi predstav, plavalni tečaj … ali zaradi dekličine
bolezni. Izkazalo se je, da smo
uspele vedno najti sprejemljivo
rešitev.
Evalvacija timskega
sodelovanja in doseženih
ciljev strokovnega dela
Strokovni tim se je v popolni
sestavi srečal ob koncu šolskega
leta, ko smo ocenile otrokov
napredek na posameznih
področjih, ocenile pa smo tudi
primernost posameznih elementov individualiziranega programa
in naše timsko sodelovanje.
Skupna ugotovitev je bila, da je
bilo timsko sodelovanje dobro,
posamezniki smo v njem delovali
usklajeno. Pogrešali smo
vmesna srečanja (mesečna,
tromesečna), ki bi morda prinesla še boljše načrtovanje ak-
tivnosti v skladu s temo. Ugotovili smo, da imajo zunanji strokovni
sodelavci velik potencial znanja,
ki bi ga lahko prenašali na nas.
Žal pa smo vsi vpeti v urnike,
ki nam onemogočajo tovrstno
izmenjavo.
Deklica se je v tem šolskem letu
všolala v redno osnovnošolsko
izobraževanje, ima dodatno
strokovno pomoč mobilne surdopedagoginje, ki jo izvaja ista
oseba kot v predšolskem obdobju, dobili smo informacijo, da je
deklica v šoli zelo uspešna.
Zaključek
Tim, ki je uspešno sodeloval
pri inkluziji gluhe deklice, se
je razšel s pozitivnimi občutki.
Nalogo smo dobro opravili in cilj
dosegli. Tudi starši so se počutili
enakovredno vključeni in so
izražali našemu delu priznanje in
hvaležnost.
ODRASLI UPORABNIKI PV
Nada Hernja, Center za sluh in govor Maribor
Odrasli, ki se odločijo za PV,
imajo pred tem različne izkušnje
s poslušanjem.
Tisti, ki so dobro slišali in kasneje izgubili sluh ter kmalu potem
dobili PV, imajo najmanj težav pri
navajanju na »nove« zvoke.
Tisti pa, ki imajo že dalj časa
večjo izgubo sluha, potrebujejo
postopnost pri navajanju na novo
poslušanje. Nekateri so pred
operacijo ves čas uporabljali
slušni aparat, drugi ne. Nekateri
so še zaznavali zvoke govora,
drugi nobenih. Nekateri so se le
delno posluževali odgledovanja,
drugi so bili od njega odvisni.
Nekateri so pred izgubo sluha
razvili odličen govor, drugi le
delno.
Po prvi nastavitvi PV so nekateri
zelo zadovoljni, drugi ne. Njihova
Objem zvoka
pričakovanja so bila večja,
drugačna. Niso bili pripravljeni
na »novi« zvok, na to, da takoj
še ne razumejo. Tisti, ki so
pričakovali, da bodo slišali tako
kot prej, so lahko razočarani
in niso pripravljeni na daljšo
rehabilitacijo.
Res je tudi, da je težko vnaprej
napovedati, kakšno bo začetno
poslušanje s PV. Nanj vpliva
mnogo dejavnikov, ki jih vseh ni
možno predvideti. Lahko pa se
uporabniki seznanijo s koraki v
razvoju poslušanja.
Začetna sposobnost poslušanja
po prvi nastavitvi PV zadošča
za zaznavo zvoka. Uporabniki,
ki prej niso nič slišali, lahko
usmerjajo slušno pozornost in
zavestno poslušajo: »Nekaj
slišim!« Drugi morda lahko
določijo negovorne značilnosti
zvoka. Vsi pa se morajo navaditi
na uporabo PV s ciljem, da ga
uporabljajo ves dan.
V naslednjih korakih razvoja
poslušanja je priporočljivo,
da imajo uporabniki možnost
rehabilitacije ali vsaj svetovanja,
kako »vaditi«. Dobro je, če
imajo v ožjem družinskem krogu
nekoga, s katerim lahko vadijo
doma.
Na začetku je potrebno določiti,
koliko uporabnik zmore poslušati
brez odgledovanja. Če tega ni
sposoben, se vaje kombinirajo
tako, da ima možnost vaditi z
odgledovanjem in brez njega.
V prvem obdobju vadi
pričakovane vsebine iz t.i. zaprte
liste, kasneje nepričakovane
vsebine.
Stran 11
Stran
11
Koraki v razvoju poslušanja:
VAJE RAZLIKOVANJA
1. različnih zvokov
Uporabniki v domačem okolju
usmerjajo svojo pozornost na
zvoke, ki jih slišijo. Če jih sami
ne zaznajo, jih naj domači usmerjajo nanje. Ko jih zaznajo,
naj ugotavljajo, kateri zvoki so
to. Poleg različnih zvokov naj
prepoznavajo različne glasove
domačih, razlikujejo moške,
ženske in otroške glasove.
2. števila zlogov v besedi
Zbrano naj poslušajo
posamezne besede in določijo
število zlogov. Na začetku je
to potrebna vaja za usmerjanje slušne pozornosti na
govor in na določanje dolžine
besede. Pri tem ni potrebno
da razumejo, kar so slišali.
Primeri različno dolgih besed:
Enozložne besede: ključ, ris,
čop, mrak, luč, dan.
Dvozložne besede: mama,
reka, slika, vrata, krava.
Trizložne besede: banana,
limona, omara, letalo, pecivo.
Na začetku rehabilitacije je
mnogim uporabnikom težko
usmeriti slušno pozornost
na sam začetek govora,
na začetek besede in jim
ta »pobegne«. V tej fazi
poslušanja, ko še ni potrebno
razumeti, se je možno dobro
izuriti v slušni pozornosti.
3. števila besed v stavku
Uporabnik določi le število
besed, ki jih sliši. Stavki so
lahko krajši ali daljši. Sestavljeni naj bodo iz različno dolgih
besed brez kratkih zaimkov,
predlogov, veznikov (te izgovorimo povezane z naslednjo
besedo; če bi jih poslušali v tej
fazi, bi moral govornik go-voriti
prepočasi).
Primeri stavkov:
Stran 12
Stran
12
Maribor ima novo trgovino.
Čebelarji gojijo mnogo
različnih čebel.
Obrezovanje drevja moramo
prepustiti najboljšemu strokovnjaku.
4. višine zvoka
Višina zvoka je za uporabnike
trd oreh. Vaje v razlikovanju
naj se izvajajo s primerjanjem dveh ali več zvokov med
seboj.
5. posameznih glasov
Uporabnik razlikuje posamezne
glasove:
samoglasnike A, O, U, I, E in
soglasnike. Za vajo izberemo
glasove, ki jih uporabnik sliši
(vedno preverimo). Izgovorimo
posamezen glas, ki ga uporabnik ponovi (če je njegova
artikulacija slabše razumljiva,
nam naj pokaže na zapisu).
Soglasnike izgovarjamo kot:
m, d in ne kot em, de.
6. števil
Določimo števila, ki jih bo
uporabnik razlikoval. Naj jih
najprej samo posluša (mi
pokažemo napisano število, ki
ga izgovarjamo) nato naj sam
razlikuje. Izberemo 5 ali 10
števil, ki jih vadimo v eni vaji.
7. prvega glasu v besedi
Določimo glasove, na katere se bodo začele besede. Število je odvisno od
posameznika; najprej sta
lahko le dva glasova, v nadaljevanju število povečujemo.
Izbiramo med glasovi, ki jih
uporabnik lahko sliši.
Primer: izberemo glasove A,
P, S.
Izgovarjamo besede: pingvin,
planine, sobota, avto, ata,
slika, pet.
Uporabnik samo določi, na kateri glas se je začela beseda.
8. določenega soglasnika v
besedi
Določimo soglasnik, ki ga
uporabnik »išče«. Najprej naj
bo glas na začetku besede,
nato na koncu in tudi v sredini
besede.
Primer: določimo glas S.
Izgovarjamo besede: meja,
siva, pivo, soba, skuta.
Uporabnik določi, ali je v
izgovorjeni besedi glas S ali
ga ni.
Kasneje določi tudi, ali ga sliši
na začetku, na sredini ali na
koncu besede.
9. besed med seboj
Pripravimo besede v paru.
Uporabniku preberemo obe
besedi, nato mu povemo eno
izmed obeh. Mnogi uporabniki lahko takoj razlikujejo
besedi med seboj, ker črpajo
iz spomina, ko so še slišali.
Nekateri pa bodo potrebovali
najprej odgledovanje, nato
poslušanje in šele nato nalogo: določiti slišano besedo.
Primer parov besed:
rumena-čebela
nogavice-rokavice
miš-piš.
VAJE PREPOZNAVANJA
1. pričakovanih besed iz
zaprte liste
Določimo temo, iz katere
bomo črpali besede. Lahko
pripravimo seznam besed,
lahko se le dogovorimo o temi
(odvisno od uporabnika). Govorimo posamezno besedo, ki
jo uporabnik ponovi ali pokaže
na seznamu.
Primer: ženska imena (Marija,
Eva, Simona …).
Primer: zelenjava (čebula,
solata, grah …).
Primer: mesta v Sloveniji (Piran, Jesenice, Ptuj …).
Objem zvoka
2. določene besede v stavku
Določimo besede, ki jih bo
uporabnik skušal prepoznati
v stavku. Najprej se dogovorimo za eno besedo, ki jo
išče. Nato lahko določimo več
besed, eno od njih uporabimo
v stavku. Vsebine stavka ni
potrebno razumeti, prepoznati
mora le iskano besedo.
Primer: prepoznava besedo
»rumena« v stavkih:
Lepo je nositi rumeno ruto.
Včeraj je bilo grdo vreme. Rumena roža raste na vrtu.
Primer: prepoznava tri besede: rumena, velika, lesena v
stavkih:
Včeraj je bila velika proslava.
Moja lesena hiša se podira.
Naša rumena muca se je
izgubila.
3. vrzeli v stavku
Pripravimo stavke, kjer na
določenem mestu uporabimo
eno izmed predlaganih besed.
Primer: Franček gleda (kupi,
vzame, obrne) sliko.
Mama kuha juho (krompir,
meso, zelje).
4. pozdravi, fraze, pregovori
Uporabimo najpogostejše
pozdrave in fraze, kot so:
Dober dan. Adijo! Hvala! Na
zdravje! Oprosti.
VAJE RAZUMEVANJA
Uporabniku napovemo temo,
besedilo pa je zanj neznano.
3. razumevanje določenih
besed v nepričakovanih
stavkih
Določimo področje, temo
in navedemo besede, ki jih
bo poslušal. Te besede niso
zapisane ali vnaprej določene,
določena je le tema npr:
sadje. Uporabnik posluša
nepričakovane stavke,
njegova naloga je, da razume
besede izbrane teme (sadje).
4. razumevanje prve, prvih
dveh besed v stavku
Uporabnik posluša
nepričakovane stavke. Njegova naloga je, da razume vsaj
prvi dve besedi v stavku.
5. razumevanje prebrane vsebine
Izberemo primerne vsebine,
ki jih preberemo uporabniku.
Lahko si postavimo dva cilja:
da razume smisel prebranega
ali da ponavlja od stavka do
stavka.
6. razumevanje pogovora o
pričakovani temi
Z uporabnikom pričnemo
razgovor, ki ga ne pričakuje.
Tudi če ne razume takoj, mu
poskusimo z lažjimi stavki,
znanimi besedami, olajšati
razumevanje do te mere, da
bo ugotovil »o čem se gre« in
bo lahko sodeloval. Če brez
odgledovanja to nikakor ne
gre, uporabimo odgledovanje
le kot pomoč
7. razumevanje
nepričakovanih vsebin
8. spremljanje oddaj televizije,
radia
9. pogovarjanje po telefonu
Ko uporabnik vsaj delno
zmore razumevanje na tem
nivoju, je naša naloga le usmerjanje in nasveti, kako naj
se znajde v pogovorih, kjer
nima nobene možnosti odgledovanja.
Vsi uporabniki ne bodo zmogli pogovora po telefonu, ne
bodo razumeli govornih oddaj
po radiu. Nekateri bodo do cilja
potrebovali dalj časa.
Vsi pa bodo zmogli zaznavo
zvoka, razlikovanje in prepoznavanje. Tudi če bodo v
komunikaciji še potrebovali
odgledovanje, bo zanje pogovor
mnogo lažji, manj napet.
Odrasli uporabniki sami kreirajo
svoje življenje; od njih samih je
odvisno, koliko energije in doslednosti zmorejo za navajanje na
nov slušni pripomoček. Koraki v
razvoju poslušanja so enaki za
vse!
1. razumevanje kratkih,
pričakovanih vsebin
Izberemo vsebino, ki je
uporabniku zanimiva in zanj
primerna. To je lahko recept
za določeno jed ali pecivo;
opis značilnosti njegovega
kraja; črtica, ki jo pozna …
Uporabnik vnaprej ve, kateri
tekst bo poslušal.
2. razumevanje kratkih
nepričakovanih vsebin z
določenega področja
Objem zvoka
Stran 13
Stran
13
NOVO ŠOLSKO LETO, NOVI IZZIVI
Aleksander Šterman, Osnovna šola Ormož
V novem šolskem letu me kot
ponavadi čakajo novi izzivi, ki
poklicno in osebnostno bogatijo, prinašajo pa tudi marsikaj
novega. Tudi to šolsko leto, ko
poučujem deklico s polževim
vsadkom, ni izjema.
V šolskem letu 2006/07 sem
izvedel, da bom v tem šolskem
letu poučeval deklico s primanjkljajem na slušnem področju.
Deklici je ime Vida in ima polžev
vsadek.
Na izobraževanju na Centru
za sluh in govor v Mariboru
sem se seznanil s težavami
oz. potrebami, s katerimi se tak
otrok sreča med osnovnošolskim
izobraževanjem, z Vido pa
sva se seznanila ter spoznala
na zaključni evalvaciji ob
koncu šolskega leta. Bila je v
spremstvu staršev, ki so pokazali izjemen interes za njeno
uspešnost.
Skozi prvo triado je Vido
uspešno popeljala učiteljica
Irena Blagovič v sodelovanju z
ostalimi člani ožje skupine, ki se
je trudila in po svojih najboljših
močeh pomagala Vidi ter pozne-
je s svojimi izkušnjami tudi meni.
V odnosu učitelj učenec je
pomembno, da učitelj učencu
prisluhne in nudi pomoč ter
pravo mero znanja v pravem
trenutku. Vida mi pri tem izredno
pomaga, saj mi, ko nečesa še
ne razume dovolj dobro, to tudi
pokaže, pa najsi bo to z obrazno
mimiko ali z vprašanjem.
Največkrat se pojavi potreba
po dodatni razlagi in utrjevanju
novih besed in pojmov pri predmetih, ki so to šolsko leto novi
in vsebujejo veliko novih vsebin,
s katerimi se Vida do sedaj še
ni srečala. Taka predmeta sta
družba ter naravoslovje in tehnika. Ves čas od prvega razreda
pa uspešno pridobiva nove besede in pojme pri slovenščini, ki
jih govorno in pisno utrjuje. Ves
čas učno-vzgojnega procesa se
pojavlja potreba po dodatnem
individualnem delu, za katerega
pa ponavadi med poukom ni
dovolj časa, zato se velik del
pomoči prenese v za to namenjene ure dodatne strokovne
pomoči, ki se izvajajo v skladu
z individualiziranim programom
pred, med ali po pouku. Le-te so
namenjene dodatni razlagi učne
snovi in novih pojmov, s katerimi
se Vida vsakodnevno srečuje, a
jih ne uspe med poukom v celoti
usvojiti, bogatenju besedišča ter
podpori pri premagovanju ovir in
odpravljanju primanjkljajev.
Zelo pomembna za napredek
učenca sta tudi kvaliteta in pogostost domačega dela. Učenec
s primanjkljajem na slušnem
področju potrebuje zelo veliko
ponavljanja in utrjevanja pojmov.
Časa za zadostno utrjevanje
pojmov v šoli pogosto, kljub
dodatnemu času, zmanjka. Zato
lahko starši v stiku z učiteljem
bogatijo vzgojno izobraževalno
delo s takšnim učencem in ga
celostno dopolnjujejo, kar se še
kako kaže pri uspešnosti učenca
in kvaliteti usvojenega znanja.
Za nami je prvo ocenjevalno
obdobje v četrtem razredu
devetletke in lahko rečem, da je
bilo uspešno. Vida lepo napreduje na vseh področjih vzgojnoizobraževalnega procesa. To mi
daje vedeti, da smo v delu z njo
uspešni in da je pot, po kateri
dosegamo učne cilje, prava.
RAZMIŠLJANJE SLIŠEČEGA
Nives Skamlič, Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas
Vse nas, ki imamo stik s tistimi,
ki uporabljajo polžev vsadek, neprestano muči vprašanje, kako je
poslušati s to napravo. Otroci, ki
jim je polžek edini vir poslušanja,
nam o tem ne morejo nič povedati. Polžek je vse, kar poznajo.
Učenje poslušanja s polžkom je
drugačno od tistega z ušesom.
Stran 14
Stran
14
Ne samo zato, ker se ga otroci
učijo pozneje, šele po operaciji,
ko drugi že prepoznavajo zvoke
v okolici in razumejo govor.
Sama tehnologija je bistveno
manj zmogljiva od tistega, kar
nam sicer ponuja narava: normalne slušne poti preko ušesa,
kosti.
Ljudje, ki so slišali, nato oglušeli,
ponovno začeli poslušati s
polžkom, pa imajo predstave o
zvoku, kot so jih dobili že prej.
Nekoč sem na internetu našla
misel uporabnice polževega
vsadka, ki je oglušela postopoma in kasneje že kot ženska
dobila aparat. Žal ne vem več,
Objem zvoka
kdo je bila, vendar se mi je
njena misel, da je poslušanje s
polžkom stvar poskusov in napak, zelo vtisnila v spomin.
Nastavitve procesorja so izjemno
koristne, vendar pa gre tudi tu
za poskuse in napake: na voljo
so različni programi in vsak med
njimi ima svoje prednosti, pa tudi
slabosti. Poslušanje v nobenem
primeru ni tako, kot ga poznamo
slišeči. Predstavljajte si, da vidite
svet zelo jasno, toda le črnobelo. Ali pa ga vidite v barvah,
vendar je nekako zamegljen.
Med tema dvema možnostima
morate izbrati. Katera se vam zdi
sprejemljivejša? Če ne veste, ali
je svet črno-bel ali zamegljen, je
odločitev težka.
Ženska, ki je oglušela v zrelih
letih, je pripovedovala o svojem
poslušanju s polževim vsadkom
približno takole:
Predstavljajte si modro nebo. To
nebo gledate že vse življenje.
Nato doživite nesrečo in nebo
postane sivo. Nato vam povedo, da vam lahko dajo barve za
nebo. Vendar imajo le zeleno
barvo. Od takrat je za vas nebo
zeleno. Spomnite se, da je nebo
modro, vendar vaši možgani
počasi sprejemajo zeleno nebo.
Za vas postane normalno. Nato
vam povedo, da lahko dobite
različne odtenke zelenega neba.
Na sončen dan si lahko pričarate
temnejše nebo, da vas ne bode
v oči. Ali pa je nebo svetlejše,
kadar sonce zaide. Naučite se
imeti radi zeleno nebo, saj vam
to koristi. Nato čez nekaj tednov obiščete zdravnika, ki vam
navdušeno pove, da vam bo
odvzel zeleno nebo in vam dal
rožnatega!
Možgani so se navadili na
sprejemanje zelenega neba.
Toda to je nenadoma postalo
rožnato in niste prepričani, ali
imate takšnega radi. Vaši čuti
se upirajo, znova se morate
naučiti, kakšno je življenje z
Objem zvoka
rožnatim nebom. Nato zopet
dodajo odtenke rožnate. Niste
več prepričani, ali imate raje
rožnato nebo. Razmišljate, ali ni
bilo morda zeleno boljše ali pa je
to rožnato pravo. Vendar nobeno
ni MODRO.
To njeno pripovedovanje me je
pretreslo. Verjetno je res moč
primerjati poslušanje zvokov z
odtenki barv, ki jih vidimo. Verjetno je poslušanje s polžkom res
takšno: odtenki zelene, rožnate,
toda to ni pravo poslušanje.
Otrok, ki nima izkušnje z »modrim nebom« sploh ne ve,
kakšno bi nebo moralo biti.
Ne ve, kaj bi moral slišati in
poslušati z vsadkom. Naši
možgani so izjemni: sposobni so
sprejeti in se prilagoditi na vse
dražljaje, ki pridejo do njih. Vse
dražljaje preoblikujejo tako, da
tvorijo »neko stvarnost«. Normalno uho posluša na tisoč »kanalih«, polžki imajo omejeno število
elektrod. Možgani so tisti čudež,
ki skuša uporabiti vse skope
informacije, ki jih poslušalec z
aparatom sliši. Nato se nanje
prilagodijo, jih izboljšujejo, se iz
njih učijo.
Zato je učenje poslušanja s
polžkom tako dolgotrajen proces. Pogosto imajo otroci težave
z navajanjem na polžka. Tožijo,
da so utrujeni. Po drugi strani pa
se, kadar se spraznijo baterije,
vznemirijo, ker ne slišijo. Mnogi
tožijo nad glavoboli, drugi pravijo, da so utrujeni. Veliko energije
jim jemlje določanje, kaj je hrup
iz ozadja in kaj so informacije,
ki jih morajo/želijo slišati. Tudi
slišeči imamo težave pri pogovoru v večji skupini. Za človeka
s polžkom pa je problem ta, da
sliši stvari, ki jih slišeči ne slišimo
ali ne zaznamo. Pri pogovoru
v skupini ga motijo vrata, ki se
zunaj zapirajo, drsanje stola po
tleh, šumenje papirja, zvonjenje
telefona v spodnjem nadstropju,
vse vrste različnih šumov, ki so
lahko tudi zelo daleč. Šele ko
zazna, da so to moteči šumi, se
lahko začne boriti proti njim.
Pa vendar so ravno ti »šumi«
tisti, ki bogatijo naše življenje:
petje ptice na oknu, zvok telefonskega zvonca, šumenje
vode, ki opozarja, da je treba
zapreti pipo … Veliko je zapisov
tistih, ki so oglušeli kasneje v
življenju in iz njihovih besed sije
globoka hvaležnost, da so dobili
možnost ponovnega poslušanja
s polžkom. Njihove besede so
ganljive. Nekateri menijo, da je
polžek najboljše darilo, ki so ga
dobili. Vrnil je življenje okolju, ki
je prej žalostno samevalo v tišini.
Baterije za ponovno polnjenje
Freedom Cochlear
Stran 15
Stran
15
SLIKANICA KOT PRIPOMOČEK
JEZIKOVNEGA RAZVOJA OTROK S PV
Nada Hernja, Center za sluh in govor Maribor
V Nürnbergu je od 30. junija do
1. julija 2007 potekala delavnica,
ki jo je organizirala firma
Advanced Bionics. Namenjena
je bila staršem in terapevtom
otrok s PV. Strokovno jo je
vodila docentka Gisela Batliner
iz Münchna. Prikazala je
uporabnost različnih tipov
slikanic: akcijske, pripovedi
iz vsakdanjega življenja,
pesmarice, pripovedi …
Svojo predstavitev je naravnala
na najpogostejša vprašanja:
»Katere knjige so primerne za
mojega otroka?«, »Kako naj
za knjigo navdušim svojega
nemirnega otroka?«, »Na
kakšen način naj z otrokom
gledam slikanico in se nato o
tem z njim pogovarjam?«, »Kako
moj otrok sploh razume in kako
naj s pomočjo slikanic razvijam
njegove jezikovne sposobnosti?«
Nekaj nasvetov:
- branje slikanic naj spremlja
vzdušje pozornosti in zaupanja;
- pri branju je vedno pomembno,
da izhajamo iz otrokovih
interesov;
- branje v principu ne sme biti
pasivno;
- pomembno je, da se otrok in
odrasel ob (po) branju knjige o
njej pogovarjata;
- bralec mora včasih tudi
počakati in dati otroku čas za
vzpodbujanje govora;
- uporabljamo življenjski, naravni
jezik;
- samostalniki naj ne bodo
prenaglašeni;
- pretežke besede lahko
zamenjamo;
- pritegnejo lahko alternativna
vprašanja ali teksti z vrzelmi.
Pri majhnih ali nepozornih
otrocih, ki zmeraj hitro listajo
knjigo, lahko njihovo zanimanje
povečamo z različnimi dodatnimi
vzpodbudami. Primer: kadar
je v slikanici narisana goreča
sveča, jo pokažemo s prstom
in komentiramo: »O ja, vroče,
pozor, sveča je vroča!«
Povzeto iz članka »Bilderbücher
in der frühen Sprachförderung
CI-versorgter Kinder«, Schnecke
58, november 2007.
Pripis: Vem, da je tema zanimiva
za vse starše in da imamo v
Sloveniji mnogo izkušenj. Vabim
terapevte in starše, da na temo
Uporaba slikanice za razvoj
govora napišejo svoje izkušnje,
ideje in nasvete!
Gašper Založnik
Stran 16
Stran
16
Objem zvoka
POJEMO, PLEŠEMO IN SE IGRAMO
Sergeja Grögl, Center za sluh in govor Maribor
Z malimi polžki Gašperjem, Jernejem, Valentino, Karin, Mariso, Žanom in Jakcem smo dramatizirali slovensko
ljudsko pesem Lisička je prav zvita zver.
Mizo smo spremenili v skalco, tolkalce v puško, lovcu pa smo na glavo nataknili klobuk. Ob dramatizaciji
in plesu smo se spoznali in se naučili vsebino pesmi. Ob tem smo se zelooo zabavali. Za zaključek smo
dramatizacijo spremenili v igro in vsebino pesmice tudi narisali.
LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER
LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER,
POD SKALCO IMA SVOJ KVARTIR.
PA Z REPKOM MIGLJA,
PA S KREMPLJI PRASKA,
PA VPRAŠA ČE LOVEC DOMA.
OJ LOVEC PA NA SKALCI SEDI,
NABITO PUŠKO V ROKAH DRŽI.
PA ČAKA NA NJO,
DA USTRELIL JO BO,
ČE LE PRIKAZALA SE BO.
LISIČKA PA JE ZVITA BLA,
PRI DRUGI LUKNJI VEN JE ŠLA.
SE SLADKO SMEJI,
KER ULOVIL JE NI,
PA JAGRCU FIGCE MOLI.
LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER, POD
SKALCO IMA SVOJ KVARTIR.
PA Z REPKOM MIGLJA,
PA S KREMPLJI PRASKA,
PA VPRAŠA ČE LOVEC DOMA.
OJ LOVEC PA NA SKALCI SEDI,
NABITO PUŠKO V ROKAH DRŽI.
PA ČAKA NA NJO,
DA USTRELIL JO BO,
LISIČKA PA JE ZVITA BLA,
PRI DRUGI LUKNJI VEN JE ŠLA.
SE SLADKO SMEJI,
KER ULOVIL JE NI,
ČE LE PRIKAZALA SE BO.
Objem zvoka
PA JAGRCU FIGCE MOLI.
Stran 17
Stran
17
GOVORNI NASTOP - MOJ APARAT
Rok Korent, 7. razred, Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas
Stran 18
Stran
18
Objem zvoka
INTERVJU Z ROKOM KORENTOM
O NJEGOVEM GOVORNEM NASTOPU
Diana Ropert, Center za sluh in govor Maribor
Rok Korent hodi v 7. razred
devetletke. Kot vsi ostali je moral
tudi on pripraviti govorni nastop.
Pri slovenščini, angleščini ter
pri drugih predmetih mora
imeti različne predstavitve.
Govorni nastop, ki ga je imel pri
slovenskem jeziku, je pripravljen
deliti tudi z nami.
O nastopu sva imela kratek
intervju.
Diana: Koliko govornih
nastopov imate v enem
šolskem letu?
Rok: Imamo dva do tri govorne
nastope pri slovenščini in enega
pri angleščini ter predstavitve pri
drugih predmetih.
Diana: Kdo ti da temo za
govorni nastop?
Rok: Za govorni nastop sem si
lahko izbral karkoli. Opisal bi
lahko žival, predmet, dogodek …
Diana: Kje si dobil idejo, da
predstaviš polžev vsadek?
Rok: Pomagala mi je Nives
Skamlič (logopedinja, ki ga ima
dodatno strokovno pomoč).
Diana: Povej nam, kako si se
lotil dela?
Rok: Najprej sem opisal, kako je
bilo, ko sem bil majhen. Potem
sem opisal delovanje svojega
ušesa. Opisal sem aparat.
Diana: Kje si dobil vse
informacije?
Rok: Vse informacije sem dobil
na internetu.
Diana: Si opisal tudi svoje
občutke, ker ne slišiš?
Rok: Ja, navadil sem se že. Če
je okoli mene hrup, slišim slabo.
Diana: Kako dolgo si se
pripravljal za nastop?
Rok: Kakšen teden. Ko sem ga
Objem zvoka
pripravljal, sem se tudi učil, kako
ga bom povedal.
Diana: Kaj si čutil, ko si stal
pred razredom?
Rok: Pred nastopom me je bilo
strah in vroče mi je bilo.
Diana: Tudi jaz imam tremo
pred nastopom.
Rok: Kaj je to tremo?
Diana: To, da te je strah in da
ti je vroče imenujemo trema.
Rok: Sedaj me je manj strah,
ker že poznam sošolce. (Rok
je v tem šolskem letu prišel iz
podružnične šole. Združili so dva
razreda. Ni mu bilo lahko.)
Diana: Kako je bila učiteljica
zadovoljna s tvojim
nastopom?
Rok: Ja, ja, v redu! Pet sem
dobil.
Diana: Kako so bili zadovoljni
sošolci?
Rok: Ja!
Diana: So ti kaj ploskali?
Rok: Ja, itak!
Diana: Kakšen občutek si imel
po nastopu?
Rok: V redu!
Diana: Če bi lahko sam izbiral,
bi še izbral govorni nastop?
Rok: Ne, ne bi. Brez veze.
Diana: Dobil pa si dobro
oceno.
Rok: Ja, drugače pa se pač
veliko učim.
Najin razgovor je Rok končal
s: »Hvala bogu, da je danes
petek!«
Jaz sem se z njim zelo strinjala.
Rok Korent
Stran 19
Stran
19
MOJCA RAZISKUJE, SPRAŠUJE ...
Mojca Mihelič
Odločila sem se, da bom pisala o treh različnih temah; o podnapisih na televiziji, o Mihelinem raziskovanju
za projektno nalogo in o mojih težavah pri odločitvi za študij.
Podnapisi na televiziji nam, ki
imamo težave s sluhom, zelo
olajšajo spremljanje programa
na TV. Sama zelo rada spremljam Poročila na Sloveniji 1, kjer
si preko teleteksta nastavim
podnapise. Problem se pojavi,
če hočem gledati poročila 24ur
na POP TV, kjer pa podnapisov
ni. Prav tako ne morem spremljati kontaktnih oddaj oz. si
ogledati slovenskih filmov, ker
mi jih nikakor ne uspe razumeti,
saj po navadi govorci oz. igralci
govorijo prehitro in velikokrat
tudi v narečju. Ker sem gluha
od rojstva, sem se nekako
navadila na to, da mi pač niso
dostopne vse informacije kot
ostalim. Ne morem pa si zamisliti
starejših ljudi, ki jim sluh upade
zaradi starosti in so bili navajeni,
da slišijo poročila, potem pa
naenkrat tega ne morejo več. V
nekaterih oddajah sicer vključijo
tolmača (na primer v oddaji za
Rdeči Križ), da govor prevede
v kretnje, ki pa jih razume malo
ljudi. Niti takrat, kadar govorijo pomembni ljudje, na primer
predsednik, ni podnapisov na
televiziji. Razumem, da to ni
možno, kadar je to oddaja v živo,
lahko pa bi bili v ponovitvah. Mar
mi nimamo pravice vedeti, kaj
govorijo (mislijo) drugi ljudje?
Pa še to: res bi bilo super, če bi
se malo bolj potrudili s podnapisi, saj sem velikokrat opazila, da
so napisane besede pomešane,
manjkajo črke, besedilo se ne
ujema s tistim, kar trenutno govorec govori, besedilo se pokaže
zelo na hitro, da ne utegneš
Stran 20
Stran
20
prebrati … Res sem žalostna, da
nimajo posluha za nas tam na
televiziji. Potrudila se bom in se
pozanimala, kaj moramo storiti,
da bi nam prisluhnili.
Rada bi pohvalila svojo sestro
Mihelo.
Mihela in njena sošolka sta
opravili raziskovalno nalogo
z naslovom: Tudi »drugačni«
so lahko športno aktivni. V
nalogi sta raziskovali, kako
so športno aktivni učenci s
posebnimi potrebami v vseh
oblikah prizadedosti, ne samo
gluhi in naglušni, temveč tudi
npr.: slabovidni oz. slepi učenci,
učenci z motnjami v duševnem
razvoju, dolgotrajno bolni,
gibalno ovirani učenci itd.
Presenetilo me je nekaj odgovorov, ki so jih zapisali profesorji v
anketi, recimo na prašanje: Kaj
menijo, s katerim športom se
gluhi in naglušni posamezniki ne
morejo ukvarjati. Menili so, da so
to ples in borilni športi. Mene in
Mihelo je to zelo presenetilo, saj
je moja sestra naglušna, pa zelo
rada pleše in tudi hodi na plesne
vaje ter se je nekoč ukvarjala s
karatejem. Obe se strinjava, da
midve nimava s športom nobenih
težav in se normalno vključujeva
v vse športne dejavnosti. Za ples
pa poleg glasu začutimo vibracije, torej vemo, kdaj se je začela
glasba. Večina nas s posebnimi
potrebami se zelo rada športno
udejstvuje, saj nas druženje v
športu z vrstniki veseli.
Čestitam Miheli in Ane-Marie,
da sta tako dobro naredili to
raziskovalno nalogo in upam, da
jo bosta lahko še kje predstavili,
saj je zelo zanimiva.
Že nekaj časa premišljujem
o tem, kaj bi šla študirat po
končani gimnaziji. Sicer imam
še eno leto časa, a kaj, ko
leto tako hitro mine, jaz pa
potrebujem veliko časa za
razmislek, tuhtanje itd. Glede
na informacije je zelo težko
izbrati pravi študij, predvsem pa
omejeno, kajti nam, gluhim in
naglušnim ljudem s PV, je težko
najti službo. Zato je še težja
odločitev, kaj naj sploh študiram!
Sprva sem si zaželela postati
psihologinja ali pedagoginja, saj
me veseli biti v stiku z ljudmi.
Nekaj časa sem razmišljala o
pravu in ugotovila, da tudi to ne
bi bilo najboljše zame. Zato zdaj
veliko razmišljam, da bi študirala
fizioterapijo ali umetnostno
zgodovino. Res morda ne bi bilo
slabo, če bi bila fizioterapevtka,
saj si lahko z ljudmi, ki imajo
težave, mene pa veseli, da jim
pomagam.
Mi lahko kdo pomaga z nasveti?
Lepe pozdrave vsem bralcem in
bralkam.
Objem zvoka
NOVIČKE
5. KONGRES OTORINOLARINGOLOGOV SLOVENIJE
Združenje otorinolaringologov Slovenije Slovenskega
zdravniškega društva organizira
5. kongres otorinolaringologov
Slovenije, ki bo od 25.-27.9.2008
v Kongresnem centru Term
Radenci.
STROKOVNO SREČANJE V
REKI
Od 28. do 29. marca 2008 bo
v Reki strokovno srečanje z
naslovom: Različni pristopi v
zgodnji diagnostiki in rehabilitaciji otrok s težavami v razvoju.
Teme:
- Komunikacijske potrebe otrok
z motnjo sluha
- Ali bo moj otrok govoril?
- Zgodnja komunikacija in intervencija
- Center, starši, otrok; kaj je
čigava odgovornost?
OBOJESTRANSKA DODELITEV POLŽEVEGA VSADKA
(PV)
Obojestranska dodelitev PV je
danes »vroča« tema v razvitih
državah. Tudi pri nas starši
že postavljajo vprašanja o tej
možnosti.
Podatki, ki jih posredujejo strokovnjaki in uporabniki, navajajo
koristi, ki jih prinaša obojestransko poslušanje. Tako kot je to že
dolgo znano pri uporabi slušnih
aparatov, uporabniki dveh PV
poročajo o boljšem razumevanju
govora v hrupu, določanju izvora
zvoka in manjšem naporu pri
poslušanju.
Podatki iz leta 2003, ki jih
posreduje nemško združenje
za foniatrijo in pedoavdiologijo,
temeljijo na raziskavi dveh
skupin po 10 otrok. Otroci v prvi
skupini so dva polževa vsadka
dobili pred drugim letom starosti, otroci v drugi skupini pa en
polžev vsadek med 2. in 4. letom
starosti. Rezultati prve skupine
Objem zvoka
kažejo dobre sposobnosti lokalizacije zvoka. Nadaljnje spremljanje bi naj pokazalo, ali bo tudi
poslušanje v hrupu pokazalo
enak uspeh kot pri odraslih uporabnikih.
Raziskave odraslih uporabnikov
kažejo takojšnje izboljšanje
poslušanja v tišini in hrupu,
čeprav še nekaj časa ne
izenačijo poslušanja na obeh
straneh.
Strokovnjaki v Nemčiji si prizadevajo, da bi obojestranska
implantacija postala standardna
možnost, ki bi jo krila zavarovalnica.
Povzeto po:
1. Nucleus news
2. 20. Wissenschaftliche
Jahrestagung der DGPP, 2003.
S PONEDELJKOM 10.3.
2008, SE JE ZAČEL TEDEN
MOŽGANOV 2008
SiNAPSA, Slovensko društvo
za nevroznanost, je bilo ustanovljeno konec julija 2003
kot izraz želje raziskovalcev in
kliničnih strokovnjakov, ki se pri
svojem delu srečujejo z živčnim
sistemom, po vzpostavitvi
medsebojnega stika, olajšanju
povezovanja in vzpodbujanju
uresničevanja multidisciplinarnih projektov v slovenski
nevroznanosti. Navezovanje
stikov med strokovnjaki prek
meja posameznih raziskovalnih
usmeritev in metodoloških pristopov je zato pogoj za oblikovanje
celovite predstave o mehanizmih delovanja živčevja na vseh
ravneh, od sporazumevanja med
celicami do višjih spoznavnih
procesov.
Ustanovitev nacionalnega
društva ima pomen tudi za organizirano predstavljanje slovenske nevroznanosti navzven in
kot dejavnik povezovanja slovenskih raziskovalcev, ki v nevroznanosti delujejo v tujini. Kmalu
po ustanovitvi je SiNAPSA zato
oddala prošnjo za včlanitev v
svetovno organizacijo za raziskovanje možganov (International
Brain Research Organization,
IBRO), ki je slovensko društvo
sprejela v redno članstvo. Oddali so tudi prošnjo za včlanitev
v Zvezo evropskih nevroznanstvenih društev (Federation of
European Neuroscience
Societies, FENS). Na njihovi
internetni strani si pod koščki
možganske sestavljanke lahko
ogledate številne prispevke.
NEUROTH V SLOVENIJI
Firma Neuroth se je s prevzemom 25 poslovalnic v Slo-veniji
povečala; tako ima sedaj 128
poslovalnic. K nam prinašajo
novo ponudbo: na enem mestu
bo možno izbirati med proizvodi
različnih firm (Oticon, Phonak,
Siemens, Widex).
Firma je prisotna v štirih državah
Evrope, v Avstriji (matična firma),
v Švici in Lichtensteinu ter sedaj
v Sloveniji.
Predstavnica firme Neuroth AG,
Waltraud Schinko - Neuroth
pravi: »Prisotnost na tržišču
je za Neuroth izziv in naložba
v prihodnost. V čim krajšem
času želimo naš avstrijski
standard prenesti v Slovenijo.
Ponudili bomo dodatne izdelke
in obveščali javnost o področju
izgube sluha.«
Sodelavci Audiovoxa in Gattona
v Sloveniji so dobra osnova in se
bodo harmonično vklopili v novo
organizacijo.
Firma Neuroth ima več kot
100-letno tradicijo na področju
slušnih aparatov in danes zaposluje okoli 600 sodelavcev. Njihov cilj je najti najboljšo rešitev
posameznikom z motnjo sluha.
Stran 21
Stran
21

 


 
  
      


    

 
        


     
 
 

 
         
      
  
 
        

           
     
           

 
 
 
 
           
   
 
         
           
 
          

 

        
  
 
 
         

 




           
       
 


        

          

Stran 22
Stran
22



 
 

         
        

 


 
 


 
        
      
       


 

 



   
 
         

        

    
 
      
     

 


       
 




 


 
         

 
          
       
  
 
         
        

              

           

Objem zvoka

          
        
       
          
           
 
 
       


       
  
 

 
       


           


      
 

        
        


         
     
 
    



 
         

 
   
 
         

        

 
   
 
  

 
 


 

      

     
 

 

  
 
 
 
       



           

 
 

 

  
          

  
 
        
  
 
       
         
    
 


       

 
 
   
 
   
           
   
 
 
        


 




 
Objem zvoka
Stran 23
Stran
23
Stran 24
Stran
24
Objem zvoka