1. No category

Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
T: 01 369 52 00
F: 01 369 57 83
E: [email protected]
www.mp.gov.si
Številka: 007-1015/2012
Ljubljana, dne 27. 11. 2012
EVA: 2012-2030-0036
GENERALNI SEKRETARIAT VLADE
REPUBLIKE SLOVENIJE
[email protected]
ZADEVA: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (EVA 20122030-0036) – predlog za obravnavo
1. Predlog sklepa vlade:
Na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05
– uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 55/09 – odločba US, 38/10 – ZUKN in 8/12) je Vlada
Republike Slovenije na … seji dne… sprejela naslednji sklep:
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o notariatu – ZN-G (EVA 2012-2030-0036) in ga predloži Državnemu zboru Republike
Slovenije v obravnavo po rednem postopku.
Dr. Božo PREDALIČ
GENERALNI SEKRETAR
Prejmejo:
- Ministrstvo za pravosodje in javno upravo,
- Ministrstvo za finance,
- Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo,
2.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:
Dr. Senko Pličanič, minister za pravosodje in javno upravo
Helmut Hartman, državni sekretar Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Andreja Lang, v.d. generalne direktorice Direktorata za zakonodajo s področja pravosodja
2.b Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu Državnega zbora:
Dr. Senko Pličanič, minister za pravosodje in javno upravo
Helmut Hartman, državni sekretar Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Andreja Lang, v.d. generalne direktorice Direktorata za zakonodajo s področja pravosodja
3. Gradivo se sme objaviti na svetovnem spletu:
DA
4.a Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajšanem postopku v
Državnem zboru RS z obrazložitvijo razlogov:
4.b Predlog za skrajšanje poslovniških rokov z obrazložitvijo razlogov:
5. Kratek povzetek gradiva
Sprememba zakona je potrebna zaradi celovite ureditve prenosa pristojnosti zapuščinskih zadev s
sodišč na notarje, kar uvaja Predlog Zakona o dedovanju, ki ga hkrati s predlogom tega zakona
posredujemo v sprejem Vladi RS. Notarji bodo po predlagani ureditvi urejali zapuščinske zadeve s
sestavljanjem notarskih zapisov o dedovanju. Ker se celotni prvostopni zapuščinski postopek prenaša
na notarje, o popisu in cenitvi zapustnikovega premoženja ter imenovanju skrbnika zapuščine ne bo
več odločalo sodišče, temveč notar. Notar bo v postopku urejanja zapuščinske zadeve ob upoštevanju
pravil notarske hrambe lahko imel v hrambi tudi zapuščinske listine, denar oziroma dragocenosti.
Glede na opisane pristojnosti, ki jih bo imel notar po predlogu Zakona o dedovanju, je treba temu
ustrezno prilagoditi tudi ureditev v Zakonu o notariatu.
Poleg tega je predmet predvidenih sprememb zakona tudi ureditev dostopa notarjev do javnih zbirk
podatkov ter njihovo neposredno pridobivanje in obdelava, dopolnitev določb glede disciplinske
odgovornosti notarja, kadar deluje kot odvetnik, uskladitev pogoja za imenovanje z veljavno
visokošolsko zakonodajo, odprava pogoja vzajemnosti pri dostopu do poklica notarja za državljane
držav članic EU, EGS in Švice, dopolnitev določb zakona v zvezi z ureditvijo zavarovanja poklicne
odgovornosti notarjev, izrekanje suspenza notarju tudi v zgodnjih fazah kazenskega postopka in v
primeru pripora, odprava »numerus clausus« sistema ter še nekatere druge novosti glede imenovanja
in razrešitve notarjev ter odprave nekaterih zakonskih nedoslednosti.
6. Presoja posledic
a)
b)
c)
č)
d)
e)
na javnofinančna sredstva v višini, večji od 40 000 EUR v
tekočem in naslednjih treh letih
na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom
Evropske unije
administrativne posledice
na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter
konkurenčnost podjetij
na okolje, kar vključuje tudi prostorske in varstvene vidike
na socialno področje
DA / NE
DA / NE
DA / NE
DA / NE
DA / NE
DA / NE
2
f)
na dokumenta razvojnega načrtovanja:
- na nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja,
- na razvojne politike na ravni programov po
strukturi razvojne klasifikacije programskega
proračuna
- na razvojne dokumente Evropske unije in
mednarodnih organizacij
DA / NE
7.a Predstavitev ocene finančnih posledic, višjih od 40 000 EUR
/samo, če izbere DA pod točko 6a)/
3
I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunu
Tekoče leto (t)
t+1
t+2
t+3
Znesek za
tekoče leto (t)
Znesek za t+1
Predvideno povečanje (+) ali
zmanjšanje (-) prihodkov
državnega proračuna
Predvideno povečanje (+) ali
zmanjšanje (-) prihodkov
občinskih proračunov
Predvideno povečanje (+) ali
zmanjšanje (-) odhodkov
državnega proračuna
Predvideno povečanje (+) ali
zmanjšanje (-) odhodkov
občinskih proračunov
Predvideno povečanje (+) ali
zmanjšanje (-) obveznosti za
druga javna finančna sredstva
II. Finančne posledice za državni proračun
II.a. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:
Ime proračunskega
uporabnika
Šifra ukrepa,
projekta/Naziv
ukrepa, projekta
Šifra PP /Naziv
PP
SKUPAJ:
II.b. Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovile s prerazporeditvijo iz:
Ime proračunskega
uporabnika
Šifra ukrepa,
projekta/Naziv
ukrepa, projekta
Šifra PP /Naziv
PP
Znesek za
tekoče leto (t)
Znesek za t+1
SKUPAJ:
II.c. Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:
Novi prihodki
Znesek za tekoče leto (t)
Znesek za t+1
4
SKUPAJ:
/OBRAZLOŽITEV:
I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunu
V povezavi s predlaganim vladnim gradivom se navedejo predvidene spremembe (povečanje,
zmanjšanje):
- prihodkov državnega proračuna in/ali občinskih proračunov
- odhodkov državnega proračuna, ki niso načrtovani na ukrepih/projektih sprejetih proračunov
- obveznosti za druga javno finančna sredstva (ostali viri), ki niso načrtovani na
ukrepih/projektih sprejetih proračunov
II. Finančne posledice, ki so načrtovane za državni proračun
Prikazane morajo biti finančne posledice za državni proračun, ki so na proračunskih postavkah
načrtovane v dinamiki projektov oziroma ukrepov:
- II.a. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:
Navede se proračunski uporabnik, ki financira projekt oz. ukrep; projekt oziroma ukrep, skozi
katerega se bodo realizirali cilji vladnega gradiva ter proračunske postavke (kot proračunski vir
financiranja), na katerih so v celoti ali delno zagotovljene pravice porabe (v tem primeru je nujna
povezava s točko II.b.). V primeru uvrstitve novega projekta oziroma ukrepa v Načrt razvojnih
programov se navede:
- proračunskega uporabnika, ki bo financiral nov projekt oziroma ukrep;
- projekt oziroma ukrep, skozi katerega se bodo realizirali cilji vladnega gradiva ter
- proračunske postavke.
Za zagotovitev pravic porabe na proračunskih postavkah, ki bodo financirale nov projekt oziroma
ukrep je potrebno izpolniti tudi točko II.b., saj je za nov projekt oziroma ukrep možno zagotoviti
pravice porabe le s prerazporeditvijo iz proračunskih postavk, ki financirajo že sprejete oz.
veljavne projekte in ukrepe.
- II.b. Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovile s prerazporeditvijo iz:
Navede se proračunskega uporabnika, sprejete (veljavne) ukrepe oziroma projekte, ki jih
proračunski uporabnik izvaja ter proračunske postavke pripadajoče navedenemu proračunskemu
uporabniku in so v dinamiki teh projektov oziroma ukrepov, in iz katerih se bodo s
prerazporeditvijo zagotovile pravice porabe za dodatne aktivnosti na obstoječih projektih oziroma
ukrepih in/ali novih projektih oziroma ukrepih navedenimi v točki II.a.
- II.c. Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov
proračuna:
V kolikor se povečani odhodki (pravice porabe) ne bodo zagotovili na načine določene v točkah
II.a. in II.b. je možno povečanje odhodkov in izdatkov proračuna na podlagi določil zakona, ki
ureja izvrševanje državnega proračuna (npr. iz naslova priliva namenskih sredstev EU).
Ukrepanje v primeru zmanjšanja prihodkov in prejemkov proračuna je določeno z zakonom, ki
ureja javne finance in zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna./
7.b Predstavitev ocene finančnih posledic, nižjih od 40 000 EUR
/samo, če izbere NE pod točko 6a)/
Kratka obrazložitev:
Finančne posledice predloga zakona so ocenjene v Predlogu Zakona o dedovanju.
Predlog zakona ne bo imel posledic na druga javno finančna sredstva.
5
8. Predstavitev sodelovanja javnosti
Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja
/Če NE, navesti razlog za ne objavo:/
/ Če DA:
Datum objave:
V razpravo so bili vključeni:
- nevladne organizacije:
- predstavniki zainteresirane javnosti:
1. Slovensko zavarovalno združenje
- predstavniki strokovne javnosti:
1. Notarska zbornica Slovenije,
2. Odvetniška zbornica Slovenije,
3. Vrhovno sodišče Republike Slovenije,
4. Informacijski pooblaščenec.
- občine in združenja občin oziroma navedba, da jih gradivo ne zadeva:
DA
Mnenja, predloge, pripombe so podali:
Upoštevani so bili:
- v celoti
- v pretežni meri
- delno
- niso bili upoštevani.
Bistvena odprta vprašanja:
__________________________________________________________________________
Javnost je bila vključena v pripravo gradiva v skladu z Zakonom o…….,kar je razvidno v predlogu
predpisa./
9. Predstavitev medresorskega usklajevanja
/Gradivo je bilo poslano v medresorsko usklajevanje:
- Službi Vlade RS za zakonodajo,
- Ministrstvu za finance,
- Ministrstvu za zunanje zadeve (SVREZ),
- Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
- Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (Direktorat za visoko šolstvo in
znanost),
/Datum pošiljanja:
/Gradivo je usklajeno:
v celoti / v pretežni meri / delno
Bistvena odprta vprašanja:
Priložiti mnenja organov, s katerimi gradivo ni usklajeno/
10. Gradivo je lektorirano
DA / NE
11. Zahteva predlagatelja za
6
a)
b)
obravnavo neusklajenega gradiva
za nujnost obravnave
DA / NE
DA / NE
c)
obravnavo gradiva brez sodelovanja javnosti
DA / NE
12. Pri pripravi gradiva so bile upoštevane zahteve iz Resolucije o
normativni dejavnosti
DA / NE
13. Gradivo je uvrščeno v delovni program vlade
DA
14. Gradivo je pripravljeno na podlagi sklepa vlade št. … z dne …
Dr. Senko PLIČANIČ
minister
Priloge:
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu,
- obrazložitev členov,
- besedilo členov, ki se spreminjajo.
7
REDNI POSTOPEK
PREDLOG
EVA 2012-2030-0036
ZAKON
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NOTARIATU
I. UVOD
–
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA
Ustava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustava RS) opredeljuje notariat kot javno
službo, ki jo ureja zakon (drugi odstavek 137. člena Ustave RS, Uradni list RS, št. 33I/91,
44/92, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06). Zakon o notariatu (Uradni list Republike Slovenije, št.
2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B in 45/08, v nadaljnjem besedilu: ZN) je bil
sprejet leta 1994 in nato večkrat noveliran, nazadnje leta 2008. Z družbenim, gospodarskim in
tehnološkim razvojem pa se okoliščine delovanja notarjev spreminjajo, kar nujno pomeni
določena prilagajanja delovanja notariata in samih notarjev kot vršilcev storitev.
Z dosedanjimi spremembami ZN se je delovanje notarjev v določeni meri že prilagodilo na
nekatere spremembe v družbi, katerih namen je bil zlasti povečanje pravne varnosti (določitev
obveznega ravnanja notarjev pri urejanju poslovnih razmerij, kjer so predmet posla tako stvarne
kakor tudi obligacijske pravice na nepremičninah, obvezna pojasnilna oziroma opozorilna
dolžnost v zvezi s tveganji in pravnimi posledicami sklenitve določenega posla itd.).
Gospodarska situacija v državi in svetu, ki v teh kriznih časih nujno terja krajše in cenejše
postopke za uporabnike storitev, ter preobremenjenost slovenskih sodišč, ki se kaže v velikih
sodnih zaostankih, narekujeta ponovne spremembe. Posledica sodnih zaostankov je
neupravičeno dolgotrajno uveljavljanje pravic strank tudi v postopkih, ki niso sporni, kar
privede do neučinkovitega pravnega varstva strank. Kršitve pravic do sodnega varstva in pravic
do sojenja v razumnem roku je v več postopkih zoper Republiko Slovenijo ugotovilo tudi že
Evropsko sodišče v Strasbourgu.1 Glede na navedeno in ob dejstvu, da so v večini držav članic
Evropske unije nesporni zapuščinski postopki v pristojnosti notarjev, se je Vlada RS odločila,
da predlaga Državnemu zboru RS sprejem Predloga Zakona o dedovanju (v nadaljnjem
besedilu: predloga Zakona o dedovanju) in Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o notariatu (v nadaljnjem besedilu: predlog zakona), ki bosta tudi v Republiki Sloveniji
uredila pristojnost notarjev urejati zapuščinske zadeve.
V Republiki Sloveniji je pravica do dedovanja zagotovljena z ustavo, področje dedovanja pa pri
nas ureja Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 23/78, RS, št. 17/91-I-ZUDE, 13/94 – ZN,
40/94 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/94 – ZN-B, 117/00 Odl.US: U-I-330/97-28, 67/01 in 83/01 –
OZ). Za opravo zapuščinske obravnave je po veljavni ureditvi pristojno zapuščinsko sodišče, na
območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Ker pa dosedanja
ureditev v zapuščinskih postopkih, zlasti glede na današnji ekonomski in splošni družbeni
1
Primeri:
Lukenda proti Sloveniji, Sodba ESČP št. 23032/02 z dne 6. 10. 2005,
Maksimovič proti Sloveniji, Sodba ESČP št. 28662/05 z dne 22. 6. 2010,
Rijavec proti Sloveniji, Sodba ESČP št. 36349/05 z dne 15. 5. 2012,
Madžarevič proti Sloveniji, Sodba ESČP št. 38975/05 z dne 15. 5. 2012.
8
razvoj v Republiki Sloveniji kot tudi glede na obremenjenost sodišč, ne omogoča dedičem
hitrega razpolaganja z zapuščino ali njenimi deli (npr. bančne vloge, depoziti, vrednostni
papirji, nepremičnine), četudi med dediči oziroma vsemi upravičenci do zapuščine ni spornih
vprašanj, je s predlogom Zakona o dedovanju predlagana sprememba pristojnega organa za
urejanje nespornih zapuščinskih zadev. Le-te bodo po predlagani ureditvi namesto sodišč urejali
notarji. Še zlasti v današnjih časih je predlagana ureditev posebej dobrodošla, kadar bo predmet
zapuščine podjetje samostojnega podjetnika ali gospodarska družba z majhnim številom
lastnikov, saj bo omogočeno hitro in tako normalno nadaljevanje opravljanja gospodarske
dejavnosti, ne da bi imelo podjetje ali dediči probleme zaradi večmesečnih postopkov.
ZN že od leta 1994 pooblašča notarje, da v zvezi z dedovanjem opravljajo naslednja dejanja
oziroma jim daje naslednje pristojnosti:
•
sestavljanje notarskih zapisov o oporokah,
•
sestavljanje sporazumov o odpovedi neuvedenemu dedovanju in
•
sestavljanje dednih izjav.2
Poleg tega so notarji pooblaščeni, da v zapuščinskem postopku na podlagi naloga zapuščinskega
sodišča opravijo popis in cenitev zapustnikovega premoženja ter sprejmejo v hrambo
zapustnikovo premoženje ali njegov del, če zaradi zavarovanja tako odloči zapuščinsko
sodišče.3
Pomembna novost Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 73/04; ZN-C) iz leta 2004 je bila
uvedba centralnega registra oporok, ki se vodi kot informatizirana baza podatkov. V njem so
shranjeni podatki o vseh zapisanih oporokah, razen tistih, ki jih je posameznik napisal sam in jih
tudi samostojno hrani. V centralnem registru oporok se tako vodijo podatki o oporokah,
sestavljenih v obliki notarskega zapisa, oporokah, ki so shranjene pri notarju, oporokah, ki jih
sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo
sodišču na podlagi določb ZD. Notarji, sodniki in odvetniki, ki bodisi sestavljajo oporoke ali jih
sprejemajo v hrambo, so dolžni najkasneje v 15 dneh po času, ko je bila oporoka sestavljena ali
sprejeta v hrambo, posredovati Notarski zbornici Slovenije zahtevo za vpis v centralni register
oporok.4
Nadaljnja pooblastila so notarji dobili z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o
notariatu (Uradni list RS, št. 115/06; ZN-E) iz leta 2006. Notarji lahko opravljajo vse oblike
alternativnega reševanja sporov, izvajajo po nalogu sodišč opravila, ki se jim lahko odstopijo na
podlagi zakona in izvajajo druga opravila, za katera jih pooblašča zakon (prvi odstavek 2. člena
ZN). V okviru ukrepov za zavarovanje zapuščine je bilo z ZN-E dodatno določeno, da lahko
sodišče notarja imenuje za skrbnika zapuščine.5
Slovenski notarji so v zadnjih petnajstih letih pridobili številne izkušnje s sestavljanjem
notarskih listin, s katerimi predniki izročajo svoje premoženje potomcem z dednopravnimi
posledicami, pogodb o dosmrtnem preživljanju in pogodb o preužitku (ki, čeprav brez
dednopravnih elementov, bistveno vplivajo na dedovanje po preživljancu oziroma preužitkarju)
2
46. člen, tretja točka prvega odstavka 47. člena in 49. člen ZN.
71. člen v povezavi z 2. členom ZN.
4
108.b člen ZN.
5
Tretji odstavek 71. člena ZN.
6
Prof. dr. Karel Zupančič, prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, tretja,
spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, 2009, str. 246.
7
Povzeto po Andrej Rozman, Reševanje zapuščinskih zadev pri notarjih, Podjetje in delo, št. 67/2009/XXXV, str. 1145.
3
9
in sporazumov o odpovedi neuvedenemu dedovanju. Dolgoletno svetovanje strankam pri
njihovem odločanju o načinih razpolaganja za življenja ali za primer smrti (notarske oporoke)
notarje legitimirajo kot usposobljene pravne strokovnjake, katerih pomemben del njihovega
dela predstavlja informiranje in svetovanje v dednopravnih zadevah.
Zapuščinski postopek po veljavni ureditvi Zakona o dedovanju pomeni »celovitost dejanj
strank, sodišča in drugih organov, s katerimi se uveljavljajo, ugotovijo in potrdijo z
zapustnikovo smrtjo nastale pravice dedičev in drugih upravičencev do zapuščine.«6 Iz
navedene definicije izhaja, da pri zapuščinskem postopku ni govora o sojenju, ki mora ostati
pridržano sodišču, temveč je materija in cilj postopka ugotavljanje pravic upravičencev do
zapuščine, ki kliče k večji aktivnosti upravičencev samih in aktivnejši vlogi tistega, ki postopek
ugotavljanja teh pravic vodi.
Svetovanje udeležencem, manj formaliziran postopek, hitrejša odzivnost in možnost širšega
urejanja odnosov med udeleženci ob izvedbi dedovanja tako predstavljajo glavne razloge v prid
prenosa pristojnosti za reševanje zapuščinskih zadev iz sodišč na notarje7 in terja tudi ustrezne
spremembe v Zakonu o notariatu.
Praksa delovanja notariata in druge okoliščine so pokazale, da je za približevanje k cilju pravne
varnosti pri urejanju civilnopravnih razmerij treba ZN v določenih delih veljavne ureditve še
spremeniti in jo na nekaterih mestih dopolniti.
Za zagotovitev večje pravne varnosti strank in udeležencev pravnih poslov v smislu zmanjšanja
poslovnih ter drugačnih tveganj Vlada RS predlaga spremembo v zvezi s poslovanjem notarja
po 5. členu ZN. Po veljavnih določbah 5. člena ZN ima notar v primerih, ko sestavlja zasebne
listine in zastopa stranke kot strankin pooblaščenec v nepravdnih zadevah pred sodišči in v
nespornih zadevah pred drugimi državnimi organi, če so te zadeve v neposredni zvezi s kakšno
notarsko listino, sestavljeno pri njem, pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Pri
presojanju njegove odgovornosti, zlasti ko gre za sestavljanje zasebnih listin, je prihajalo s
strani pristojnih organov do različnih interpretacij tega člena, in sicer glede tega, kdo je
disciplinski organ in po kakšnem disciplinskem postopku se presoja odgovornost notarja, tako
da je prišlo celo do neuveljavljanja disciplinske odgovornosti zoper notarje.
ZN določa, da je notar za potrebe notarskih storitev sam dolžan pridobiti podatke oziroma
dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih
lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme
zahtevati od strank, pri čemer so zahtevane podatke notarjem dolžni posredovati organi in
nosilci javnih pooblastil brezplačno. V zvezi s tem Vlada RS predlaga spremembo 5.a člena ZN,
ki bo notarjem omogočil ne le njihovo pridobivanje, temveč tudi obdelavo osebnih in drugih
podatkov o strankah ter dokazila o podatkih iz vseh zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc in
zbirk drugih podatkov. S predlogom se širi tudi dostop notarjev do vseh zbirk podatkov, ki jih
upravljajo poleg državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih
pooblastil, tudi javni zavodi, javne agencije in druge pravne osebe javnega prava. Predlog
zakona v spremenjenem 5.a členu ZN na novo določa tudi, da se notarjem za potrebe
posamezne notarske storitve omogoča pridobitev podatkov, ki se obdelujejo v informatiziranih
zbirkah, na podlagi neposrednega elektronskega dostopa. Pridobivanje podatkov oziroma
izpiskov iz raznih evidenc, je sedaj zamudno in prepuščeno notarjem ali udeležencem pravnih
poslov, ki morajo za pridobitev potrebnih izpiskov in dokumentov naslavljati zahtevke na
različne organe. Projekt »e-notar«, ki sta ga v sodelovanju pripravila Ministrstvo za pravosodje
in javno upravo ter Notarska zbornica Slovenije, bo olajšal delo notarjev na področju
pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc, omogočil elektronsko upravljanje notarskih evidenc
in nematerialno izmenjavo med evropskimi notariati ali državnimi oblastmi na področju
civilnega prava. Če naj notarji storitve opravljati hitro in kvalitetno, je nujno potrebno, da jim je
na voljo elektronski dostop do vseh elektronskih baz podatkov uradnih evidenc. Vse to pa
10
seveda terja tudi ustrezno pravno podlago v zakonu. Predlagana ureditev bo na eni strani
notarjem omogočila učinkovitejše poslovanje, saj se bodo odpravile administrativne ovire,
hkrati pa bo zagotovila tudi hitrejše in lahko tudi cenejše postopanje v notarskih storitvah, ki se
bodo zato državljanom še bolj približale. Brez ustrezne zakonske podlage za pridobivanje in
obdelavo osebnih in drugih podatkov, ki jo terja navedeni projekt »e-notar«, se projekt ne more
udejanjiti. Predlagatelj tako zaradi zahtevnosti tega projekta, ki bo terjal posebne dogovore o
tehničnem izvajanju povezovanja z upravljavci osebnih podatkov in drugimi upravljavci zbirk
podatkov, predvideva, da bo v imenu vseh notarjev te dogovore sklepala kolektivno Notarska
zbornica Slovenije, s čimer se bo projekt najhitreje in najbolje uveljavil.
Za opravljanje notarskega poklica ZN v 8. členu določa splošne pogoje, kot so: državljanstvo
Republike Slovenije, poslovna sposobnost ter splošna zdravstvena sposobnost, zahteva, da je
oseba vredna javnega zaupanja za opravljanje notariata, da aktivno obvlada slovenski jezik, da
še ni dopolnila 64 let starosti, ter posebne pogoje, kot so: v Republiki Sloveniji pridobljen
strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v
tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete, opravljen pravniški državni izpit, pet let praktičnih
izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, od tega najmanj eno
leto pri notarju, na sodišču, pri odvetniku, na državnem tožilstvu ali pri državnem
pravobranilstvu, prav tako pa še pogoj, da ima oseba opremo in prostore, ki so potrebni in
primerni za opravljanje notariata. Drugi odstavek 8. člena ZN določa, da je ne glede na
navedeno, ob pogoju pravne in dejanske vzajemnosti, lahko imenovan za notarja tudi tuj
državljan, ki izpolnjuje ostale pogoje. Navedena določba zakona torej omogoča, da je za notarja
v Republiki Sloveniji imenovan tudi kandidat, ki nima državljanstva Republike Slovenije,
vendar hkrati preprečuje diskriminacijo državljanov Republike Slovenije v tuji državi; ni
namreč sprejemljivo, da bi bil lahko v Republiki Sloveniji imenovan za notarja tudi državljan
druge države, če ta država ne nudi enake možnosti državljanom Republike Slovenije.
Glede vprašanja imenovanja tujih državljanov za notarje, je Evropska komisija proti šestim
državam članicam (Belgija, Nemčija, Grčija, Francija, Luksemburg in Avstrija) leta 2008
vložila tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, ker so dostop do notarskega poklica pridržale za
svoje državljane, kar je po mnenju Komisije diskriminacija na podlagi državljanstva, ki je s
Pogodbo ES prepovedana. Republika Slovenija je v postopkih sodelovala kot stranski
intervenient v zadevah C-52/08 (Komisija proti Portugalski), C-53/08 (Komisija proti Avstriji),
C-54/08 (Komisija proti Nemčiji) in C-61/08 (Komisija proti Grčiji). Sodišče Evropske unije je
v sodbah v zadevah C-47/08, C-50/08, C-51/08, C-53/08, C-54/08, C-61/08 in C-52/08 preučilo
pristojnost notarjev v zadevnih državah članicah z namenom, da bi presodilo, ali so notarske
dejavnosti povezane z izvajanjem javne oblasti. Po mnenju sodišča notarske dejavnosti, kot so
trenutno določene v zadevnih državah članicah, niso povezane z izvajanjem javne oblasti v
smislu prvega odstavka člena 45 Pogodbe ES. Zato pogoj državljanstva, ki se z zakonodajo teh
držav zahteva za dostop do notarskega poklica, pomeni diskriminacijo na podlagi državljanstva,
ki je, kot že navedeno, s Pogodbo ES prepovedana.
ZN sicer omogoča dostop do poklica notarja tudi tujim državljanom pod pogojem vzajemnosti,
vendar pa ta ugovor v pravnem sistemu EU skladno s sodno prakso Sodišča EU ni upošteven,
zato je glede na zgoraj omenjene sodbe Sodišča EU potrebna sprememba drugega odstavka 8.
člena ZN, s katero bo odpravljen pogoj vzajemnosti za državljane držav članic EU, Evropskega
gospodarskega prostora in državljane Švice, ne pa tudi za državljane tretjih držav. Ob tem je
treba še dodati, da je bila Republika Slovenija s strani Evropske komisije decembra 2011 v
zvezi z uskladitvijo s sodbami Sodišča EU glede diskriminacije na podlagi državljanstva,
pozvana, naj sporoči ukrepe ali vsaj roke za njihovo sprejetje. Ministrstvo za pravosodje in
javno upravo je na poziv odgovorilo, da si prizadeva, da bo prišlo do sprememb ZN glede
odprave diskriminacije na podlagi državljanstva najkasneje v drugi polovici leta 2012.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje je dodatno še pojasnilo, da bo v primeru razpisa prostega
notarskega mesta in morebitne prijave državljana države članice EU v razpisnem postopku
11
upoštevalo, da se za državljana države članice EU pogoj vzajemnosti glede na zahteve pravnega
reda EU predpostavlja in bo tako lahko državljan države članice EU kandidiral za prosto mesto
pod enakimi pogoji kot državljan Republike Slovenije.
Izvajanje zakona je pokazalo tudi, da je treba ZN dopolniti z nekaterimi novimi razlogi za
razrešitev notarja, med drugim tudi zato, ker so nekateri notarji celo po več let od
pravnomočnosti odločbe o imenovanju odlašali z začetkom svojega poslovanja, kar je v praksi
pomenilo, da je ostalo notarsko mesto dalj časa »prazno«. Kljub temu, da se s predlogom tega
zakona odpravlja »numerus clausus« sistem, torej sistem, ko minister, pristojen za pravosodje v
skladu z zakonskimi pogoji določi število in sedeže notarskih mest, in se odpira dostopnost
opravljanja notarskega poklica vsakomur, ki bo izpolnjeval pogoje za notarja, je vseeno
primerno določiti, da oseba, imenovana za notarja v določenem roku po imenovanju dejansko
tudi začne z notarskim poslovanjem.
Kot že omenjeno, se predlaga konceptualna sprememba v postopku imenovanja notarjev. Po
predlagani ureditvi ne bo več omejenega števila notarskih mest, temveč bo minister, pristojen za
pravosodje za notarja imenoval vsakega kandidata, ki bo izpolnjeval zakonsko določene pogoje
za imenovanje za notarja. S tem se zasleduje dejanska zagotovitev tekočega opravljanja
notarskih storitev na celotnem območju Republike Slovenije, povečanje konkurenčnosti
opravljanja notarskih storitev in približanje notariata posameznikom, sploh glede na novo
predlagane pristojnosti, .
Spremembe so predlagane tudi glede zagotavljanja opreme in prostorov, ki so potrebni in
primerni za opravljanje notariata, saj so se v praksi dokazila o razpolaganju s prostori izkazala
za neustrezna; v določenih primerih se je namreč izkazalo, da notar kasneje sploh ni opravljal
svoje dejavnosti v prostorih, ki jih je navedel v prijavi na razpis.
V zvezi s povečanjem učinkovitosti poslovanja notarja in njegove zanesljivosti pri hrambi
notarskega arhiva je treba precizirati določbe o uradnih evidencah in notarskih arhivih.
ZN v 14. členu ureja zavarovanje poklicne odgovornosti notarjev, pri čemer pa ni izrecno
določena javnost podatkov v zvezi z zavarovalnico, pri kateri ima notar zavarovano
odgovornost, kar lahko strankam onemogoči hitro in učinkovito uveljavitev odškodninske
odgovornosti. K izboljšanju varstva interesov in koristi uporabnikov (strank) notarskih storitev
pripomore tudi nova predlagana določba, v skladu s katero bo morala zavarovalna pogodba
vsebovati tudi določilo, da lahko stranke uveljavljajo zahtevke iz naslova zavarovanja za škodo
tudi po prenehanju zavarovalne pogodbe, če vzrok za nastanek škode ali nastanek škode izvira
iz časa trajanja zavarovalne pogodbe. Določena pa je tudi dolžnost zavarovalnic sklepati
pogodbe s takšno vsebino.
Zaradi celovitega in učinkovitega izvajanja zakonitih pristojnosti po določbah ZN bi moral biti
poleg osebe, zoper katero je uveden disciplinski postopek, o uvedbi postopka obveščen tudi
minister, pristojen za pravosodje. Minister, pristojen za pravosodje, je namreč po veljavni
zakonodaji o uvedbi disciplinskega postopka obveščen šele ob prejemu odločbe disciplinske
komisije.
Kot pomanjkljive so se v praksi izkazale tudi določbe v zvezi z začasno prepovedjo opravljati
notariat (suspenz notarja), saj pozna veljavni zakon institut začasne prepovedi le za primere, ko
je notar v disciplinskem postopku, ne pa tudi, če je v kazenskem postopku. Ker se namreč sama
vloga notariata kot cenjenega in uglednega poklica v zadnjih letih povečuje, ni presenetljivo, da
sodijo notarji v poklicno skupino, za katero se zahteva, da pri izpolnjevanju svoje poklicne
dejavnosti ravnajo z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in običajev.
Nekatere druge spremembe in dopolnitve ZN se predlagajo zaradi potreb po jasni in nedvoumni
12
opredelitvi določb zakona in odpravi nekaterih zakonskih nedoslednosti.
–
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
2.1 Cilji
•
•
•
•
•
•
•
•
•
krepitev notariata kot javne službe;
prenos pristojnosti v zapuščinskih zadevah s sodišč na notarje;
učinkovitejši disciplinski postopki zoper notarje;
olajšanje dela notarjev na področju pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc;
odprava pogoja pravne in dejanske vzajemnosti za državljane držav članic EU
pri presoji ustreznosti pogojev ob imenovanju za notarja in s tem izenačitev
državljanov držav članic EU z državljani Republike Slovenije pri možnostih
dostopa do poklica notarja;
poenostavitev postopka dokazovanja primernosti notarskih prostorov in
opreme;
zagotovitev pravne varnosti pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti
notarjev;
izboljšanje varstva interesov in koristi uporabnikov notarskih storitev in
zagotovitev pravne varnosti strank v zvezi z začasno prepovedjo opravljanja
notariata.
2.2 Načela
•
•
•
•
•
•
•
načelo ohranitve vsebine uveljavljenega načina dedovanja;
načelo hitrega in kvalitetnega opravljanja notarskih storitev;
načelo zagotavljanja pravne varnosti;
načelo varovanja pravic strank v razmerju do notarja;
načelo večje učinkovitosti disciplinskih postopkov;
načelo enakopravne obravnave državljanov držav članic Evropske unije pri dostopanju
do poklica notarja;
načelo odprave diskriminacije na podlagi državljanstva, ki je prepovedana s Pogodbo
ES.
2.3 Poglavitne rešitve
a) Predstavitev predlaganih rešitev:
Konkreten opis predlaganih rešitev
•
Prenos zapuščinskih zadev s sodišč na notarje
Predlog Zakona o dedovanju, ki ga vlada posreduje v zakonodajni postopek hkrati s tem
predlogom zakona, uveljavlja pristojnost notarjev za urejanje zapuščinskih zadev. Notarji bodo
po predlagani ureditvi urejali zapuščinske zadeve s sestavljanjem notarskih zapisov o
dedovanju. Za urejanje zapuščinskih zadev bo krajevno pristojen notar s sedežem na območju
stalnega oziroma začasnega prebivališča zapustnika v času njegove smrti. Če je takih notarjev
več, pristojnega notarja določi predsednik Notarske zbornice Slovenije, ki je pristojen tudi za
določitev drugega notarja v primeru izločitve ali zamenjave.
Ker se urejanje zapuščinskih zadev celovito prenaša na notarje, tudi o popisu in cenitvi
13
zapustnikovega premoženja ter imenovanju skrbnika zapuščine ne bo več odločalo sodišče,
temveč notar. Notar bo v postopku urejanja zapuščinske zadeve ob upoštevanju pravil notarske
hrambe lahko imel v hrambi tudi zapuščinske listine, denar oziroma druge dragocenosti. Glede
na opisane pristojnosti, ki jih bo imel notar po predlogu Zakona o dedovanju, je treba temu
ustrezno prilagoditi tudi določbe Zakona o notariatu.
•
Dopolnitev določb glede disciplinske odgovornosti notarja, kadar deluje kot
odvetnik
S predlagano ureditvijo se jasneje določa disciplinska odgovornost notarja, kadar ta deluje kot
odvetnik, in sicer, da se glede disciplinske odgovornosti in disciplinskih kršitev smiselno
uporablja Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 Odl.US: U-I-201/93-19, 24/01,
48/01 Odl.US: U-I-371/98-34, 111/05 Odl.US: U-I-212-03-14, 54/08 in 35/09), glede
disciplinskega postopka in disciplinskih ukrepov pa krovni notarski zakon, ZN.
•
Dostop notarjev do uradnih evidenc zbirk podatkov ter njihovo neposredno
pridobivanje in obdelava
Predlog zakona uvaja rešitev, po kateri notarji ne bodo imeli brezplačnega vpogleda le v
zemljiško knjigo in druge javne uradne evidence, zbirke podatkov in registre državnih organov,
samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, temveč tudi javnih zavodov,
javnih agencij in drugih pravnih oseb javnega prava. Notarjem bo omogočeno, da bodo za
potrebe posamezne notarske storitve podatke, ki se obdelujejo v informatiziranih zbirkah,
pridobili na podlagi elektronskega dostopa. Predlog zakona pa daje pravno podlago tudi za
neposredno pridobivanje in obdelavo zbirk osebnih in drugih podatkov o strankah ter dokazila o
podatkih iz vseh zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc in zbirk drugih podatkov, ki jih notar
potrebuje za opravljanje notarskih storitev. S tem bodo odpravljene številne administrativne
ovire, notarske storitve pa se bodo še bolj približale državljanom.
•
Uskladitev pogojev za imenovanje z veljavno visokošolsko zakonodajo
Predlog zakona usklajuje dosedanjo določbo o pridobljeni izobrazbi z veljavno ureditvijo
visokošolske izobrazbe – Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno
prečiščeno besedilo in 40/12; ZUJF) in Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja
(Uradni list RS, št. 73/04, 87/11 – ZVPI (97/11 popr.)).
•
Zagotavljanje enakopravnih pogojev za imenovanje za notarja
Predlagana sprememba je posledica sodb sodišča Evropske unije, v katerih je bilo sodišče
mnenja, da notarske dejavnosti, kot so trenutno določene v nekaterih državah članicah, niso
povezane z izvajanjem javne oblasti v smislu prvega odstavka 45. člena Pogodbe ES. Glede na
navedeno se s predlogom tega zakona odpravlja pogoj pravne in dejanske vzajemnosti za
državljane držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora in državljane Švice, za dostop
do opravljanja poklica notarja in določa, da je lahko za notarja imenovan tudi državljan države
članice EU (Evropskega gospodarskega prostora ali državljan Švice) pod enakimi pogoji kot
državljan Republike Slovenije. To pa po predlagani ureditvi ne velja za državljane tretjih držav;
zanje je predlagano, da ostanejo pogoji, ki so določeni v veljavnem ZN, nespremenjeni.
•
Zagotovitev opreme in prostorov, ki so potrebni in primerni za opravljanje
14
notariata
Predlog zakona uvaja ureditev, po kateri se bo poenostavil postopek dokazovanja primernosti
notarskih prostorov in opreme, saj bo moral kandidat za notarja podati le izjavo, da bo v
primeru imenovanja na prosto notarsko mesto zagotovil opremo in prostore, ki so potrebni in
primerni za opravljanje notariata. Ker sta po oceni predlagatelja primerno zagotovljena oprema
in prostor bistvena za poslovanje notariata tako kot sklenjena zavarovalna pogodba za škodo iz
14. člena ZN ter priskrbljen pečat in žig iz 15. člena zakona, je pogoj zagotovitve opreme in
prostorov predviden kot dodatno dejanje, ki je potrebno, in brez katerega notar ne more izreči
prisege pred predsednikom višjega sodišča ter tako ne začeti s svojim notarskim poslovanjem.
Primernost opreme in prostorov bo ugotavljala tričlanska komisija, ki jo bo določil Izvršni
odbor Notarske zbornice Slovenije. Komisijo bosta sestavljala dva notarja in predstavnik
ministrstva, pristojnega za pravosodje.
•
Odprava določitve števila in sedežev notarskih mest
Po predlagani ureditvi število in sedeži notarskih mest ne bodo več omejeni. Za notarja bo lahko
imenovan vsakdo, ki bo izpolnjeval z zakonom določene pogoje za imenovanje za notarja.
•
Zavarovanje poklicne odgovornosti notarja
Predlog zakona določa, da se v imenik notarjev vpisuje in obdeluje tudi podatek o
zavarovalnici, pri kateri ima notar zavarovano poklicno odgovornost, kot tudi številka police.
Navedena podatka bosta tako kot ostali podatki v imeniku notarjev po veljavnem zakonu javna.
Po predlagani ureditvi morajo zavarovalne pogodbe vsebovati tudi določilo, da lahko stranke
uveljavljajo odškodninske zahtevke iz naslova zavarovalnih pogodb tudi po prenehanju
zavarovalne pogodbe, če vzrok za nastanek škode ali nastanek škode izvira iz časa trajanja
zavarovalne pogodbe. Prav tako pomembna novost, ki zagotavlja sklepanje zavarovanj poklicne
odgovornosti, obveznost zavarovalnic sklepati zavarovanja s takšno vsebino. Na novo pa je
določena tudi nova hujša disciplinska kršitev, če notar zavarovalne pogodbe v roku 30 dni ne
uskladi z najnižjo zavarovalno vsoto.
•
Razrešitev notarja
S predlagano spremembo se določba 19. člena ZN, ki ureja razloge in postopek za razrešitev
notarja, razdeli v dva zaporedna člena, od katerih 19. člen ZN ureja (nekoliko spremenjene)
razloge za razrešitev notarja, nov 19.a člen ZN pa postopek za razrešitev notarja.
Po predlagani spremembi zakona ne bo več možno, da imenovani notarji s pravnomočno
odločbo nerazumno dolgo odlašajo z začetkom notarskega poslovanja. Poleg tega Vlada RS
predlaga nov razlog za razrešitev notarja, če je obsojen za kaznivo dejanje, ki je povezano z
opravljanjem notarske dejavnosti.
•
Izvršljivost disciplinskih ukrepov
Zaradi večje jasnosti določbe, katera odločba disciplinskega organa je izvršljiva (v skladu z
Zakonom o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07,
6/08 Skl.US: U-I-354/07-6, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 113/08 Odl.US: U-I-344/06-11,
28/09, 47/09 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/09 popr.), 57/09 Skl.US: Up-1801/08-10, U-I-237/0810, 51/10, 26/11 in 14/12)) ter zaradi večje učinkovitosti izvrševanja izrečenega disciplinskega
ukrepa denarne kazni, se predlagajo spremembe 113.d člena ZN.
15
•
Informacija o uvedbi disciplinskega postopka
S predlagano ureditvijo se določa, da bo o uvedbi disciplinskega postopka s strani predsednika
disciplinske komisije I. stopnje poleg osebe, zoper katero je uveden disciplinski postopek,
obveščen tudi minister, pristojen za pravosodje, kateremu bo tako že v tej fazi omogočeno v
celoti ter učinkovito izvajati pristojnosti v skladu z ZN in ne šele ob prejemu odločbe
disciplinske komisije, kot je bilo to določeno do sedaj.
•
Suspenz notarja
Po predlogu zakona je začasna prepoved opravljanja notariata ali prakse pri notarju možna ne le
v primeru uvedbe disciplinskega postopka zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep
odvzema pravice opravljati notariat oziroma prakso, temveč tudi v primerih, ko je notar v
zgodnejših fazah kazenskega postopka ali v primeru pripora.
b) Normativna usklajenost predloga zakona:
•
predlog zakona je usklajen s sistemskimi rešitvami Predloga Zakona o dedovanju, ki ga
Vlada RS pošlje v sprejem Državnemu zboru RS hkrati s tem predlogom zakona,
Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, Zakona o visokem šolstvu,
Obligacijskega zakonika, Zakona o odvetništvu, Zakona o kazenskem postopku in
Kazenskega zakonika.
c) Usklajenost predloga predpisa:
•
•
s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi: /
s civilno družbo ali ciljnimi skupinami, na katere se predlog zakona nanaša
(navedba odprtih vprašanj): /
d) Povzetek poročila o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona: /
–
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI
PRORAČUN IN DRUGA JAVNOFINANČNA SREDSTVA
Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva.
Prenos pristojnosti za reševanje zapuščinskih zadev z okrajnih sodišč na notarje se uvaja v
predlogu Zakona o dedovanju, zato so tudi finančne posledice prikazane v gradivu navedenega
zakonskega predloga.
–
4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM
PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO
PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI
PRORAČUN ŽE SPREJET
Za izvajanje zakona niso potrebna dodatna finančna sredstva.
–
5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN
PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE
16
Prikaz ureditve v državah članicah EU
Prenos pristojnosti za urejanje zapuščinskih zadev z okrajnih sodišč na notarje se ureja v
Predlogu Zakona o dedovanju, zato je tudi primerjalnopravna ureditev s tega področja prikazana
v gradivu navedenega zakonskega predloga.
V primerjalno pravnem pregledu glede nekaterih drugih področij iz predloga tega zakona so
prikazane ureditve Avstrije, Češke, Finske, Francije, Italije, Latvije, Nemčije in Romunije.
AVSTRIJA
Ureditev notariata v Avstriji je slovenski ureditvi najbolj podobna, saj je avstrijski Notarski red
(Notariatsordnung Nr. 1993/692 in BGBI I Nr. 721/1999) v veliki meri služil za zgled pri
sprejemanju Zakona o notariatu. To je tudi razumljivo glede na ureditev notariata, ki je na
Slovenskem veljala do leta 1945.
Zvezni minister za pravosodje je pooblaščen, da z uredbo ustanovi notarska mesta ali premesti
uradni sedež notarskih mest v drug kraj, če je to ob upoštevanju načela opravljanja osebne
funkcije notarja potrebno zaradi oskrbe krajevnega prebivalstva, zlasti zaradi pomembne
spremembe organizacije sodišč, števila prebivalcev, ekonomskih ali prometnih razmer v
upoštevanem sodnem okraju ali zaradi pomembne spremembe delovnega področja notarjev. Prav
tako je zvezni minister za pravosodje pooblaščen, da z uredbo opusti obstoječa notarska mesta,
če so se razmere ustrezno spremenile. Pred povečanjem ali zmanjšanjem števila notarskih mest
in pred premestitvijo uradnega sedeža v drug kraj je treba pridobiti izvedensko mnenje notarske
zbornice.
Avstrija je odpravila pogoj državljanstva za notarje z zadnjo spremembo zakona (BGBI. I Nr.
104/2011). Po sedanji ureditvi lahko postanejo notarji državljani držav članic Evropske unije,
Evropskega gospodarskega prostora in Švice.
ČEŠKA
Zakon o notariatu določa pogoje za imenovanje: državljanstvo Češke, pravno sposobnost,
diploma iz prava (5. letni študij) ali magisterij, nekaznovanost, opravljena pet letna praksa pri
notarju (ali drugje na pravnem področju) ter opravljen notarski izpit (ali pravniški izpit,
odvetniški izpit ali izpit za prokuro).
Notar je odgovoren za vso škodo, ki jo povzroči pri opravljanju javnih pooblastil. Notarji imajo
monopol nad zapuščinskimi zadevami na prvi stopnji. Število notarskih mest je omejeno,
trenutno je nekje 450 notarjev, ki so razdeljeni med 81 okrajnih sodišč.
Njihovo plačilo ureja Odlok o plačilu notarske dejavnosti in določa fiksne zneske, ki jih notar
lahko zaračuna v zapuščinskih in drugih postopkih. V določenih izjemnih primerih pa sme notar
svojo pristojbino tudi zvišati.
FINSKA
Na Finskem je dejavnost notariata opredeljena v Zakonu o notariatu. Notarji so javni
uslužbenci, ki izvajajo javna pooblastila, njihovi uradi spadajo pod pristojnosti Ministrstva za
finance. Notarji morajo imeti višjo univerzitetno pravno izobrazbo, zanje pa veljajo tudi splošni
17
predpisi za javne uslužbence, kar med drugim pomeni, da morajo obvladati finski in švedski
jezik. Število notarjev ni določeno oziroma omejeno. Kot javni uslužbenci imajo plače urejene v
kolektivni pogodbi o plačah javnih uslužbencev. Notarji imajo monopol pri overjanju podpisov
in kopij ter pristojnost za mednarodne overitve (dajanje apostilov).
FRANCIJA
Francija je spremenila ureditev notariata z dekretom št. 2011-1309 z dne 17. oktobra 2011, s
katerim je odpravila pogoj državljanstva Republike Francije za opravljanje notarskega poklica,
kar je bilo določeno z dekretom št. 73-609 s 5. julija 1973. Za notarja je lahko imenovan
državljan Francije, države članice EU ali države članice Evropskega gospodarskega prostora.
Suspenz notarja
Suspenz je v Franciji preventivni in ne disciplinski ukrep. Namenjen je varovanju stanja, lahko
pa se uporabi tako v kazenskem, disciplinskem postopku, kot tudi v nujnih primerih. Ko se
notar znajde v kazenskem ali disciplinskem postopku je smotrno, da se mu začasno prepove
izvajanje nalog oziroma se ga razreši, sicer bi lahko njegova dejanja še poslabšala položaj.
Možno je tudi, da hkrati tečeta tako postopek o suspenzu kot disciplinski postopek. Predlog za
disciplinsko sankcijo poda državni tožilec ali predsednik disciplinskega sodišča (“chambre de
discipline”), odloči pa višje sodišče (“tribunal de grande instance”).
Suspenz kot ga poznajo v Franciji ni obvezen. O zaključkih in ugotovitvah tožilstva (ministère
public) ter po zaslišanju notarja, ki ima lahko odvetnika, odloči sodišče v senatu. Predsednik
disciplinskega sodišča lahko predloži svoje pripombe. Odločitev je takoj izvršljiva in zato
podobna nesuspenzivnem pravnemu sredstvu pred višjim sodiščem. Pritožbena odločitev je
lahko predmet pritožbe na ustavno sodišče ali revizije.
Izrečen suspenz pripelje do prekinitve poslovanja notarja, notarjevega namestnika pa imenuje
sodišče. Namestnik ni imenovan, kadar obdolženi notar opravlja dejavnost v družbi in partnerji
niso vpleteni v postopku.
Začasni suspenz, katerega trajanje v odločbi ni določeno, in se nanaša na kazenski ali
disciplinski postopek, ob koncu postopka preneha ipso iure. Tožilec (disciplinski) o tem obvesti
notarja in morebitnega namestnika. V primeru, da notar ni bil obsojen na prepoved opravljanja
poklica, nadaljuje s poslovanjem. Suspenz se lahko ukine tudi z odločitvijo sodišča na predlog
(prošnjo) državnega tožilca ali notarja.
HITRI POSTOPEK
Francija pozna tudi hitri postopek za izrek začasnega suspenza. Le-ta je predviden, kadar zoper
notarja ne teče kazenski ali disciplinski postopek (ki vedno zahtevata določen čas), vendar
obstaja ista volja prevencije (nujnost in tveganje za varnost strank). Tudi v tem primeru suspenz
ni obligatoren. Sklep sprejme sodnik za nujne zadeve (skrajšan postopek) na zahtevo državnega
tožilca, ki mora zaprositi za mnenje Regionalni svet notarjev ali na zahtevo predsednika
disciplinskega sodišča. Pravila skrajšanega postopka v civilnih zadevah se uporabljajo v
izjemno nujnih primerih, kjer se lahko dajejo sodni pozivi iz ure v uro. Sodnik ima v teh
primerih enaka pooblastila kot višje sodišče in izrečen začasen suspenz ima enak učinek kot v
rednem postopku suspenza (zgoraj). Zoper odločitev so možna enaka pravna sredstva. Glede na
to, da je notar le osumljen, je trajanje tega začasnega suspenza strogo urejeno. Ukrepi se
avtomatsko ustavijo, če kazenski ali disciplinski postopek ni začet v roku enega meseca.
Disciplinski organi morajo biti skrbni pri preverjanju veljavnosti pomislekov, ki so opravičili
ukrepe in sprožiti kazenski ali disciplinski postopek ali ugotoviti, da tveganja ni bilo.
18
ITALIJA
Ureditev italijanskega notariata temelji na zakonu št. 89 z dne 16.2.1913 (legge sull'
ordinamento del notario e degli archivi notarili; v nadaljevanju ItalNotO).
Glede določitve števila notarskih mest ter sedežev notarjev je ItalNotO v 4. členu določil, da bo
število in sedež notarjev za vsak okraj določen z odločbo šefa države, ki mora biti objavljen v
šestih mesecih od začetka veljavnosti zakona, in sicer po posvetu z notarskimi sveti in
prizivnimi sodišči, ob upoštevanju prebivalstva, količine poslov, obsežnosti območja in
komunikacijskih sredstev. Pri tem je treba poskrbeti, da je praviloma posamezno notarsko mesto
določeno na najmanj osem tisoč prebivalcev in letni dohodek, določen na podlagi povprečja
zadnjih treh let. Tabela, ki določa število in sedeže notarjev, mora biti, po posvetu s prizivnimi
sodišči in notarskimi sveti, ponovno pregledana vsakih deset let in se lahko delno spremeni prej,
če je za to izkazana potreba. Drugih določb v zvezi s številom notarskih mest ItalNotO ne
vsebuje.
LATVIJA
V Latviji je lahko za notarja imenovan samo državljan Republike Latvije, ki je dopolnil 25 let in
izpolnjuje predpisane izobraževalne kriterije (pravna izobrazba z odvetniško kvalifikacijo ali
ima magisterij prava), aktivno obvlada uradni jezik ter ima ustrezne zahtevane delovne izkušnje
(vsaj dve leti opravljal delo kot notarski pomočnik, vsaj dve leti opravljal delo v pisarni sodnika
ali najmanj pet let dela kot odvetnik, sodni izvršitelj ali pomočnik sodnika oziroma odvetnika ali
najmanj sedem let na drugih specializiranih področjih) ter je dokazal svoje znanje in
sposobnosti z opravljenim notarskim izpitom.
Zakon o notariatu Latvije natančno določa osebe, ki ne morejo biti imenovane za notarja (npr.
osebe v stečajnem postopku, osebe pod skrbništvom, osebe, ki so bile označene za osumljene
oziroma obdolžene storitve naklepnega kaznivega dejanja).
Notarji izvajajo javna pooblastila in spadajo v sodni sistem, dodeljeni regionalnim sodiščem ter
so enakovredni državnim uradnikom. V svojih uradnih nalogah so podrejeni zakonom ter
neodvisni in nevtralni garanti državljanskih pravic ter zakonitih interesov fizičnih in pravnih
oseb.
Z namenom razbremenitve sodišč in zmanjšanega obsega dela na sodiščih so bile v letu 2003 na
notarje prenesene zapuščinske zadeve, s 1. 2. 2011 pa tudi nesporni ločitveni postopki. V
navedenih postopkih izdana potrdila zavezujejo in veljajo brez posebne potrditve na sodišču.
Število notarskih mest je omejeno in v mesecu aprilu 2012 jih je bilo 125. Sedeži notarskih mest
so odvisni od sprememb v sodni strukturi, številu prebivalstva in gospodarskem poslovanju,
pristojnosti notarjev ter v starostni strukturi notarjev.
Višina plačila notarjev je urejena v tarifi, ki jo določi kabinet ministrov (vlada), glede na
vrednost storitve in z njo povezane odgovornosti.
LITVA
Notar je lahko suspendiran, če je zoper njega uveden disciplinski postopek ali če je notar
osumljen ali obtožen storitve kaznivega dejanja.
Suspenz traja dokler trajajo razlogi, na podlagi katerih je bil suspenz izrečen.
19
NEMČIJA
V Nemčiji je notariat urejen z Zveznim zakonom o notariatu - Bundesnotarordnung (BNotO) z
dne 24.2.1961.
Imenuje se toliko notarjev, kolikor ustreza potrebam urejenega pravosodja. Pri tem se zlasti
upoštevajo potrebe naročnikov notarskih storitev in varovanje urejene starostne strukture
notarskega poklica. Notarju se dodeli določen kraj kot sedež njegovega notarskega mesta. V
mestih z več kot sto tisoč prebivalci se notarju lahko dodeli določen mestni predel ali sodni
okraj kot sedež njegovega notarskega mesta. Sedež notarskega mesta se lahko ob upoštevanju
pomena urejenega pravosodja na predlog notarske zbornice ob soglasju notarja premesti. Notar
opravlja svoje poslovanje v območju okrajnega sodišča, v katerem ima sedež svojega
notarskega mesta. Deželna pravosodna uprava lahko glede na potrebe urejenega pravosodja na
splošno ali v posameznem primeru določi drugačne meje območja notarskega poslovanja z
dodelitvijo sedeža notarskega mesta in jih tudi spremeni, če je to potrebno zaradi uskladitve s
spremembami sodnih okrajev.
V Zvezni republiki Nemčiji je bila do spremembe zakona (Bundesnotarordnung) lahko
imenovana za notarja samo oseba, ki je bila državljan Nemčije. Po spremembi leta 2011 je
lahko za notarja imenovan kdorkoli, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom, ne glede na
državljanstvo.
NIZOZEMSKA
Suspenz notarja
Notar je avtomatično suspendiran v primerih, ko izgubi svojo pravno sposobnost za izvajanje
nalog notariata zaradi določenih civilnih sodnih odločitev (npr. če gre notar v stečaj ali prisilno
poravnavo ali mu je postavljen skrbnik).
Druga dejstva ali okoliščine (kot npr. kazenski postopki, pripor) lahko ravno tako vnesejo dvom
v sposobnost za notarjevo delovanje, zaradi česar je lahko notar tudi suspendiran oziroma je
razrešen s strani Odbora za nadzor iz regije, v kateri ima sedež. Odbor za nadzor vodi
predsednik sodišča in je sestavljen še iz dveh članov, ki jih imenuje minister za varnost in
pravosodje ter dveh notarjev (torej 5 člansko telo).
Tak postopek je lahko sprožen na pritožbo stranke ali vodje Kraljeve Nizozemske notarske
organizacije, in sicer na podlagi informacije od nekaterih organov ali po uradni dolžnosti (ko je
v teku preiskava) od predsednika Odbora za nadzor.
S 1. 1. 2013 bo stopila v veljavo sprememba določb Zakona o notariatu, ki bo omogočila hitrejši
odziv na morebitne prestopke notarjev. Določba bo spodbujala, da bo notar suspendiran s strani
vodje Odbora za nadzor v naslednjih primerih:
a) če je notar v priporu;
b) če je bila zoper notarja uvedena preiskava v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem;
c) če je obsojen za kaznivo dejanje ali je v zvezi s kaznivim dejanjem v pridržanju in
d) če je notar izgubil pravno sposobnost zaradi civilnih sodnih odločb (npr. če je notar v
stečaju ali v prisilni poravnavi ali je postavljen pod skrbnika).
POLJSKA
20
Suspenz notarja
Obtoženi je lahko na Poljskem po Zakonu o kazenskem postopku kot preventivno dejanje
suspendiran opravljanja njegove uradne funkcije ali izvajanja poklica ali mu je ukazano, da se
vzdrži posebnih vrst dejavnosti ali vožnje posebne vrste vozil. Preventivni ukrepi so namenjeni,
da se zavaruje nemoten potek postopka, zlasti pa prepreči ponovitvena nevarnost. Le-ti se
uporabijo le, če dokazi kažejo visoko stopnjo verjetnosti, da je oseba storila kaznivo dejanje. V
pripravljalnem postopku so lahko preventivni ukrepi uporabljeni le proti osebi, zoper katero je
bila že izdana obtožnica.
Po Zakonu o notariatu lahko disciplinsko sodišče notarju izreče suspenz, če je zoper njega
uveden kazenski postopek, disciplinski postopek ali je sprožen postopek za odvzem poslovne
sposobnosti.
Nobeden od navedenih suspenzov na Poljskem ni obligatoren.
ROMUNIJA
Zakon o notariatu in notarskem poslovanju določa pogoje za imenovanje notarja, in sicer: kdor
ima romunsko državljanstvo in stalno prebivališče v Romuniji ter je pravno sposoben, ima
diplomo iz prava (ali doktor prava), ni kaznovan, uživa velik ugled, obvlada romunski jezik, je
splošno zdravstveno zmožen ter je poskusno dve leti opravljal notariat in naredil izpit za notarja
ali je pet let deloval na področju notariata, odvetništva ali kot sodnik ali je deloval v drugi
specializirani službi ter dokazal, da ima potrebno znanje za notarja s tem, da je opravil poseben
izpit notarske zbornice.
Trenutno je v postopku sprememba zakona, ki bo odpravila diskriminacijo zaradi državljanstva,
podobno, kot to ureja predlog tega zakona.
Notar ima izključno pristojnost za zapuščinske postopke, overjanje kopij ter izdajo odpravkov
notarskih listin.
Notarja imenuje, suspendira in razrešuje minister za pravosodje na predlog notarske zbornice.
Na enak način je določeno število notarskih mest in sedežev, ki se letno spreminja.
Notar ima pravico do plačila za vsako opravljeno storitev. Tarifo sprejema notarska zbornica s
soglasjem ministra za pravosodje.
SLOVAŠKA
Suspenz notarja
Disciplinski ukrepi se lahko izrečejo notarju, ki je težje (huje) ali večkrat kršil svoje naloge,
določene z zakonom, etičnim kodeksom notarjev ali na podlagi odločitve Zbornice, ali je s
svojim delovanjem huje kršil dostojanstvo svojega poklica.
Disciplinski ukrepi so:
a)
pisni ukor;
b)
do 3.300 EUR kazni;
c)
suspenz;
d)
prenehanje not. funkcije.
Minister za pravosodje, predsednik okrožnega sodišča in predsednik Zbornice lahko vložijo
predlog za začetek disciplinskega postopka v 1 letu od dneva, ko je izvedel za disciplinsko
21
kršitev, vendar najkasneje 3 leta od dneva storitve disciplinske kršitve. V disciplinskem
postopku notarja lahko zastopa odvetnik.
(1) Minister za pravosodje lahko po posvetovanju z zbornico izreče suspenz, kadar:
a) se uvede kazenski postopek v zvezi z naklepnim kaznivim dejanjem ali kaznivim dejanjem,
povezanim z opravljanjem notarske dejavnosti, do pravnomočne odločitve;
b) se uvede postopek o ugotavljanju poslovne sposobnosti, do pravnomočnosti odločitve.
(2) Minister za pravosodje izreče suspenz (obligatorno) za čas služenja zaporne kazni, če ni
razlogov za preklic suspenza in notar, ki je bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje ali kaznivo
dejanje povezano z opravljanjem notarske dejavnosti s sodbo sodišča prve stopnje, do
pravnomočnosti odločbe.
(3) Če se suspenz nadaljuje, notar ne sme opravljati notarske dejavnosti.
Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
HRVAŠKA
Notariat na Hrvaškem ureja Zakon o notariatu (Zakon o javnim bilježnicima, Narodne novine,
št. 78/93, 29/94, 162/98, 16/07 in 75/09).
Notarska mesta na Hrvaškem določi Ministrstvo za pravosodje na podlagi pridobljenih mnenj
Notarske zbornice, hrvaških sodišč in pristojnih organov občine, upoštevaje pravilo, da na
vsakem območju sodišča deluje vsaj en notar. Če je bilo ob uradnem štetju prebivalstva na
področju sodišča več kot dvajset tisoč prebivalcev, se predpiše notarsko mesto na vsakih začetih
dvajset tisoč prebivalcev. Ministrstvo za pravosodje pri določanju števila notarskih mest in
njihovih sedežev upošteva tudi potrebe po notarskih storitvah ter razvitost gospodarskega in
pravnega prometa. V primeru, ko na področju nekega sodišča ne bi bilo upravičeno imenovati
notarja zaradi majhnega števila prebivalstva ali nizkih potreb po notarskih storitvah, Ministrstvo
za pravosodje po pridobitvi mnenja Notarske zbornice odredi, kateri od notarjev z območja
sosednjih sodišč in po kakšnem razporedu bodo opravljali notarsko službo na območju tega
sodišča.
Po določbah hrvaškega Zakona o notariatu služba notarja preneha, če brez upravičenega razloga
ne začne z notarskim delom na dan, ki ga je Notarska zbornica določila kot začetek njegovega
dela.
V Republiki Hrvaški je lahko imenovan za notarja (»javni bilježnik«), kdor je državljan
Republike Hrvaške, je poslovno sposoben in izpolnjuje zdravstvene pogoje za opravljanje
sodniške službe, je diplomiral na pravni fakulteti v Republiki Hrvaški ali ima nostrificirano
diplomo o zaključeni pravni fakulteti izven Republike Hrvaške, je opravil pravosodni in
notarski (»javnobilježniški«) izpit, ima po opravljenem pravosodnem izpitu najmanj pet let
praktičnih izkušenj na pravniških delih, je vreden javnega zaupanja za opravljanje notarskih
zadev, aktivno obvlada hrvaški jezik in drug jezik, ki se govori na področju, kjer je treba
opravljati notarsko službo, ima opremo in prostore, ki so po kriterijih ministrstva potrebni in
primerni za opravljanje notarske službe.
BOSNA IN HERCEGOVINA
V Federaciji Bosne in Hercegovine je za notarja lahko imenovan vsak, ki je državljan Bosne in
Hercegovine, je poslovno sposoben in izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje kot javni
uslužbenec, je diplomiral na pravni fakulteti v Bosni in Hercegovini ali pred 6. 4. 1992 na
22
pravni fakulteti v nekdanji Jugoslaviji ali diplomirala v tujini in je diplomo nostrificiral pristojni
organ, je opravil pravosodni izpit v Bosni in Hercegovini ali pred 6. 4. 1992 v nekdanji
Jugoslaviji ali v drugi državi, če ga prizna federalno ministrstvo, da ni obsojen na kazen zapora
za kazniva dejanja proti človečnosti in mednarodnemu pravu, proti službeni ali drugi dolžnosti
ali za drugo naklepno kaznivo dejanje, ki v času imenovanja če ni izbrisano iz kazenske
evidence. Za notarja ne more biti imenovan, kdor je član politične stranke. Opravljen mora imeti
notarski izpit.
SRBIJA
Za notarja (javni bilježnik) je lahko imenovan državljan Republike Srbije, ki je poslovno
sposoben in ima splošne zdravstvene zmožnosti, je diplomiral na pravni fakulteti v Srbiji ali ima
nostrificirano diplomo, pridobljeno izven Republike Srbije, je opravil pravosodni izpit in izpit
za notarja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj na pravnem področju po opravljenem
pravosodnem izpitu, da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, da govori, piše in
bere srbski jezik, da pozna jezik manjšine na področjih lokalne samouprave, kjer je v uradni rabi
jezik manjšine, ali da priloži sporazum o sodelovanju s sodnim tolmačem, da ima ali da lahko
dokaže, da bo zagotovil opremo in prostore za opravljanje dejavnosti notarja.
Prikaz ureditve v pravnem redu EU
Predlog zakona je v delu, ki se nanaša na odpravo pogoja vzajemnosti pri dostopu do poklica
notarja za državljane držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švice, povezan s
sodbami Sodišča Evropske unije. Sodišče Evropske unije je odločilo, da pomeni pogoj
državljanstva, ki se zahteva za dostop do notarskega poklica, diskriminacijo na podlagi
državljanstva, ki je s Pogodbo ES prepovedana.
–
6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMELO SPREJETJE ZAKONA
6.1 Administrativne in druge posledice
a) v postopkih ali poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:
– razlogi za uvedbo novega postopka ali administrativnih bremen in javni interes, ki naj bi
se s tem dosegel:
– ukinitev postopka ali odprava administrativnih bremen:/
Pridobivanje podatkov oziroma izpiskov iz raznih evidenc je po veljavni ureditvi zamudno
in prepuščeno notarjem ali udeležencem pravnih poslov ter predstavlja administrativna
bremena. S predlogom zakona (predvidena sprememba 5.a člena ZN) se te administrativne
ovire odpravljajo (notarske storitve pa se še bolj približajo državljanom), saj se notarjem
omogoča dostop do zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc in zbirk drugih podatkov, ki
jih ne upravljajo le državni organi, samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih
pooblastil, temveč tudi javni zavodi, javne agencije in druge osebe javnega prava. Prav
tako pa bo notarjem omogočeno tudi neposredno pridobivanje podatkov, njihova obdelava,
kot tudi povezovanje zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc in zbirk drugih podatkov
(neposreden in brezplačen elektronski dostop), kar nujno terja tudi projekt »e-notar«, ki sta
23
ga v sodelovanju pripravila Ministrstvo za pravosodje in javno upravo in Notarska zbornica
Slovenije.
– spoštovanje načela »vse na enem mestu« ter organ in kraj izvajanja dejavnosti ali
obveznosti: /
– podatki ali dokumenti, potrebni za izvedbo postopka, ki jih organ pridobi po uradni
dolžnosti, in način pridobivanja: /
V zvezi z uresničevanjem in izvajanjem projekta »e-notar« je treba zagotoviti neposreden
in brezplačen elektronski dostop do zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc in zbirk
drugih podatkov, kar bo notarjem zelo olajšalo delo na področju pridobivanja podatkov iz
uradnih evidenc, saj jim za pridobitev potrebnih izpiskov in dokumentov ne bo treba več
naslavljati zahtev na različne organe in tudi na državljane, s čimer bodo postopki hitrejši in
cenejši.
– ustanovitev novih organov, reorganizacija ali ukinitev obstoječih organov:
– ali bo izvajanje postopkov in dejavnosti zahtevalo nov kader, ali so izvajalci primerno
usposobljeni, ali bo potrebno dodatno usposabljanje ter finančna in materialna sredstva:
– ali bo ukinitev postopkov in dejavnosti imela za posledico zmanjšanje kadrov ter
finančnih in materialnih sredstev: /
b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:
Predlog zakona ne bo imel tovrstnih posledic.
6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike
Predlog zakona ne bo imel tovrstnih posledic.
6.3 Presoja posledic na gospodarstvo
Predlog zakona ne bo imel tovrstnih posledic.
6.4 Presoja posledic na socialnem področju
Posledice na zaposlenost in trg dela: enakopraven dostop do opravljanja notarskega poklica
v Republiki Sloveniji za vse državljane držav članic Evropske unije.
6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja
Predlog zakona ne bo imel tovrstnih posledic.
6.6 Izvajanje sprejetega predpisa
a) predstavitev sprejetega zakona
Posebna predstavitev sprejetega zakona ni predvidena.
24
b)spremljanje izvajanja sprejetega predpisa
Spremljanje izvajanja predpisa bo potekalo kot doslej.
6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona
/
25
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B
in 45/08) se v prvem odstavku 2. člena za besedilom »opravljajo vse oblike alternativnega
reševanja sporov;« doda besedilo »urejajo zapuščinske zadeve;«.
2. člen
Na koncu drugega odstavka 5. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»Glede disciplinske odgovornosti in disciplinskih kršitev se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja odvetništvo, v delu, ki ureja disciplinsko odgovornost in disciplinske kršitve.
Glede disciplinskega postopka in disciplinskih ukrepov se uporabljajo določbe tega zakona.«.
3. člen
5.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»5.a člen
Za potrebe opravljanja notarskih storitev v skladu z zakonom je notar dolžan sam pridobiti in
nadalje obdelovati osebne in druge podatke o strankah ter dokazila o podatkih iz vseh zbirk
osebnih podatkov, uradnih evidenc in zbirk drugih podatkov, s katerimi upravljajo državni
organi, samoupravne lokalne skupnosti, javni zavodi, javne agencije in druge pravne osebe
javnega prava ter nosilci javnih pooblastil.
Za pridobivanje in nadaljnjo obdelavo podatkov iz prejšnjega odstavka, ki so občutljivi osebni
podatki ali davčna tajnost, mora notar pridobiti izrecno pisno privolitev stranke, na katero se
podatki nanašajo. Notar mora na možnost, da podatke pridobi sam, stranko posebej opozoriti in
ji ponuditi v podpis to privolitev.
Upravljavci zbirk osebnih podatkov in drugi upravljavci zbirk podatkov iz prvega odstavka tega
člena morajo brezplačno in najpozneje v desetih dneh posredovati notarju zahtevane podatke.
Če se ti podatki obdelujejo v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost
neposrednega elektronskega dostopa do teh podatkov, imajo notarji pravico do neposrednega in
brezplačnega elektronskega dostopa, ki ga vključno z omogočanjem njihovega ustreznega
prenosa podatkov zagotovi upravljavec zbirk podatkov.
Notarska zbornica Slovenije sklene v imenu vseh notarjev dogovore o tehničnem izvajanju
dostopanja ter o zagotavljanju postopkov in ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov z
upravljavci osebnih podatkov in drugimi upravljavci zbirk podatkov iz prvega odstavka tega
člena.«.
4. člen
V prvem odstavku 8. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. da je državljan Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije oziroma
Evropskega gospodarskega prostora ali državljan Švice,«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
26
»3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov oziroma je končal
primerljivo izobraževanje v tujini, nostrificirano, priznano ali ovrednoteno v skladu z zakonom,
ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja:
- strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
- strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
- strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega
programa,«.
8. točka se spremeni tako, da se glasi:
»8. da poda izjavo, da bo v primeru imenovanja zagotovil opremo in prostore, ki so potrebni in
primerni za opravljanje notariata,«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je, ob pogoju pravne in dejanske vzajemnosti, lahko
imenovan za notarja tudi državljan države, ki ni članica Evropske unije oziroma Evropskega
gospodarskega prostora ali ni državljan Švice.«.
5. člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»10. člen
Notarja imenuje minister, pristojen za pravosodje. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje
Notarske zbornice Slovenije o kandidatu ki, ni zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko
poda mnenje o kandidatu v 30 dneh.
Vloga za imenovanje za notarja iz katere izhaja, da kandidat izpolnjuje z zakonom predpisane
pogoje, se vloži pri ministrstvu. Vloga kandidata mora vsebovati tudi enotno matično številko
občana (EMŠO) in navedbo kraja, v katerem bo imel kandidat, če bo imenovan za notarja, svoj
sedež.«.
6. člen
10.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»10.a člen
Minister, pristojen za pravosodje, z odločbo zavrne imenovanje notarja, če kandidat ne
izpolnjuje zakonskih pogojev za imenovanje.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.«.
7. člen
11. člen se črta.
8. člen
V prvem odstavku 12. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če zakon ne določa
drugače.«.
Tretji odstavek se črta.
9. člen
27
V drugem odstavku 13. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če je za to potrebno
sodelovanje sodnega tolmača, krije stroške sodnega tolmača notar.«.
10. člen
Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Notar mora skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z
opravljanjem njegovega poklica.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Zavarovalna pogodba mora vsebovati določilo, da stranke lahko uveljavljajo odškodninske
zahtevke iz tega naslova tudi po prenehanju zavarovalne pogodbe, če vzrok za nastanek škode
ali nastanek škode izvira iz časa trajanja zavarovalne pogodbe.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Zavarovalnice so dolžne skleniti zavarovalno pogodbo skladno z določbami tega člena.«.
11. člen
V 15. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Pred prisego si mora notar priskrbeti opremo in prostore, ki so potrebni za opravljanje
notariata, ter pečat in žig.«.
Za prvim odstavkom se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Primernost opreme in prostorov ugotavlja tričlanska komisija, ki jo določi izvršni odbor
Notarske zbornice Slovenije. Komisijo sestavljata dva notarja in predstavnik ministrstva.
Pečat in žig morata vsebovati grb Republike Slovenije, ime in priimek notarja ter ime kraja, v
katerem ima notar sedež.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
12. člen
V 16. členu se besedilo »na katerega območju je sedež notarskega mesta, na katero je notar
imenovan« nadomesti z besedilom »na katerega območju bo imel sedež«.
13. člen
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»18. člen
28
Če notar spremeni svoj sedež, nastopi poslovanje na novem sedežu potem, ko so izpolnjene
zahteve iz 15. člena tega zakona in Notarska zbornica Slovenije objavi začetek njegovega
poslovanja na novem sedežu.«
14. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
Notar se razreši:
1. če v 90 dneh po pravnomočnosti odločbe o imenovanju ne opravi obveznosti iz 14., 15. in 16.
člena tega zakona;
2. če pisno izjavi, da ne želi več opravljati notariata;
3. če sprejme plačano službo oziroma funkcijo, pa ne gre za primer iz prvega odstavka 124.
člena tega zakona, ali se vpiše v imenik odvetnikov (9. člen);
4. če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen
zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen, ali za kaznivo dejanje, ki je povezano z opravljanjem
notarske dejavnosti;
5. če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje
notariata;
6. če brez utemeljenega razloga ne začne poslovati z dnem, ki je določen kot začetek nastopa
poslovanja (17. člen);
7. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata;
8. če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat;
9. z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti.
Razrešitveni razlog iz prejšnjega odstavka nastopi v primeru iz:
- 1. točke prejšnjega odstavka s potekom roka iz te točke;
- 2. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko pisna izjava prispe k ministrstvu, pristojnemu za
pravosodje ali z dnem, navedenim v pisni izjavi;
- 3. točke prejšnjega odstavka z dnem nastopa službe ali funkcije oziroma z dnem vpisa v
imenik odvetnikov;
- 4. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo sodbe;
- 5. in 8. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko to ugotovi Notarska zbornica Slovenije ali
ministrstvo;
- 6. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko bi moral začeti poslovati;
- 8. točke prejšnjega odstavka z dnem pravnomočne odločbe disciplinskega organa;
- 9. točke prejšnjega odstavka z dnem upokojitve oziroma z iztekom leta, v katerem je notar
dopolnil starost 70 let«.
15. člen
Za 19. členom se doda nov 19.a člen, ki se glasi:
»19.a člen
O nastopu razrešitvenega razloga iz 4. in 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena obvesti
ministrstvo predsednik sodišča, ki je izdalo sodbo, oziroma disciplinska komisija, ki je izdala
odločbo.
O nastopu razrešitvenega razloga iz 1., 2., 3., 5., 6., 7. in 9. točke prvega odstavka prejšnjega
člena obvesti ministrstvo Notarska zbornica Slovenije takoj, ko zanj izve.
29
Obstoj razrešitvenih razlogov iz 1., 2., 3., 5., 6., 7., in 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena
lahko ugotovi tudi ministrstvo pri izvajanju pristojnosti po določbah tega zakona.
Odločbo o razrešitvi notarja izda minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe,
dovoljen pa je upravni spor.
Tožba v upravnem sporu se vloži v petnajstih dneh od vročitve odločbe.
O tožbi iz prejšnjega odstavka mora sodišče odločiti v postopku na prvi stopnji najkasneje v
tridesetih dneh od njene vložitve, na drugi stopnji pa najkasneje v tridesetih dneh od prejema
pritožbe.«.
16. člen
Prvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Notar mora imeti svojo pisarno v kraju, kjer ima sedež.«.
V drugem odstavku se besedilo« sedeža notarskega mesta« nadomesti z besedilom »njegovega
sedeža«.
17. člen
Drugi odstavek 21. Člena se spremeni tako, da se glasi:
»Notar, ki je nastopil poslovanje na novem sedežu, mora z istim dnem prenehati poslovati na
prejšnjem sedežu.«.
18. člen
46. člen se črta.
19. člen
V prvem odstavku 51. člena se 1. točka črta. Dosedanje 2., 3., in 4. točka postanejo 1., 2., in 3.
točka.
20. člen
71. člen se črta.
21. člen
92. člen se črta.
22. člen
94. členu se črta.
30
23. člen
V prvem odstavku 96. člena se besedilo »četrtega odstavka 19. člena« nadomesti z besedilom
»četrtega odstavka 19.a člena«.
24. člen
V drugem odstavku 97. člena se besedilo »odredi pristojno zapuščinsko sodišče« nadomesti z
besedilom »Notarska zbornica Slovenije«.
25. člen
98. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Notarska zbornica Slovenije določi notarja, ki ima sedež na območju istega okrajnega sodišča,
kot ga je imel notar, ki je prenehal s poslovanjem, da prevzame notarski arhiv notarja, ki je
prenehal s poslovanjem. Pri tem določi, katere listine, spisi, knjige in predmeti iz notarskega
arhiva se zaupajo v hrambo in poslovanje notarju, ki ga je določila za prevzem notarskega
arhiva, ter katere listine, spisi in druga dokumentacija iz notarskega arhiva se vložijo v arhiv
zbornice.
Če ni notarja s sedežem na območju iz prejšnjega odstavka, lahko Notarska zbornica Slovenije
določi, da prevzame notarski arhiv notar, ki ima sedež izven območja iz prejšnjega odstavka.
Za predajo notarskega arhiva se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 96.
člena tega zakona.«.
26. člen
Za 98. členom se doda nov 98.a člen, ki se glasi:
»98.a člen
Notarska zbornica Slovenije upravlja evidenco o prevzetih notarskih arhivih in o tem, kateremu
notarju so bili listine, spisi, knjige in predmeti iz notarskega arhiva zaupani v hrambo in
poslovanje namesto notarja iz prvega odstavka 96. člena oziroma prvega odstavka 97. člena tega
zakona.
Evidenca iz prejšnjega odstavka obsega: ime, priimek in sedež notarja, ki je prenehal s
poslovanjem, in podatek o tem, da je bil njegov notarski arhiv izročen Notarski zbornici
Slovenije po 96. ali 97. členu tega zakona, oziroma je bil zaupan drugemu notarju po drugem
odstavku 98. člena tega zakona ter ime, priimek in sedež tega notarja, oziroma ime in priimek
ter sedež notarja, kateremu so bili listine, spisi, knjige in predmeti iz notarskega arhiva notarja,
ki je prenehal s poslovanjem, zaupani v hrambo in poslovanje po prvem odstavku 89. člena tega
zakona.«.
27. člen
V prvem odstavku 103. člena se črta besedilo »ali če je suspendiran«.
28. člen
V 105.a členu se v prvem odstavku besedilo »prvem odstavku 103. člena« nadomesti z
besedilom »103. členu«.
31
V drugem odstavku se besedilo »in sedež notarskega mesta« nadomesti z besedilom »ter njegov
sedež«.
V četrtem odstavku se besedilo »obvesti disciplinskega tožilca« nadomesti z besedilom »obvesti
predsednika Notarske zbornice Slovenije in ministrstvo«.
29. člen
105.b člen se črta.
30. člen
V drugem odstavku 106.a člena se v 6. točki pika na koncu nadomesti z vejico in doda nova 7.
točka, ki se glasi;
»7. zavarovalnica, pri kateri ima notar zavarovano odgovornost in številka police.«.
V tretjem odstavku se besedilo »2. in 6. točke« nadomesti z besedilom »2., 6. in 7. točke«.
V šestem odstavku se besedilo »podatke iz 2., 3., 4., 5. in 6. točke« nadomesti z besedilom
»podatke iz 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točke«.
31. člen
VIII.a poglavje CENTRALNI REGISTER OPOROK in členi 108.a do 108.č se črtajo.
32. člen
V prvem odstavku 110. člena se besedilo »na katerega območju je sedež notarskega mesta«
nadomesti z besedilom »na katerega območju ima notar svoj sedež.«.
33. člen
V 113.a členu se v 2. točki v predzadnji alinei črta besedilo »po notarskem namestniku«, v
zadnji alinei se pika na koncu nadomesti s podpičjem in se doda nova alinea, ki se glasi:
»- ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 14. člena tega zakona.«.
34. člen
V 113.d členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Pravnomočne odločbe disciplinskih organov so izvršljive. Pravnomočna odločba, s katero je
bila izrečena denarna kazen, je izvršilni naslov.«.
V četrtem odstavku se v zadnji alinei za besedo »ukrep« doda besedilo »in podatek o njegovi
izvršitvi.«.
35. člen
V prvem odstavku 122. člena se pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »in ministru,
pristojnemu za pravosodje.«.
36. člen
32
Naslov X. poglavja »MIROVANJE POSLOVANJA« in 124. člen se spremenita tako, da se
glasita:
»MIROVANJE POSLOVANJA IN ZAČASNA PREPOVED
124. člen
Notarju, ki je izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času
opravljanja te funkcije opravljanje notariata miruje.
Opravljanje notariata miruje tudi notarju, ki mu je bila izrečena kazen zapora v trajanju do šest
mesecev, do konca prestajanja kazni, ter notarju, ki mu je bila izrečena začasna prepoved
opravljati notariat po prvem odstavku 121. člena ali po 124.a členu tega zakona, za čas, dokler ti
ukrepi trajajo.
V primerih iz prejšnjih odstavkov določi začasnega namestnika v smislu 103. člena tega zakona
predsednik zbornice. Začasni namestnik vodi poslovanje in podpisuje listine v svojem imenu in
za svoj račun.«.
37. člen
Za 124. členom se doda nov 124.a člen, ki se glasi:
»124.a člen
Če je zoper notarja pravnomočno odrejen pripor ali pravnomočno uvedena preiskava ali vložena
pravnomočna obtožnica brez preiskave ali mu je vročen obtožni predlog zaradi suma storitve
naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi suma storitve
kaznivega dejanja, ki je povezano z opravljanjem notarske dejavnosti, mu lahko minister,
pristojen za pravosodje, z odločbo začasno prepove opravljati notariat.
Začasna prepoved iz prejšnjega odstavka traja:
1. če je v kazenskem postopku notar pravnomočno obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali
na hujšo kazen: do pravnomočnosti odločbe o razrešitvi notarja;
2. če je notar obsojen na milejšo kazen kot v 1. točki tega odstavka ali je kazenski postopek
pravnomočno ustavljen ali izdana zavrnilna oziroma oprostilna sodba: do pravnomočnosti te
odločitve v kazenskem postopku;
3. če je pripor odpravljen in niso izpolnjeni drugi razlogi iz tretjega odstavka tega člena: do
pravnomočnosti odločbe o odpravi pripora.
Prejšnja odstavka se smiselno uporabljata tudi za notarske pomočnike, katerim zbornica z
odločbo začasno prepove opravljati delo v notariatu.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
38. člen
Notar mora skleniti zavarovalno pogodbo v skladu z 10. členom tega zakona v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
39. člen
33
Podatke o zavarovalnici, pri kateri ima notar zavarovano odgovornost, in o številki police
posreduje notar Notarski zbornici Slovenije v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
40. člen
Za že imenovane notarje, ki še niso pričeli s poslovanjem, začne teči rok iz 1. točke 19. člena
zakona z dnem uveljavitve tega zakona.
41. člen
Notarji, ki so do uveljavitve tega zakona bili imenovani na notarska mesta v skladu z do sedaj
veljavnimi predpisi, nadaljujejo s svojim poslovanjem kot notarji s sedežem v kraju, v katerem
je bilo po do sedaj veljavnih predpisih notarsko mesto, na katerega so bili imenovani.
Postopki imenovanja notarja, v katerih je bil razpis prostega notarskega mesta objavljen pred
uveljavitvijo tega zakona, in pred uveljavitvijo tega zakona začeti postopki imenovanja notarja
na prosto notarsko mesto v drugem kraju brez razpisa, se končajo po določbah zakona, ki so
veljale do uveljavitve tega zakona.
42. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
34
III. OBRAZLOŽITEV
K 1. členu:
Prvi odstavek 2. člena ZN določa, da notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah
tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo
pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam
ali državnim organom; opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov; izvajajo po nalogu
sodišč opravila, ki se jim lahko odstopijo po zakonu in izvajajo druga opravila, za katera jih
pooblašča zakon.
Po ureditvi, ki jo Vlada RS predlaga s predlogom Zakona o dedovanju, bodo notarji pristojni
tudi za urejanje zapuščinskih zadev, zato se s tem členom predlaga ustrezna dopolnitev določbe
ZN, ki določa pristojnosti notarjev kot oseb javnega zaupanja.
K 2. členu:
Veljavni 5. člen ZN določa, da ima notar pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik kadar
na zahtevo strank sestavlja zasebne listine ter v nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih
stvareh pred drugimi državnimi organi zastopa stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v
neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri notarju. Glede na veljavno določbo 5.
člena ZN že vzpostavlja standard notarjeve odgovornosti, kadar ta deluje kot odvetnik, vendar
pa izrecno (in nedvoumno) ne določa pravil in izvedbenega postopka za ugotavljanje njegove
disciplinske odgovornosti, zaradi česar je prihajalo v praksi do nejasnosti. Zaradi navedenega se
je predlagatelj odločil disciplinsko odgovornost notarjev v tem delu jasneje določiti. Dejstvo, da
gre v teh primerih za sestavljanje zasebnih listin in za zastopanje v omenjenih primerih, še ne
pomeni, da gre za zasebnopravno dejavnost, ki bi bila zunaj okvirov javnega pooblastila za
javno službo. Glede na navedeno predlagatelj določa jasno dopolnitev drugega odstavka 5.
člena ZN tako, da se za presojanje disciplinske odgovornosti in disciplinskih kršitev uporabljajo
določbe Zakona o odvetništvu, saj notar pri navedenih poslih deluje kot odvetnik, medtem ko se
pred disciplinsko komisijo I. stopnje in disciplinsko komisijo II. stopnje vodi disciplinski
postopek in izrekajo disciplinski ukrepi po veljavnem ZN. Nedvoumno je namreč, da je notariat
tudi v tem delu javna služba in so zato zanj disciplinski ukrepi in postopek urejeni v ZN.
K 3. členu:
Za razliko od veljavne ureditve prvega odstavka 5.a člena ZN, po kateri je notar dolžan sam
pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi,
organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma
dokazil ne sme zahtevati od strank, predlagatelj zakona ta (prvi) odstavek prenavlja in kot
dodatno dovoljuje notarju tudi obdelavo teh podatkov (obdelava kot najširši pojem iz 3. točke 6.
člena Zakona o varstvu osebnih podatkov; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, v nadaljevanju; ZVOP-1). V predlogu spremenjenega prvega odstavka 5.a člena ZN je
zaradi poenostavitve pridobivanja podatkov predvidena tudi še sprememba, ki omogoča
notarjem razširjen neposreden dostop in tudi obdelavo podatkov do različnih uradnih evidenc in
drugih zbirk osebnih in drugih podatkov, in sicer širi krog subjektov javnega sektorja z državnih
organov, samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, tudi na javne zavode,
javne agencije in druge pravne osebe javnega prava.
S predlagano spremembo drugega odstavka 5.a člena ZN se veljavna določba bistveno ne
spreminja, a tako kot 13. člen ZVOP-1 in 139. člen Zakona o splošnem upravnem postopku
(Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 47/09
Odl.US: U-I-54/06-32 (48/09 popr.) in 8/10, v nadaljevanju; ZUP) določa poseben način
35
poslovanja z občutljivimi osebnimi podatki in davčno tajnostjo, in sicer določa izrecno pisno
privolitev stranke, na katero se ti podatki (po novem razširjeni tudi na obdelavo) nanašajo.
Predlagani nov tretji odstavek 5.a člena ZN določa brezplačno posredovanje podatkov (že po
veljavni ureditvi), rok za posredovanje teh podatkov ter načine posredovanja zahtev. Zahteva za
posredovanje podatkov, ki jo določa veljavni 5.a člen ZN, se bo v primeru zagotovljene
tehnične izvedljivosti, poleg možnosti, da se posreduje v pisni obliki, po predlogu posredovala z
uporabo aplikacije v obliki neposrednega ter brezplačnega elektronskega dostopa najpozneje v
10 dneh od prejema zahteve. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter Notarska zbornica
Slovenije pripravljata tudi projekt »e-notar«, s katerim se bo še toliko bolj olajšalo delo notarjev
na področju pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc, vzpostavila povezljivost med
posameznimi registri ter omogočilo elektronsko upravljanje notarskih evidenc in nematerialna
izmenjava med evropskimi notariati ali državnimi oblastmi na področju civilnega prava. Če
želijo notarji storitve opravljati hitro in kvalitetno, je nujno potrebno, da jim je na voljo
elektronski dostop do čim več elektronskih baz podatkov uradnih evidenc, ki jih upravljajo
državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, javni zavodi, javne agencije in druge pravne
osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil. Predlagatelj tako določa, da se bo na eni strani
notarjem omogočilo učinkovitejše poslovanje, saj se bodo odpravile administrativne ovire,
hkrati pa se bo zagotovilo tudi hitrejše in tako tudi cenejše postopanje v notarskih storitvah, ki
se bodo zato državljanom še bolj približale.
S predlagano določbo novega četrtega odstavka se za zagotavljanje tehnične izvedljivosti
neposrednega elektronskega dostopa zaradi zasledovanja javnega interesa zakonsko določa, da
bo Notarska zbornica Slovenije kot predstavnik vseh notarjev, v imenu vseh notarjev sklepala
posebne dogovore o tehničnem izvajanju povezovanja z upravljavci osebnih podatkov in
drugimi upravljavci zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena, s čimer se bo tudi projekt enotar najhitreje in najbolje uveljavil.
K 4. členu:
S predlogom spremembe 3. točke prvega odstavka 8. člena se ZN usklajuje z veljavno
visokošolsko zakonodajo (Zakonom o visokem šolstvu, Uradni list RS, št. 32/12 – uradno
prečiščeno besedilo in 40/12 – ZUJF), ki določa tristopenjsko ureditev študijskih programov za
pridobitev izobrazbe in zakonodajo, ki ureja področje vrednotenja in priznavanja izobraževanja
v tistih primerih, ko so kandidati končali primerljivo izobraževanje v tujini (Zakon o
vrednotenju in priznavanju izobraževanja, Uradni list RS, št. 73/04, 87/11 – ZVPI (97/11
popr.)).
S predlagano spremembo 8. točke prvega odstavka ZN se bo poenostavil postopek dokazovanja
primernosti notarskih prostorov in opreme. Po veljavni ureditvi je lahko za notarja imenovan le
tisti, ki ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata.
Izpolnjevanje tega pogoja se v praksi dokazuje s sklenjeno najemno pogodbo ali dokazilom o
lastništvu nepremičnine. Ta dokazila pa so se v praksi pokazala kot neustrezna, saj so kandidati
v trenutku prijave na razpis v veliki večini primerov predložili zemljiškoknjižne izpiske in
osnutke najemnih pogodb za prostore, v katerih kasneje praviloma sploh niso opravljali svoje
dejavnosti. Predlagana rešitev odpravlja nastalo problematiko, saj bo moral po novem kandidat
za notarja podati posebno izjavo, da bo v primeru imenovanja zagotovil opremo in prostore, ki
so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Predlagana določba je sicer povezana s
predlagano spremembo 15. člena ZN (oziroma 11. členom predloga zakona).
Veljavni drugi odstavek 8. člena ZN določa, da je lahko za notarja v Republiki Sloveniji
imenovan poleg državljanov Republike Slovenije tudi kandidat, ki nima slovenskega
državljanstva, vendar določba hkrati preprečuje diskriminacijo državljanov Republike Slovenije
v tuji državi, saj določa pogoj pravne in dejanske vzajemnosti. Glede na veljavno določbo ni
36
namreč sprejemljivo, da bi bil lahko v Republiki Sloveniji imenovan za notarja tudi državljan
druge države, če ta država ne nudi enake možnosti državljanom Republike Slovenije. V zvezi z
vprašanjem državljanstva je Evropska komisija proti šestim državam članicam (Belgija,
Nemčija, Grčija, Francija, Luksemburg in Avstrija) leta 2008 vložila tožbe zaradi neizpolnitve
obveznosti, ker so dostop do notarskega poklica pridržale za svoje državljane, kar je po mnenju
Komisije diskriminacija na podlagi državljanstva. Le-ta je s Pogodbo ES prepovedana.
Republika Slovenija je v navedenem postopku sodelovala kot stranski intervenient v zadevah C52/08 (Komisija proti Portugalski), C-53/08 (Komisija proti Avstriji), C-54/08 (Komisija proti
Nemčiji) in C-61/08 (Komisija proti Grčiji). Sodišče Evropske unije je v sodbah v zadevah C47/08, C-50/08, C-51/08, C-53/08, C-54/08, C-61/08 in C-52/08 preučilo pristojnost notarjev v
zadevnih državah članicah z namenom, da bi presodilo, ali so notarske dejavnosti povezane z
izvajanjem javne oblasti. Po mnenju sodišča notarske dejavnosti, kot so trenutno določene v
zadevnih državah članicah, niso povezane z izvajanjem javne oblasti v smislu prvega odstavka
45 člena Pogodbe ES. ZN sicer omogoča dostop do poklica notarja tudi tujim državljanom pod
pogojem vzajemnosti, vendar pa ta ugovor v pravnem sistemu EU skladno s sodno prakso
Sodišča EU ni upoštevan, zato je glede na zgoraj omenjene sodbe Sodišča EU potrebna
dopolnitev 1. točke prvega odstavka 8. člena ZN in sprememba drugega odstavka istega člena, s
katero bo odpravljen pogoj vzajemnosti za državljane držav članic EU oziroma Evropskega
gospodarskega prostora in državljane Švice, ne pa tudi za državljane tretjih držav.
K 5., 6. in 7. členu:
S predlagano spremembo se ukinja omejeno število notarskih mest. Vsakdo, ki izpolnjuje
zakonsko predpisane pogoje iz 8. člena ZN, lahko vloži zahtevo za imenovanje in nastop
opravljanja notariata. S tem se odpira trg za opravljanje notarskih storitev z namenom povečati
njihovo dostopnost za državljane in konkurenčnost.
S predvideno dopolnitvijo drugega odstavka 10. člena ZN bo morala vloga kandidata za
imenovanje na razpisano prosto notarsko mesto poleg sestavin, ki jih predvideva prvi odstavek
66. člena ZUP (popolne vloge), vsebovati tudi enotno matično številko občana (EMŠO), s
pomočjo katere bo lahko ministrstvo preverilo potrebne podatke iz uradnih evidenc. Za
pridobitev takšnih podatkov se večinoma zahteva EMŠO. Skladno z ZVOP-1 mora biti namreč
pravna podlaga za pridobitev EMŠO določena v zakonu.
K 8. členu:
12. člen ZN določa krajevno pristojnost notarjev. Notar v skladu s temeljnim pravilom iz prvega
odstavka tega člena opravlja poslovanje za vse območje Republike Slovenije. Drugi odstavek
12. člena ZN določa izjemo od tega pravila (za zadeve, ki jih notarjem naloži sodišče), črta pa
se izjema glede sestave notarskih zapisov o ustanovitvi hipoteke in zemljiškega dolga na
nepremičninah. Razlog za predlagano črtanje je ukinitev notarskih mest predlagana v 5. členu
predloga tega zakona.
Dodatno izjemo od temeljnega pravila, po katerem sme notar opravljati poslovanje za vse
območje Republike Slovenije, s posebno določitvijo krajevne pristojnosti določa predlog
Zakona o dedovanju. Glede na navedeno je predlagana ustrezna dopolnitev prvega odstavka 12.
člena ZN.
K 9. členu:
Drugi odstavek 13. člen ZN določa, da sestavlja notar notarske listine na območjih, kjer je
uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina, tudi v obeh navedenih uradnih jezikih, če stranka
uporablja italijanski ali madžarski jezik. Zakon pa izrecno ne določa, kdo krije stroške sodnega
tolmača, če notar na teh območjih ne obvlada uradnega jezika. Da bi se izognili kakršnim koli
37
nejasnostim v zvezi s poravnavanjem stroškov, predlagatelj jasno določa, da če je potrebno
sodelovanje sodnega tolmača, krije njegove stroške notar. S tem predlagatelj v celoti zagotavlja
pravico strank iz 11. člena Ustave RS do uporabe uradnega jezika, kadar notar na območju
avtohtonih narodnih skupnosti ne obvlada uradnega jezika.
K 10. členu:
Na podlagi izsledkov spremljanja izvajanja zakona v praksi in glede na prejeto mnenje Notarske
zbornice Slovenije ter Varuhinje človekovih pravic, se je pokazala potreba po natančnejši
ureditvi zavarovanja poklicne odgovornosti notarjev pri opravljanju notarske dejavnosti. S
predlagano spremembo prvega odstavka 14. člena ZN se jasno definira narava odškodninske
odgovornosti notarja. Gre za tipično poklicno odškodninsko odgovornost notarjev. Notarji so
tako strankam odgovorni za škodo, ki jim nastane zaradi njihovih napak pri opravljanju
notariata. Takšna odgovornost že po splošnih pravilih odškodninskega prava vključuje tako
škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem notariata strankam povzroči notar kot tudi
škoda, ki jo povzroči pri njem zaposlena oseba.
S predlagano določbo novega drugega odstavka se izboljšuje varstvo interesov in koristi
uporabnikov (strank) notarskih storitev tudi potem, ko je notar že prenehal z opravljanjem svoje
notarske službe. Dopolnitev veljavne določbe terjajo zlasti tisti primeri, ko je notar skladno z
zakonom že razrešen opravljanja notariata, ni pa še sploh oziroma v delu povrnjena škoda, za
katero je strankam odgovoren po obligacijskih predpisih (škoda se lahko strankam pokaže tudi
kasneje, ko je notar že prenehal opravljati notariat) in bi tako lahko stranke ostale brez
ustreznega (hitrega in zanesljivega) poplačila nastale škode. Predlagana nova določba tako jasno
določa prisilno (kogentno) vsebino zavarovalne pogodbe, ki jo mora vsebovati zavarovalna
pogodba za zavarovanje poklicne odškodninske odgovornosti notarja. Predlagana določba tako
zahteva, da je zavarovalni primer, pri obvezni sklenitvi zavarovalne pogodbe za zavarovanje
poklicne odškodninske odgovornosti notarja, napaka zavarovanca oziroma njegovo nedovoljeno
ravnanje in ne uveljavljanje odškodninskega zahtevka s strani oškodovanca.
Zavarovanja poklicne odgovornosti se namreč sklepajo na dva različna načina; pri t.i.
klasičnemu modelu zavarovanja odgovornosti8 ni težav, saj zavarovalni primer predstavlja
napako zavarovanca, ki je bila zagrešena v času trajanja jamstva zavarovalnice (v času trajanja
zavarovalne pogodbe). Kdaj bo dejansko nastopila škoda oziroma kdaj se uveljavljal
odškodninski zahtevek, ni pravno relevantno, mora pa nastopiti pred zastaranjem zadeve. Za
razliko od navedenega načina zavarovanja, pa zavarovalnice raje sklepajo zanje bistveno
ugodnejše zavarovanje, t.i. claims-made zavarovanje, pri katerem zavarovalni primer ni napaka
zavarovanca (notarja), temveč čas uveljavljanja odškodninskega zahtevka oškodovanca, ki je
vezan na trajanje zavarovanja (torej za zavarovalno kritje ni bistveno, kdaj je napaka storjena, le
da je nastala v času trajanja zavarovalne pogodbe). Za oškodovance in zavarovance pa je takšno
zavarovanje manj ugodno, saj se lahko odškodninski zahtevki pojavijo tudi po prenehanju
zavarovanja ter opravljanja notarskega poklica in za kar jim zavarovalno kritje ni več
zagotovljeno. Tako notarji (kot zavarovanci) kot tudi oškodovanci lahko v času trajanja
zavarovanja še ne vedo za škodo, oziroma je lahko negotovo ali ravnanje notarja res predstavlja
nedovoljeno ravnanje oziroma njegovo (grobo) napako. To se praviloma pokaže šele, ko
nastopijo posledice takšnega ravnanja. Strankam je v primeru, da ima notar sklenjeno
zavarovanje po načelu claims-made onemogočeno uveljavljanje odškodninskega zahtevka
nasproti zavarovalnici, če v zavarovalni polici ni posebej dogovorjeno in plačana posebna
dodatna premija za podaljšanje zavarovalnega kritja, vse do nastopa zastaranja.9 Kljub temu, da
se predlagatelj zaveda, da s predlagano kogento določbo, ki notarju (in posredno tudi
8
V angleški praksi je to t.i. zavarovanje coverage trigger ali occurrence trigger.
Podrobneje glej dr. Ivanjko Š., Pravna praksa – 2010, GV Založba, št. 38, str. 6 in Verebič J.,
Pravna praksa – 2010, GV Založba, št. 41, str. 19.
9
38
zavarovalnici) nalaga obvezno vsebino oziroma sklenitev t.i. klasične zavarovalne pogodbe,
torej, da zavarovalni primer predstavlja napaka zavarovanca, je predlagana določba med drugim
tudi v interesu samih notarjev (notar je namreč vedno odškodninsko odgovoren po pravilih
civilnega prava, prav tako pa ni odgovoren le do zavarovalne vsote iz zavarovalne police), saj se
jih bo razbremenilo finančnih posledic odgovornosti za čas poslovanja, in sicer tudi po
prenehanju opravljanja funkcije notarja, vse do preteka splošnega zastaralnega roka.
Prav tako pomembna novost, ki zagotavlja nemoteno sklepanje zavarovanj poklicne
odgovornosti, je kotrahirna dolžnost zavarovalnic pri sklepanju zavarovanj iz tega naslova. Iz
pretekle prakse zavarovanj pri odvetnikih izhaja, da so se zavarovalnice velikokrat izmikale
sklepanju zavarovalnih pogodb, katerih predmet je bil zavarovanje poklicne odgovornosti, zato
se želi predlagatelj pri notarjih morebitni takšni praksi v bodoče izogniti.
K 11. členu:
Veljavni 15. člen ZN določa, da si mora notar pred prisego priskrbeti pečat in žig ter varni
elektronski podpis, sicer skladno z veljavnim 16. členom ZN ne more pričeti s poslovanjem.
Predlagana sprememba tega člena je povezana s predlagano spremembo 8. točke prvega
odstavka 8. člena ZN, kjer predlagatelj dopolnjuje pogoj za imenovanje za notarja pod 8. točko;
kandidat za notarja bo moral po novem podati posebno izjavo, s katero bo jamčil, da bo v
primeru imenovanja zagotovil opremo prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje
notariata. S tem se bodo preprečile situacije, ko so notarji v preteklosti določbo obšli na način,
da so v trenutku prijave na razpis sicer priložili zemljiškoknjižne izpiske in osnutke najemnih
pogodb za prostore, za te pa se je kasneje izkazalo, da v njih sploh niso opravljali svoje
dejavnosti. Iz navedenega razloga predlagatelj zakona dopolnjuje 15. člen ZN, kjer si mora
notar pred prisego poleg pečata in žiga ter varnega elektronskega podpisa priskrbeti tudi opremo
in prostore, katerih primernost bo ugotavljala tričlanska komisija. Tričlansko komisijo, ki jo
bodo sestavljala dva notarja in predstavnik ministrstva, bo določil izvršni odbor Notarske
zbornice Slovenije.
Po predlagani ureditvi bodo lahko notarji v skladu s 16. členom ZN izrekli prisego pred
predsednikom višjega sodišča, na katerem območju je sedež notarskega mesta, na katero je
notar imenovan in tako začeli s poslovanjem šele, ko bodo izpolnili vse pogoje iz
spremenjenega 14. in 15. člena ZN.
K 12. členu
Predlagana sprememba se usklajuje z novo ureditvijo ukinitve sistema notarskih mest v 5. členu
predloga tega zakona.
13. členu:
Predlagana sprememba se usklajuje z novo ureditvijo ukinitve sistema notarskih mest v 5. členu
predloga tega zakona. Po predlagani ureditvi bo v primeru spremembe sedeža, notar nastopil
10
Podobno izhaja iz sodbe VSRS I U 887/2009 - minister oziroma drug organ, ki odloča o
številu notarskih mest oziroma o številu drugih mest (na primer sodniških mest ali pa delovnih
mest v aktu o sistemizaciji organa), ima pravico, da ob spremenjenih okoliščinah iz utemeljenih
razlogov tak akt spremeni in bodisi poveča ali pa zmanjša število mest, pri čemer ta sprememba
ne sme in ne more biti odvisna od morebitnih odprtih razpisnih postopkov oziroma postopkov
imenovanja. V določenih primerih lahko tak akt iz utemeljenih razlogov spremeni tudi, če so
vsa mesta zasedena, seveda pa mora v skladu z zakonom poskrbeti za presežne izvajalce del, ki
so zasedali ukinjena mesta.
39
poslovanje na novem sedežu potem, ko bodo izpolnjene zahteve iz 15. člena ZN in ko bo
Notarska zbornica Slovenije objavila začetek njegovega poslovanja na novem sedežu.
K 14. in 15. členu:
Veljavni 19. člen ZN ureja pogoje in postopek za razrešitev notarja. Notar se razreši z odločbo o
razrešitvi, ki jo izda minister, pristojen za pravosodje, v primeru nastopa katerega izmed devetih
taksativno naštetih razrešitvenih razlogov. S predlagano spremembo zakona se določba
navedenega člena razdeli v dva zaporedna člena, od katerih predlagani 19. člen ZN ureja
nekatere spremenjene in razširjene razloge za razrešitev notarja, predlagani 19.a člen ZN pa
zaradi lažje preglednosti zakona posebej ureja sam postopek o razrešitvi notarja.
Predlagana nova prva točka prvega odstavka 19. člena ZN je potrebna zaradi ukinitve prakse, po
kateri so imenovani notarji nerazumno dolgo odlašali z začetkom notarskega poslovanja, celo
tudi po več let od pravnomočnosti odločbe o imenovanju. To je v praksi povzročalo nemalo
težav. Notarsko mesto je bilo sicer že zapolnjeno, saj je bil notar že pravnomočno imenovan in
je formalno zasedal prosto notarsko mesto, ker pa še ni zaprisegel, saj ni opravil vseh potrebnih
formalnosti iz 14. in 15. člena ZN, ni mogel začeti s poslovanjem. Kljub temu pa ga ministrstvo
ni moglo razrešiti opravljana notarske funkcije in sprostiti prostega notarskega mesta.
Predlagatelj tako uvaja pomembno novost – določbo, po kateri bo notar razrešen opravljanja
javne službe, če v 90 dneh po pravnomočnosti odločbe o imenovanju na prosto notarsko mesto
ne bo opravi obveznosti iz 14., 15. in 16. člena ZN (ne bo sklenil zavarovalne pogodbe, si
priskrbel pečata in žiga, po novem pa tudi, če ne bo priskrbel potrebne in primerne opreme in
prostorov za opravljanje notariata ter zaradi vsega navedenega ne bo mogel zapriseči po 16.
členu ZN).
Redakcijsko je dopolnjena 3. točka prvega odstavka 19. člena ZN (veljavna 2. točka prvega
odstavka 19. člena ZN), zaradi odprave možnega neskladja glede pomena nastopa funkcije.
Predlagana je tudi dopolnitev 3. točke prvega odstavka 19. člena veljavnega ZN, ki je po
predlogu tega zakona postala 4. točka. Sprememba prinaša pomembno novost, da se notar ne
razreši le v primeru, če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen, temveč tudi v primeru, če je
obsojen za kaznivo dejanje, ki je povezano z opravljanjem notarske dejavnosti. Takšna
dopolnitev določbe je potrebna, ker so notarji osebe vredne javnega zaupanja in nad njihovim
delom ne sme biti dopuščena senca dvoma, ki bi se nanašala na njihovo strokovnost in ustrezen
ugled in položaj, ki ga družba od takšnih oseb utemeljeno pričakuje. Tako ni razumno, da bi
zgolj naklepno kaznivo dejanje, za katerega bi bil notar pravnomočno obsojen na kazen zapora
vsaj šestih mesecev, predstavljalo razrešitveni razlog, obsodba zaradi kaznivega dejanja, ki je
povezano z opravljanjem notarske, pa ne. V tem delu predlagatelj tudi meni, da oblika krivde
(naklep, malomarnost) ni relevantna, saj je v družbi utemeljeno pričakovati, da notar ne krši
kazenskih norm pri opravljanju svoje notarske dejavnosti. Prav tako pa predlagatelj zakona med
razlogi za razrešitev notarja tudi ne predvideva več izrečenega varnostnega ukrepa prepovedi
opravljanja notariata (veljavna 4. točka prvega odstavka 19. člena ZN), saj je navedeno že zajeto
v predlogu nove 4. točke prvega odstavka 19. člena ZN, po kateri je notar razrešen, če je
obsojen za kaznivo dejanja, ki je povezano z opravljanjem notarske dejavnosti, ne glede na to,
ali mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja notariata, ali katera druga od kazni,
pri opravljanju njegove notarske dejavnosti.
Predlagatelj s spremembo zakona določa tudi nov razrešitveni razlog s funkcije notarja, če se
ukine notarsko mesto in notarju ni mogoče zagotoviti imenovanja na prosto delovno mesto v
drugem kraju (predlog 7. točke prvega odstavka 19. člena ZN). S to določbo se tako urejajo
položaji, ko ima minister, pristojen za pravosodje, ki skladno z veljavnim 11. členom ZN odloča
o številu in sedežih notarskih mest, pravico in dolžnost spremljati in upoštevati potrebe
40
prebivalstva po notarskih storitvah. Ob spremenjenih okoliščinah lahko tako minister iz
utemeljenih razlogov ne le določa nova notarska mesta, ampak ta tudi ukinja, če je obseg
notarskega poslovanja tako majhen, da ni potreb po notarskem poslovanju. Ni namreč mogoče
utemeljeno pričakovati, da se bo vztrajalo pri nespremenjenem številu notarskih mest samo
zaradi tega, ker so bila ta že enkrat uvedena, pri čemer bi bil obseg notarskega poslovanja tako
majhen, da potreb po njegovem poslovanju sploh ne bi bilo. Predlagana določba bo tako
omogočala tudi, da bo lahko minister, pristojen za pravosodje, akt o številu notarskih mest iz
utemeljenih razlogov spremenil tudi, če bodo vsa mesta zasedena, ob tem, da bo v skladu z
zakonom poskrbel za presežne izvajalce del, ki so zasedali ukinjena mesta.10
Predlagana nova določba tretjega odstavka 19. člena ZN je povezana z novim razrešitvenim
razlogom iz predlagane 7. točke prvega odstavka 19. člena ZN. Notar bo, če je posloval na
mestu, ki je bilo ukinjeno, vendar pa mu ni bilo mogoče zagotoviti premestitve (imenovanja) na
prosto mesto v drugem kraju in je bil zato razrešen, pridobil pravico do predčasne upokojitve, če
izpolnjuje pogoje, ki jih za predčasno upokojitev določajo predpisi o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju. Predlagatelj s to določbo sledi ureditvi položajev sodnikov po Zakonu
o sodniški službi (5. točka prvega odstavka 74. člena v zvezi s 75. členom Zakona o sodniški
službi, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 120/08 odl. US: U-I-159/08-18,
91/09 in 33/11) in tako poskrbi za presežne izvajalce del, ki so zasedali ukinjena mesta.
K 16. in 17. členu:
Predlagana sprememba se usklajuje z novo ureditvijo ukinitve sistema notarskih mest v 5. členu
predloga tega zakona.
K 18. členu:
Predlog Zakona o dedovanju celovito ureja vse oblike oporok in pogoje za njihovo veljavnost,
med njimi tudi notarsko oporoko. Zato se s predlaganim členom predlaga črtanje 46. člena ZN.
K 19. členu:
V skladu z veljavnim 51. členom ZN morata pri sestavi notarskih zapisov, če se sklepa
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, darilna pogodba za primer smrti in sestavlja
oporoka, sodelovati dve zapisni priči.
Predlog Zakona o dedovanju celovito ureja institute dednega prava, poleg oporoke (glej
obrazložitev k 13. členu tega zakona) tudi odpoved neuvedenemu dedovanju. Predvideno je, da
mora biti sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju sklenjen v obliki notarskega zapisa
brez sodelovanja dveh zapisnih prič. Enako je predvideno za notarsko oporoko. Obligacijski
zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 30/10 Odl.US: U-I-207/0810, Up-2168/08-12) pa določa obvezno obliko notarskega zapisa za darilni pogodbo za primer
smrti. Predpisi, ki torej materialnopravno urejajo vsebino in obliko dednopravnih pogodb, za
veljavnost teh pogodb ne določajo sodelovanja zapisnih prič. Zato je pravno nedosledno in
nesistemsko, da obveznost sodelovanja zapisnih prič pri sklepanju teh pogodb določa ZN. Glede
na navedeno je predlagano črtanje 1. točke prvega odstavka 51. člena ZN.
K 20. členu:
Veljavni 71. člen ZN ureja pristojnost notarja glede popisa in cenitve premoženja ter
zavarovanja zapuščine, če tako odloči zapuščinsko sodišče. Glede na to, da predlog Zakona o
dedovanju celovito ureja postopek ureditve zapuščinske zadeve pri notarju (tudi popis in cenitev
premoženja ter ukrepe za zavarovanje zapuščine), je predlagano črtanje 71. člena ZN.
41
K 21. členu:
Veljavni 92. člen ZN določa smiselno uporabo določb poglavja o hrambi denarja in vrednostnih
papirjev, kadar notar prevzame po nalogu sodišča zapuščinske listine, denar, vrednostne papirje
ali dragocenosti. Določba je zaradi ureditve, kot je predlagana v predlogu Zakona o dedovanju,
nepotrebna, zato je predlagano njeno črtanje.
K 22. členu:
Zaradi ureditve, kot je predlagana v predlogu Zakon o dedovanju, je nepotrebna tudi določba
94. člena ZN, ki ureja poslovanje notarja v zvezi z oporoko v primeru smrti oporočitelja.
K 23. členu:
V skladu s predlogom tega zakona bo vsebina veljavnega 19. člena ZN zaradi večje preglednosti
razdeljena v 19. in 19.a člen. Predlagani 19. člen ZN (glej 14. člen predloga tega zakona) določa
razloge za razrešitev notarja in kdaj le-ti nastopijo, predlagani 19.a člen ZN pa postopek glede
razrešitve notarja. Posledično je treba ustrezno spremeniti tudi sklic v 96. členu ZN.
K 24. členu:
Zaradi predlagane nove ureditve po ZD-1 se pristojnost za izdajo ukrepov zavarovanja
notarskega arhiva prenese na Notarsko zbornico Slovenije.
K 25. in 26. členu:
Sedanje VI. poglavje ZN opredeljuje notarski arhiv – hrambo listin v primeru prevzema arhiva
notarja, ki preneha s poslovanjem bodisi zaradi razrešitve po 19. členu veljavnega ZN bodisi
zaradi njegove smrti. V dosedanji praksi so se že večkrat pokazali primeri, ko notar, ki bi moral
imeti v hrambi določeno pomembno listino, le-te ni našel. To je s strani zainteresiranih strank
pomenilo veliko nezanesljivost oziroma veliko možnost, da se ta listina izgubi ali celo uniči,
zaradi česar je prihajalo do velikih administrativnih in dejanskih ovir pri poslovanju.
S predlagano spremembo se določba 98. člena ZN usklajuje s spremembo 10. člena ZN. V
novem 98.a členu pa se zaradi dosedanje preveč ohlapne ureditve glede prehoda dokumentacije
in z namenom zagotavljanja večje varnosti v pravnem prometu predlaga, da upravlja Notarska
zbornica Slovenije posebno evidenco o prevzemu arhivov notarjev, ki so prenehali s
poslovanjem. Evidenca bo omogočala, da bo v vsakem primeru jasno, pri komu se hrani prevzet
notarski arhiv oziroma kakšne listine, spisi, knjige in predmeti iz notarskega arhiva. Evidenca
bo morala obsegati ime, priimek in sedež notarja, ki je prenehal s poslovanjem, in podatek o
tem, da je bil njegov notarski arhiv izročen Notarski zbornici Slovenije po 96. ali 97. členu ZN,
oziroma je bil zaupan drugemu notarju po drugem odstavku 98. člena ZN ter ime, priimek in
sedež tega notarja, oziroma ime in priimek ter sedež notarja, kateremu so bili listine, spisi,
knjige in predmeti iz notarskega arhiva notarja, ki je prenehal s poslovanjem, zaupani v hrambo
in poslovanje po prvem odstavku 89. člena ZN.
K 27. členu:
Veljavni prvi odstavek 103. člena ZN določa, da če je notar na dopustu, zdravstveno ali drugače
dlje časa zadržan ali če je suspendiran, ga mora nadomeščati v njegovem uradnem poslovanju
drugi notar (začasni namestnik). Veljavni 124. člen ZN pa ureja mirovanje poslovanja in v
drugem odstavku med drugim določa, da opravljanje notariata miruje tudi notarju, ki mu je bila
izrečena začasna prepoved opravljanja notariata, za čas, ko ta ukrep traja. Glede na to, da je
nadomeščanje notarja v primeru izrečene začasne prepovedi opravljanja notariata, t.i. suspenza,
v celoti urejeno v 124. členu ZN, je v določbi 103. člena ZN nepotrebno, zato je predlagano
42
črtanje.
K 28. členu:
Veljavni prvi odstavek 105.a člena ZN določa, da Notarska zbornica Slovenije vodi evidenco
odsotnosti notarjev po prvem odstavku 103. člena ZN. Smisel določbe 105.a člena je, da se vodi
evidenca odsotnosti notarjev ne glede na to, ali notarja nadomešča začasni namestnik ali
notarski namestnik. Zaradi večje jasnosti in nespornosti predlagatelj predlaga spremembo
prvega odstavka 105.a člena ZN tako, da se sklicuje na celoten 103. člen ZN in ne le na njegov
prvi odstavek.
Veljavni četrti odstavek 105.a člena ZN določa, da Notarska zbornica Slovenije, če ugotovi, da
je začasni namestnik ali notarski namestnik nadomeščal notarja v nasprotju s 103. členom ZN,
opravi pregled poslovanja zaradi ugotovitve obsega kršitve in o tem obvesti disciplinskega
tožilca o svojih ugotovitvah. Z novelo ZN-E leta 2006 je bil disciplinski postopek spremenjen
tako, da je bila pristojnost uvedbe disciplinskega postopka prenešena z disciplinskega tožilca (ki
je bil ukinjen) na predsednika NZS, zato je predlagana uskladitev 105.a člena ZN. Iz razloga
obveščenosti o nadomeščanju notarja v nasprotju s 103. členom ZN pa predlagatelj kot koristno
ocenjuje, da bi bil o tem obveščeno tudi ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki skladno z
veljavnim 109. členom ZN opravlja nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata. Glede na
navedeno se predlaga dopolnitev te določbe.
K 29. členu:
Predlagana sprememba se usklajuje z novo ureditvijo ukinitve sistema notarskih mest v 5. členu
predloga tega zakona.
K 30. členu:
Veljavni 106.a člen ZN določa vsebino imenika notarjev (notarskih pomočnikov in notarskih
pripravnikov). Predlagatelj zakona predlaga njegovo dopolnitev s podatkom o zavarovalnici, pri
kateri ima notar zavarovano odgovornost in številko police, ki jo mora notar posredovati
Notarski zbornici Slovenije. Takšna dopolnitev je nujno potrebna, saj so stranke težko prišle do
informacij, pri kateri zavarovalnici ima notar sklenjeno zavarovalno pogodbo, saj ti podatki
doslej niso bili nikjer objavljeni. S to spremembo bo strankam zagotovljena hitra (in točna)
seznanitev z vsemi potrebnimi podatki in tako omogočeno hitro uveljavljanje odškodninskih
zahtevkov za povračilo s strani notarja povzročene škode, s čimer se omogoča optimalno
varstvo pravic strank. Notar bo moral skladno s predlagano spremembo tretjega odstavka 106.a
člena ZN podatek o zavarovalnici in številki police posredovati Notarski zbornici Slovenije, vse
nadaljnje nastale spremembe pa bo Notarski zbornici Slovenije dolžan posredovati najpozneje v
15 dneh (že veljavni peti odstavek 106.a člena ZN). Zaradi uresničevanja načela pravne varnosti
oziroma interesa varnosti pravnega prometa in javnega zaupanja ter varovanja ugleda notariata
kot javne službe, predlagatelj še določa, da morata biti podatka o zavarovalnici, pri kateri ima
notar zavarovano svojo odgovornost, in številki police, javna.
K 31. členu:
Predlog Zakona o dedovanju celovito ureja centralni register oporok, zato se predlaga črtanje
celotnega VIII.a poglavja ZN.
K 32. členu:
Predlagana sprememba se usklajuje z novo ureditvijo ukinitve sistema notarskih mest v 5. členu
predloga tega zakona.
43
K 33. členu:
V 113.a členu ZN predzadnja alinea 2. točke določa, da se šteje za hujšo disciplinsko kršitev
tudi opustitev obvestila Notarski zbornici Slovenije pred začetkom odsotnosti o vsakem primeru
nadomeščanja po notarskem namestniku v skladu s 103. členom ZN. S predlaganim črtanjem
besedila »po notarskem namestniku« se odpravlja redakcijska nedoslednost, saj se mora
navedena kršitev nanašati tako na notarske namestnike, kot zlasti tudi na začasne namestnike
(torej na celoten 103. člen ZN), saj na tem mestu ni razloga za njuno razlikovanje.
Veljavni tretji odstavek 14. člena ZN (po predlogu četrti odstavek 14. člena ZN) določa, da je
notar dolžan v roku 30 dni uskladiti zavarovalno pogodbo z najnižjo zavarovalno vsoto, ki jo
določi minister, pristojen za pravosodje. Navedena zakonska določba pa v veljavnem zakonu ni
določena popolno (je lex imperfecta), saj ne predvideva sankcije v primeru, če notar
zavarovalne pogodbe ne uskladi z na novo določeno zavarovalno vsoto. Predlagatelj zakona to
nedoslednost odpravlja in predlaga novo zadnjo alineo 2. točke 113.a člena ZN ter kot hujšo
disciplinsko kršitev pri opravljanju notariata ali prakse določa tudi dejstvo, da notar zavarovalne
pogodbe v zgoraj določenem roku ne uskladi z najnižjo zavarovalno vsoto, ki jo določi minister,
torej da ne ravna v skladu s novim četrtim odstavkom 14. člena ZN. Predlagatelj še ocenjuje, da
je opustitev te obveznosti (ki je za stranke zaradi uveljavljanja morebitnih odškodninskih
zahtevkov zelo pomembna) glede na naravo, težo in pomen opustitve primerno obravnavati kot
hujšo disciplinsko kršitev.
K 34. členu:
Predlagana sprememba 113.d člena ZN je potrebna zaradi večje jasnosti določbe, katera odločba
disciplinskih organov je izvršljiva ter zaradi večje učinkovitosti izvrševanja izrečenega
disciplinskega ukrepa denarne kazni. ZIZ namreč v 17. členu določa, da dovoli sodišče izvršbo
le na podlagi izvršilnega naslova, pri čemer je izvršilni naslov med drugim tudi druga izvršljiva
sodna odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.
Predlagatelj prav tako dopolnjuje 4. alineo četrtega odstavka 113.e člena ZN in določa, da se v
disciplinski evidenci, ki se vodi za potrebe izvrševanja nadzornih pristojnosti po ZN poleg
podatka o izrečenem disciplinskem ukrepu vodi tudi podatek o njegovi izvršitvi. Šele iz
slednjega bo namreč razvidno, ali je bil izrečeni disciplinski ukrep tudi dejansko izvršen, kar je
tudi smisel izrekanja disciplinskih ukrepov.
K 35. členu:
Prvi odstavek 122. člena ZN določa, da predsednik disciplinske komisije I. stopnje pošlje sklep
o uvedbi disciplinskega postopka le osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, ne pa
tudi ministru, pristojnemu za pravosodje. Po veljavni ureditvi se ministru, pristojnemu za
pravosodje, v skladu z določbo 123.c člena ZN pošlje šele odločba disciplinske komisije, zoper
katero lahko v roku 15 dni od prejema vloži pritožbo. Takšna ureditev 122. člena ZN tako
ministru v času od uvedbe postopka do izdaje odločbe disciplinske komisije (glede na težo in
obseg očitanih kršitev notarja) ne daje možnosti v celoti in učinkovito izvajati pristojnosti, ki jih
ima sicer po določbah ZN. Predlagana dopolnitev navedeno pomanjkljivost odpravlja in
omogoča, da bo minister, pristojen za pravosodje, obveščen že o uvedbi disciplinskega
postopka.
K 36. in 37. členu:
Veljavni ZN ureja v X. poglavju mirovanje poslovanja notarja, če je ta izvoljen ali imenovan v
državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, če mu je bila izrečena kazen zapora v
trajanju do šest mesecev ter če mu je bila izrečena začasna prepoved opravljati notariat v
44
disciplinskih postopkih (po 121. členu ZN). Zaradi boljše preglednosti in sistematike določb ter
uvedbe instituta začasne prepovedi opravljati notariat tudi v zgodnejših fazah kazenskega
postopka in v primeru pripora (obrazložitev 30. člena predloga zakona v nadaljevanju),
predlagatelj zakona dopolnjuje naslov X. poglavja ZN, posodablja veljavni 124. člen ter zaradi
večje jasnosti določb predlaga nov 124.a člen.
Predlagatelj zakona je ocenil, da je institut začasne prepovedi opravljanja notariata, ki je po
veljavni ureditvi določen le za disciplinske postopke (veljavni 121. člen ZN), pomanjkljiv, saj
ne predvideva izrekanja začasne prepovedi opravljanja notariata tudi v zgodnjih fazah
kazenskega postopka in v primeru pripora, kar bi bilo glede na naravo notarjevega dela
utemeljeno pričakovati. Po veljavni ureditvi lahko notar (ali notarski pomočnik) namreč
nemoteno opravlja svojo notarsko dejavnost, četudi je na primer v kazenskem postopku zaradi
očitanega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, saj v zakonu ni določbe, da bi
mu to lahko preprečili. Z vidika notarjevega dela, njegovih pooblastil ter dejstva, da gre za
osebe javnega zaupanja, ki morajo skladno z zakonom pošteno in vestno opravljati svoje delo,
predlagatelj določa, da če je zoper notarja pravnomočno odrejen pripor ali pravnomočno
uvedena preiskava oziroma vložena pravnomočna obtožnica brez preiskave ali mu je vročen
obtožni predlog, zaradi suma storitve naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni
dolžnosti ali zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki je povezano z opravljanjem notarske
dejavnosti, mu lahko minister, pristojen za pravosodje, z odločbo začasno prepove opravljati
notariat (smiselno se predlagana določba uporablja tudi za notarske pomočnike, katerim z
odločbo začasno prepove opravljati notariat Notarska zbornica Slovenije, kot določa predlog
tretjega odstavka 124.a člena ZN). Predlagatelj spremembe se zaveda, da je predlagana ureditev
v novem 124.a členu ZN sicer hud poseg v pravice notarja, vendar glede na to, da prepoved ni
določena obligatorno, temveč je prepuščena vsakokratni presoji ministra, pristojnega za
pravosodje (pri notarskih pomočnikih pa Notarski zbornici Slovenije), meni, da je glede na
naravo notarjevega dela, zasledovanja javne koristi ter pravne varnosti potrebna in ustrezna.
K 38. členu:
Predlagani nov drugi odstavek 14. člena ZN na novo določa prisilno (kogentno) vsebino
zavarovalne pogodbe, ki jo mora vsebovati zavarovalna pogodba za zavarovanje poklicne
odškodninske odgovornosti notarja. Le-to morajo notarji v skladu s prehodno določbo tega
člena skleniti v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.
K 39. členu:
Predlagana nova 7. točka drugega odstavka 106.a člena ZN določa, da se v imenik notarjev
vpisujeta tudi podatek o zavarovalnici, pri kateri ima notar zavarovano odgovornost in številka
police. Predlagana prehodna določba pa določa 15-dnevni rok od uveljavitve tega zakona, v
katerem morajo notarji Notarski zbornici Slovenije posredovati navedene podatke iz nove 7.
točke drugega odstavka 106.a člena ZN.
K 40. členu:
Predlog določa novo 1. točko 19. člena ZN, po kateri notar preneha z opravljanjem javne službe,
če v 90 dneh po pravnomočnosti odločbe o imenovanju na prosto notarsko mesto ne opravi
obveznosti iz 14., 15. in 16. člena ZN (ne sklene zavarovalne pogodbe, si ne priskrbi pečata in
žiga, po novem pa tudi, če si ne priskrbi primerne opreme in prostorov, ter zaradi navedenega ne
bo zaprisegel). Skladno s predlagano prehodno določbo začne ta rok teči za že imenovane
notarje, ki še niso pričeli s poslovanjem, z dnem uveljavitve tega zakona. V primeru, da v
določenem roku 90 dni od uveljavitve zakona ne opravijo vseh potrebnih formalnosti, ki jim jih
nalaga zakon, bodo skladno s predlogom prve točke prvega odstavka 19. člena ZN lahko
razrešeni.
45
K 41. členu:
Postopki imenovanja notarja in začeti postopki imenovanja notarja na prosto notarsko mesto v
drugem kraju brez razpisa se končajo v skladu z dosedanjimi določbami zakona.
K 42. členu:
S končno določbo se predvideva začetek veljavnosti predloga sprememb zakona, in sicer
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
46
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
2. člen
Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih
poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo,
denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo vse
oblike alternativnega reševanja sporov; izvajajo po nalogu sodišč opravila, ki se jim lahko
odstopijo po zakonu in izvajajo druga opravila, za katera jih pooblašča zakon.
Prihodki notarjev kot oseb javnega zaupanja so javni za potrebe varovanja ugleda notariata kot
javne službe in za zagotavljanje zaupanja strank glede delovanja notariata kot javne službe.
Poleg prihodka notarja so javni tudi njegovo ime in priimek ter naslov sedeža notarske pisarne.
Podatke iz prejšnjih stavkov brezplačno posreduje javnosti Notarska zbornica Slovenije, ki jih
pridobi od notarjev.
5. člen
Notar sme na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine. V nepravdnih zadevah pred sodišči
in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi sme zastopati stranke kot pooblaščenec,
če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem.
Kadar opravlja zadeve iz prejšnjega odstavka, ima notar pravice in dolžnosti ter odgovarja kot
odvetnik.
Notar ne sme zastopati stranke v postopku, v katerem se v celoti ali deloma izpodbija listina,
pravni posel ali drugo dejanje, pri katerem je sodeloval kot notar v smislu 2. člena tega zakona.
5.a člen
Za potrebe notarskih storitev je notar dolžan sam pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih
iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali
nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme zahtevati od strank. Organi in
nosilci javnih pooblastil so zahtevane podatke notarjem dolžni posredovati brezplačno.
Za pridobitev osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, mora notar
pridobiti pisno privolitev stranke, na katero se podatki nanašajo. Notar mora na možnost, da
podatke pridobi sam, stranko posebej opozoriti in ji ponuditi v podpis privolitev iz tega
odstavka.
8. člen
Za notarja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je državljan Republike Slovenije,
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali
v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,
4. da je opravil pravniški državni izpit,
47
5. da ima pet let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem
izpitu, od tega najmanj eno leto pri notarju, na sodišču, pri odvetniku, na državnem tožilstvu ali
pri državnem pravobranilstvu,
6. da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata,
7. da aktivno obvlada slovenski jezik,
8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata,
9. da še ni dopolnil 64 let.
Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je, ob pogoju pravne in dejanske vzajemnosti, lahko
imenovan za notarja tudi tuj državljan, ki izpolnjuje ostale pogoje iz prejšnjega odstavka.
Šteje se, da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je pravniško
delo opravljala pri notarju, sodišču, odvetniku oziroma organu s funkcijami državnega
pravobranilstva v tuji državi, če je takšno delo koristno za usposobljenost, ki jo zahteva
opravljanje notariata v Republiki Sloveniji.
Šteje se, da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je redni ali
izredni profesor civilnega prava.
Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi
dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da notarskega poklica ne bo
opravljal strokovno, pošteno ali da kot notar ne bo varoval ugleda notarskega poklica ter
nepristranskosti, ali kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden
za opravljanje notariata, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše.
10. člen
Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje. Pred imenovanjem
notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih, ki pa zanj ni
zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30
dneh.
Razpis prostega notarskega mesta objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvo), v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vloge za imenovanje na razpisano prosto notarsko mesto se vložijo pri ministrstvu.
Z nepopolnimi in prepozno vloženimi prijavami se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni
upravni postopek.
Prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, ministrstvo zavrne po določbah zakona, ki ureja
splošni upravni postopek.
Minister, pristojen za pravosodje, lahko imenuje notarja na prosto mesto v drugem kraju brez
razpisa. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije, ki pa zanj ni
zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30
dneh.
Zoper odločbo o imenovanju notarja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
Tožba v sporu iz prejšnjega odstavka se vloži v petnajstih dneh od vročitve odločbe.
O tožbi iz prejšnjega odstavka odloči sodišče v postopku na prvi stopnji najkasneje v tridesetih
dneh od njene vložitve, na drugi stopnji pa najkasneje v tridesetih dneh od prejema pritožbe.
48
Postopek imenovanja na prosto notarsko mesto se prekine do pravnomočnosti sodne odločbe.
10.a člen
Minister, pristojen za pravosodje, opravi izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za imenovanje.
Izbira iz prejšnjega odstavka se opravi po izvedenem izbirnem postopku, v katerem se preveri
strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena tega
zakona.
Izbirni postopek iz prejšnjega odstavka opravijo člani komisije, ki jo imenuje minister, pristojen
za pravosodje. Člani komisije morajo imeti opravljen pravniški državni izpit in najmanj pet let
izkušenj na pravniških delih.
Izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena se opravi s preverjanjem strokovne
usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat in s pisnim preizkusom
usposobljenosti ali z ustnim razgovorom.
Člani komisije iz tretjega odstavka tega člena najkasneje v sedmih dneh po opravljenem
izbirnem postopku ministru, pristojnemu za pravosodje, posredujejo svoje mnenje o
izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena.
Ustni razgovor iz četrtega odstavka tega člena lahko s kandidati za imenovanje na notarsko
mesto opravi tudi minister, pristojen za pravosodje.
11. člen
Število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo tako, da pride najmanj eno notarsko mesto
na območje okrajnega sodišča. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva ter
intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem se glede na obseg notarskega poslovanja določi
število notarskih mest tako, da pride najmanj po en notar na vsakih dvajset tisoč prebivalcev.
12. člen
Notar sme opravljati svoje poslovanje za vse območje Republike Slovenije.
Sodišča smejo nalagati opravljanje zadev v smislu 2. člena tega zakona samo notarjem, ki imajo
sedež na njihovem območju; če je teh več, pa po času naloga sodišča, upoštevaje abecedni red
priimkov notarjev.
Notarske zapise pravnih poslov o ustanovitvi hipoteke in zemljiškega dolga na nepremičninah,
sestavi notar, ki ima sedež notarske pisarne na območju okrajnega sodišča, kjer nepremičnina
leži. Če je predmet obremenitve s hipoteko ali zemljiškim dolgom več nepremičnin, je pristojen
notar s sedežem pisarne na območju tistega okrajnega sodišča, kjer leži glavna nepremičnina.
Pogoj iz tega odstavka izpolnjuje tudi notar, ki mu je v skladu z drugim odstavkom 20. člena
tega zakona dovoljeno opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarske pisarne.
Če notar zaradi omejitve poslovanja iz 22. člena tega zakona v posamezni zadevi ne sme
poslovati, je za sestavo notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka tega člena pristojen notar, ki ga
določi predsednik Notarske zbornice Slovenije.
49
13. člen
Notar sestavlja notarske listine v slovenskem jeziku.
Na območjih, kjer je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina, sestavlja notarske listine, če
stranka uporablja italijanski ali madžarski jezik, v obeh uradnih jezikih.
V tujem jeziku, ki ni uradni jezik, lahko sestavi notar listino na zahtevo stranke le, če izpolnjuje
pogoje za sodnega tolmača in če je listina namenjena uporabi v tujini.
Če stranke oziroma drugi udeleženci pri sestavljanju listine iz prejšnjega odstavka ne razumejo
jezika, v katerem je listina sestavljena, mora listina vsebovati klavzulo, da jim je bila njena
vsebina v celoti prevedena. Prevaja notar ali, na zahtevo stranke, sodni tolmač.
14. člen
Notar mora skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren strankam po
obligacijskih predpisih.
Minister, pristojen za pravosodje, določi najnižjo zavarovalno vsoto. Predlog glede višine
zavarovalne vsote pošlje minister, pristojen za pravosodje, Notarski zbornici Slovenije, ki lahko
v 30 dneh poda pripombe na predlog. Minister, pristojen za pravosodje, na pripombe ni vezan.
Notar je dolžan zavarovalno pogodbo iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh uskladiti z
zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka.
15. člen
Pred prisego si mora notar priskrbeti pečat in žig. Pečat in žig morata vsebovati grb Republike
Slovenije, ime in priimek notarja, naziv notarskega mesta in ime kraja, v katerem ima notar
sedež.
Odtis pečata in žiga iz prejšnjega odstavka ter notarjev podpis overi predsednik okrožnega
sodišča, na območju katerega ima notar sedež. Overjena odtisa pečata in žiga ter overjeni
notarjev podpis deponira predsednik sodišča pri Notarski zbornici Slovenije.
Za potrebe elektronske sestave listin iz 2. člena tega zakona si mora notar pred prisego
priskrbeti varen elektronski podpis kot notarski elektronski podpis, overjen s kvalificiranim
potrdilom v skladu s tretjim odstavkom 38.a člena tega zakona. Zahtevo za izstavitev
kvalificiranega potrdila in izkaznice za notarski elektronski podpis je treba predložiti Notarski
zbornici Slovenije. S prenehanjem notarske službe ali ob suspenzu preneha tudi pooblastilo za
uporabo elektronskega notarskega podpisa. Notar mora izkaznico vrniti Notarski zbornici
Slovenije in zahtevati preklic kvalificiranega potrdila.
16. člen
Potem, ko so opravljena dejanja iz 14. in 15. člena tega zakona, izreče notar prisego pred
predsednikom višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta, na katero je
notar imenovan.
Prisega se glasi: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in notariat
opravljal vestno, pošteno in nepristransko."
50
18. člen
Notar, ki je bil imenovan na notarsko mesto v drugem kraju, nastopi poslovanje na tem mestu
potem, ko so izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona in ko Notarska zbornica Slovenije
objavi začetek njegovega poslovanja na tem notarskem mestu v smislu prejšnjega člena.
19. člen
Notar se razreši:
1. če pisno izjavi, da ne želi več opravljati notariata;
2. če sprejme plačano službo oziroma funkcijo ali se vpiše v imenik odvetnikov (9. člen);
3. če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen
zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;
4. če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja notariata;
5. če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje
notariata;
6. če brez utemeljenega razloga ne začne poslovati z dnem, ki je določen kot začetek nastopa
poslovanja (17. člen);
7. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata;
8. če je disciplinsko kaznovan z ukrepom odvzema pravice opravljati notariat;
9. z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti.
Razrešitveni razlog iz prejšnjega odstavka nastopi v primeru iz:
- 1. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko pisna izjava prispe k ministrstvu ali z dnem,
navedenim v pisni izjavi,
- 2. točke prejšnjega odstavka z dnem nastopa službe oziroma funkcije oziroma z dnem vpisa v
imenik odvetnikov,
- 3. in 4. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo sodbe,
- 5. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko to ugotovi Notarska zbornica Slovenije ali
ministrstvo,
- 6. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko bi moral začeti poslovati,
- 7. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko to ugotovi Notarska zbornica Slovenije ali
ministrstvo,
- 8. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo odločbe disciplinskega organa,
- 9. točke prejšnjega odstavka z dnem upokojitve oziroma z iztekom leta, v katerem je notar
dopolnil starost 70 let.
O nastopu razrešitvenega razloga iz 1., 2., 5., 6., 7. in 9. točke prvega odstavka tega člena
obvesti Notarska zbornica Slovenije ministrstvo takoj, ko zanj zve, o nastopu razrešitvenega
razloga iz 3., 4. in 8. točke pa ga obvesti sodišče oziroma disciplinska komisija, ki je sodbo
oziroma odločbo izdala.
Obstoj razrešitvenih razlogov iz 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena lahko ugotovi
tudi ministrstvo pri izvajanju pristojnosti po določbah tega zakona.
Odločbo o razrešitvi notarja izda minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe,
dovoljen pa je upravni spor.
Tožba v sporu iz prejšnjega odstavka se vloži v petnajstih dneh od vročitve odločbe.
O tožbi iz prejšnjega odstavka mora sodišče odločiti v postopku na prvi stopnji najkasneje v
tridesetih dneh od njene vložitve, na drugi stopnji pa najkasneje v tridesetih dneh od prejema
pritožbe.
51
20. člen
Notar mora imeti svojo pisarno v kraju, kjer je sedež njegovega notarskega mesta.
Notarska zbornica Slovenije lahko dovoli notarju periodično opravljanje poslovanja zunaj
sedeža notarskega mesta, če tako narekujejo potrebe prebivalstva.
Uradne ure notarskih pisarn predpiše minister, pristojen za pravosodje.
Notar lahko na predlog stranke opravi uradno dejanje zunaj časa, določenega s predpisom iz
prejšnjega odstavka, kot tudi ob praznikih ali dela prostih dnevih.
21. člen
Notar ne sme začeti poslovati pred dnem, ki je objavljen kot dan začetka njegovega poslovanja.
Notar, ki je nastopil poslovanje na novem notarskem mestu, mora z istim dnem prenehati
poslovati na prejšnjem notarskem mestu.
46. člen
Notarska oporoka, ki jo v obliki notarskega zapisa notar sestavi po ustni izjavi oporočitelja ali
na podlagi oporočiteljeve že napisane izjave poslednje volje, ki jo notarju v potrditev predloži
oporočitelj, ima enake pravne učinke kot sodna oporoka.
Oporočitelju mora notar izdati potrdilo o tem, da se pri notarju hrani njegova oporoka.
Oporoke ni mogoče napraviti v elektronski obliki.
51. člen
Pri sestavljanju notarskih zapisov morata sodelovati dve zapisni priči:
1. če se sklepajo pravni posli iz 3. točke 47. člena tega zakona, darilna pogodba za primer smrti
ali sestavlja oporoka;
2. če kateri od udeležencev pravnega posla ne obvlada uradnega jezika;
3. če je kateri od udeležencev pravnega posla slep, gluh, nem ali gluhonem;
4. če je kateri od udeležencev nepismen oziroma če ne obvlada pisave, v kateri je sestavljena
listina.
V ostalih primerih presodi notar oziroma udeleženci, ali je pri sestavljanju notarskega zapisa
potrebno tudi sodelovanje prič.
Namesto zapisnih prič sme sodelovati pri sestavljanju zapisa drugi notar.
71. člen
Notar lahko opravi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če tako odloči zapuščinsko
sodišče. Popis in cenitev opravlja notar po določbah zakona o dedovanju.
Kadar je potrebno zavarovati zapuščino po določbah zakona o dedovanju, se zapustnikovo
premoženje ali njegov del izroči v hrambo notarju, če tako odloči zapuščinsko sodišče.
Notar je s sklepom sodišča lahko imenovan za skrbnika zapuščine.
52
92. člen
Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo tudi za primere, kadar prevzame notar po nalogu
sodišča zapuščinske listine, denar, vrednostne papirje ali dragocenosti.
94. člen
Ko notar izve, da je oseba, katere oporoka je med njegovimi spisi, umrla ali je proglašena za
mrtvo, mora poslati pristojnemu zapuščinskemu sodišču izvirnik oporoke ali notarskega zapisa
o položitvi pisne oporoke in o tem napraviti zaznamek v spisu, kjer je bil hranjen izvirnik.
96. člen
Ko prejme odločbo iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona, mora notar brez odlašanja
izročiti Notarski zbornici Slovenije vse listine, spise, vpisnike in knjige ter druge evidence
skupaj z notarskim pečatom in žigom ter denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi po
stanju, v kakršnem se nahajajo na dan prejema odločbe.
Dokumentacijo in predmete iz prejšnjega odstavka (notarski arhiv) zapisniško prevzame
tričlanska komisija, ki jo sestavljajo člani organov Notarske zbornice Slovenije.
Poleg notarja lahko sodeluje pri prevzemu delavec Notarske zbornice Slovenije, ki ga določi
njen predsednik.
97. člen
Po določbah prejšnjega člena je treba ravnati tudi, ko notar umre. V tem primeru je zavezanec
za izročitev notarjev zakonec oziroma osebe, ki so notarjevi zakoniti dediči.
Če med osebami iz prejšnjega odstavka ni soglasja o tem, katera bo izročila notarski arhiv, ali
če se zavezana oseba izročitvi upira, odredi pristojno zapuščinsko sodišče, kar je treba, da se
notarski arhiv zavaruje in da ga Notarska zbornica Slovenije lahko prevzame.
98. člen
Notarska zbornica Slovenije določi, katere listine, spisi, knjige in predmeti iz notarskega arhiva
se zaupajo v hrambo in poslovanje notarju, ki je imenovan na mesto notarja iz prvega odstavka
96. člena oziroma prvega odstavka 97. člena tega zakona, ter katere listine, spisi in druga
dokumentacija iz notarskega arhiva se vložijo v arhiv zbornice.
Notarska zbornica Slovenije lahko določi, da se notarski arhiv v celoti ali deloma začasno, do
zasedbe notarskega mesta iz prejšnjega odstavka, zaupa v hrambo in poslovanje drugemu
notarju.
Za predajo notarskega arhiva v smislu prvega oziroma drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 96. člena tega zakona.
103. člen
Če je notar na dopustu, zdravstveno ali drugače dlje časa zadržan ali če je suspendiran, ga mora
nadomeščati v njegovem uradnem poslovanju drugi notar (začasni namestnik).
53
Začasnega namestnika določi notar. Če tega ne stori pred začetkom odsotnosti ali če tega ne
more storiti, ga določi predsednik Notarske zbornice Slovenije.
Začasni namestnik nadomešča notarja v primeru njegove zadržanosti, daljše od enega delovnega
dneva.
V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko v času, določenem v prejšnjem odstavku,
notarja nadomešča notarski pomočnik, če izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena
tega zakona (notarski namestnik). Notarskega namestnika določi notar.
O vsakem nadomeščanju mora notar obvestiti Notarsko zbornico Slovenije. Če notar iz
zdravstvenih ali drugih razlogov ne more obvestiti Notarske zbornice Slovenije o
nadomeščanju, notarski namestnik ne sme začeti z nadomeščanjem, dokler nadomeščanja ne
odobri predsednik Notarske zbornice Slovenije.
105.a člen
Notarska zbornica Slovenije vodi evidenco odsotnosti notarjev po prvem odstavku 103. člena
tega zakona.
Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje:
- zaporedno številko vpisa,
- priimek in ime notarja in sedež notarskega mesta,
- čas odsotnosti,
- razlog odsotnosti,
- priimek in ime namestnika.
Podatki iz evidence se hranijo trajno.
Če Notarska zbornica Slovenije ugotovi, da je začasni namestnik ali notarski namestnik
nadomeščal notarja v nasprotju s 103. členom tega zakona, opravi pregled poslovanja notarja
zaradi ugotovitve obsega kršitve in obvesti disciplinskega tožilca o svojih ugotovitvah.
105.b člen
Odločbo o razrešitvi notarja v skladu z 19. členom tega zakona pošlje ministrstvo tudi Notarski
zbornici Slovenije, da določi notarja ali notarje, ki bodo na začasno izpraznjenem notarskem
mestu do razrešitve spora ali do imenovanja novega notarja, na notarskem mestu, na katerem je
posloval notar do prejema odločbe o razrešitvi, periodično opravljali poslovanje.
Notarja ali notarje iz prejšnjega odstavka določi predsednik Notarske zbornice Slovenije po
pridobitvi njegovega oziroma njihovega soglasja, najkasneje v desetih dneh od prejema odločbe
iz prejšnjega odstavka.
Podatke o notarju oziroma notarjih, določenih za opravljanje poslovanja v skladu s prejšnjim
odstavkom, Notarska zbornica Slovenije posreduje ministrstvu.
106.a člen
Zbornica za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu, namene varstva in
pomoči strankam, zagotavljanja varnosti pravnega prometa in varovanja ugleda notariata kot
javne službe upravlja imenik notarjev.
V imenik notarjev se vpisujejo in se v njem obdelujejo naslednji podatki:
54
1. identifikacijski osebni podatki notarja (ime, priimek, državljanstvo, EMŠO, stalno oziroma
začasno prebivališče, izobrazba);
2. strokovni oziroma znanstveni naslov notarja;
3. naslov sedeža notarske pisarne;
4. šifra oziroma opravilna številka in datum izdane odločbe o imenovanju notarja;
5. šifra oziroma opravilna številka in datum izdane odločbe o razrešitvi notarja;
6. številka telefona, telefaksa ter naslov e-pošte sedeža notarske pisarne.
Zbornici podatke iz 1., 3., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka posreduje ministrstvo, podatke iz 2.
in 6. točke pa notar.
Zbornica ima kot upravljavec imenika notarjev pravico in dolžnost, da iz centralnega registra
prebivalstva obnavlja podatke iz 1. točke drugega odstavka tega člena. Ministrstvo ima pravico,
da preverja podatke o morebitni kaznovanosti notarjev iz kazenske evidence v skladu s petim
odstavkom 8. člena tega zakona. Zbornica in ministrstvo lahko navedene podatke brezplačno
pridobita vsakih šest mesecev oziroma v primerih, kadar obstaja sum, da notar zbornici ali
ministrstvu ni posredoval točnega podatka.
Ministrstvo in notar sta dolžna zbornici sporočiti vse spremembe podatkov iz drugega odstavka
tega člena najpozneje v 15 dneh od nastale spremembe.
Imenik notarjev je za namene varstva strank glede izvrševanja pooblastil na delovnih področjih
notariata po tem zakonu ter varnosti pravnega prometa v delu, ki se nanaša na ime in priimek
notarja iz 1. točke ter podatke iz 2., 3., 4., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena, javen. Za
učinkovito izvrševanje namenov iz prejšnjega stavka se imenik v delu, ki je javen, objavi na
spletni strani zbornice.
Določbe prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za notarske pomočnike in notarske pripravnike oziroma za imenik notarskih
pomočnikov in imenik notarskih pripravnikov.
VIII.a POGLAVJE
CENTRALNI REGISTER OPOROK
108.a člen
Zbornica vodi centralni register oporok.
Centralni register oporok se vodi kot informatizirana baza podatkov.
Akt, ki ureja način dostopa in upravičence za dostop do centralnega registra oporok izda
zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.
108.b člen
Centralni register oporok vsebuje podatke o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o
oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v
hrambo, o sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil zakona,
ki ureja dedovanje.
Notar, ki sestavi oporoko v obliki notarskega zapisa ali notar, ki sprejme oporoko v hrambo,
posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je
sestavil oporoko ali prejel oporoko v hrambo.
55
Sodišče, ki sestavi sodno oporoko ali prejme v hrambo oporoko v skladu z določili zakona, ki
ureja dedovanje, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15
dneh potem, ko je bila sestavljena sodna oporoka ali je bila prejeta oporoka v hrambo pri
sodišču.
Odvetnik, ki sestavi oporoko ali prejme v hrambo oporoko, sestavljeno v skladu z določili
zakona, ki ureja dedovanje, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok
najkasneje v 15 dneh potem, ko je bila oporoka sestavljena ali je bila prejeta v hrambo pri
odvetniku.
Osebe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v zahtevi za vpis v centralni register
oporok navedejo podatke iz 108.c člena tega zakona, s katerimi razpolagajo.
108.c člen
Centralni register oporok vsebuje naslednje podatke:
- zaporedna številka in datum vpisa,
- ime in priimek oporočitelja (za poročeno žensko tudi dekliški priimek),
- EMŠO in kraj rojstva oporočitelja oziroma datum, kraj in država rojstva za opročitelja, ki je
tuj državljan,
- naslov oporočitelja,
- datum in opravilna številka, navedena na oporoki,
- priimek in ime ter naslov notarja, ki hrani oporoko, oziroma ime in naslov druge osebe ali
naziv in naslov organa, ki hrani oporoko,
- vrsto oporoke,
- vsaka sprememba, preklic ali razveljavitev oporoke, če je narejena v obliki, za katero je vpis v
register oporok obvezen po zakonu,
- datum vrnitve oporoke oporočitelju,
- podatek o smrti oporočitelja ter
- podatek o tem, kdo je vpogledal v register.
108.č člen
Dokler je oporočitelj živ, je vpis v register oporok tajen.
Podatke iz centralnega registra oporok lahko po smrti oporočitelja dobi sodišče in oseba, ki
izkaže za to upravičen interes.
Podatki v centralnem registru oporok se hranijo trajno.
Natančnejše določbe o postopku v zvezi z vpisom in vpogledom v centralni register oporok in
obveznostih predlagateljev se določijo v aktu iz tretjega odstavka 108.a člena tega zakona.
110. člen
Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata v zvezi z zadevami, ki jih notarju zaupa sodišče
ali drug državni organ, ima predsednik višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega
mesta.
Predsednik višjega sodišča lahko:
- odredi pregled poslovanja notarja, notarskega namestnika ali začasnega namestnika v zadevah
iz prejšnjega odstavka;
- predlaga ministrstvu odreditev pregleda celotnega poslovanja notarja, notarskega namestnika
oziroma začasnega namestnika;
56
- predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja, notarskega pomočnika ali notarskega
pripravnika.
113.a člen
Vrste disciplinskih kršitev pri opravljanju notariata ali prakse so:
1. Lažje disciplinske kršitve:
- neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja;
- neprimerno ali žaljivo obnašanje pri opravljanju notarskega poklica ali prakse;
- opustitev vodenja poslovanja v skladu z določbami pravilnika o poslovanju notarja;
- odmera pristojbine za notarsko storitev v nasprotju z veljavno notarsko tarifo;
- nevestno opravljanje dolžnosti začasnega namestnika ali notarskega namestnika ali notarskega
pomočnika;
- neplačevanje redne članarine in drugih prispevkov Notarski zbornici Slovenije brez
opravičenih razlogov;
- kršitve zakona o notariatu, ki nimajo škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence
pravnega posla;
- neupravičena odklonitev notarske storitve; šteje se, da je odklonitev neupravičena, če notar
storitve ne opravi kljub dokončni odločbi iz 24. člena tega zakona, s katero je odločeno, da
odklonitev poslovanja ni utemeljena.
2. Hujše disciplinske kršitve:
- pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem notariata ali prakse;
- pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje na kazen najmanj šestih mesecev zapora;
- poslovanje v nasprotju z zakonom o notariatu, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za
stranke ali druge udeležence pravnega posla;
- poslovanje v zadevah v katerih nima zakonskih pooblastil;
- opustitev dolžnosti, določene v 42. členu tega zakona, če zaradi tega nastanejo škodljive
posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;
- prekršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti;
- opravljanje druge plačane službe ali funkcije poleg notarskega poklica ali opravljanje poslov,
ki so nezdružljivi z opravljanjem notariata;
- sestava nične listine;
- zastopanje stranke v postopku, v katerem po določbah zakona o notariatu notar ne sme
prevzeti zastopanja;
- sestavljanje notarskih listin v tujem jeziku, ki ni uradni jezik na območju, kjer ima notar sedež,
če nima statusa sodnega tolmača;
- overitev prevoda listine brez statusa sodnega tolmača, če zaradi tega nastanejo škodljive
posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla;
- poslovanje v nasprotju z določbami pravilnika, ki ureja poslovanje notarja, če zaradi tega
nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;
- neizvršitev odredb sodišča po 12. členu tega zakona, če nastanejo zaradi tega škodljive
posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;
- neupravičeno zadrževanje denarja in vrednostnih papirjev, ki so bili notarju predani zaradi
izročitve določeni osebi ali državnemu organu;
- ponavljanje disciplinskih kršitev, za katere mu je že bil pravnomočno izrečen ukrep opomina
ali denarne kazni in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne
bo vestno in pošteno opravljal notarskega poklica ali prakse pri notarju;
- opustitev obvestila Notarski zbornici Slovenije pred začetkom odsotnosti o vsakem primeru
nadomeščanja po notarskem namestniku v skladu s 103. členom tega zakona;
- nevestno ali malomarno opravljanje dolžnosti člana disciplinske komisije I. ali II. stopnje.
57
113.d člen
Pravnomočna odločba disciplinske komisije ali Vrhovnega sodišča se pošlje izvršnemu odboru
zbornice zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru,
pristojnemu za pravosodje.
Odločbe disciplinskih organov so izvršljive.
Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom zbornice.
Za potrebe izvrševanja nadzornih pristojnosti po tem zakonu zbornica vodi disciplinsko
evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih
disciplinskih ukrepih:
- ime in priimek notarja, notarskega pomočnika ali notarskega pripravnika,
- naslov sedeža notarske pisarne,
- številka in datum odločbe,
- izrečen disciplinski ukrep.
Disciplinska evidenca se hrani trajno.
Organi zbornice in ministrstvo imajo za potrebe izvrševanja nadzornih pristojnosti po tem
zakonu pravico pridobiti podatke iz disciplinske evidence.
122. člen
Sklep o uvedbi disciplinskega postopka pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje osebi,
zoper katero je uveden disciplinski postopek, s poukom, da ima pravico v roku 15 dni
odgovoriti na navedbe v sklepu.
Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je uveden disciplinski postopek, ali po preteku roka za
odgovor, predsednik disciplinske komisije I. stopnje najkasneje v roku 30 dni razpiše
obravnavo.
X. POGLAVJE
MIROVANJE POSLOVANJA
124. člen
Notarju, ki je izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času
opravljanja te funkcije opravljanje notariata miruje.
Opravljanje notariata miruje tudi notarju, ki mu je bila izrečena kazen zapora v trajanju do šest
mesecev, ter notarju, ki mu je bila izrečena začasna prepoved opravljati notariat (prvi odstavek
115. člena), za čas, dokler ti ukrepi trajajo.
V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena določi začasnega namestnika v smislu 103.
člena tega zakona predsednik zbornice.
Začasni namestnik iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje in podpisuje listine v svojem imenu
in za svoj račun.
58