1. No category

GODOVI Ž PRAZNIKI Ž SVETE MAŠE
2. VELIKONOČNA -BELA NEDELJA - 12. april 2015
Nedelja Božjega usmiljenja
Ob 8.00: + Vladimir Kastelic, obletna
Ob 10.00: za žive in pokojne župljane in za duhovne poklice v naši župniji
Ponedeljek: 13. 4. 2015
Ida, redovnica
Ob 18.30: + starši Marija in Lojze Švigelj, obletna
Torek: 14. 4. 2015
Tiburcij, Valerijan, Maksim, mučenci
Ob 18.30: pokojni Cimpermanovi iz Galjevice
Sreda: 15. 4 2015
Helena Alzaška, kneginja
Ob 7.00: + Mirko Koprek
Četrtek: 16. 4. 2015
Bernardka Lurška, devica
Ob 18.30: + Matilda Bertoncelj, ob rojstnem dnevu
Petek: 17. 4. 2015
Robert, opat
Ob 18.30: + Rudolf Mavec, ob godu
Sobota: 18. 4. 2015
Evzebij, škof
Ob 18.30: za žive in pokojne župljane in za duhovne poklice v naši župniji
3. VELIKONOČNA NEDELJA - 19. april 2015
Leon IX., papež - začetek tedna molitve za duhovne poklice
Ob 8.00: + Rudi Istenič, ob rojstnem dnevu
Ob 10.00: + Franc Kregar
Izdal: Župnijski urad Ljubljana Rudnik. Odgovarja: Lojze Zupan, župnik
Tel.: 01/420 21 36; GSM: 041/515 030; Splet: www.zupnijarudnik.si
OZNANILA
Župnija sv. Simona in Juda Tadeja Ljubljana Rudnik
Od 12. do 19. aprila 2015
Kaj pomeni u s m i l j e n j e ? Kaj mi pride na pamet,
če o usmiljenju razmišljam? Kako bi lahko Božje
usmiljenje ponazorili? Kaj zame konkretno
pomeni, da je Bog usmiljeni Bog, in da sem jaz
usmiljen?
Kaj pravi Sveto pismo o Božjem usmiljenju?
Marija v svoji hvalnici reče: “Njegovo usmiljenje
traja iz roda v rod njim, ki se ga bojijo” (Lk 1,50).
Iz 8. vrstice 103 psalma je dobro razvidno bistvo
Boga: “Usmiljen in milostljiv je Gospod, počasen
v jezi in bogat z dobroto”.
U s m ilje nje v s v e t o p i s e m s k e m p o m e n u j e d a l e č v e č
kot le en vidik Božje ljubezni.
U s m ilje nje j e s á m o b i s t v o B o g a .
I z r a e l s k o l j u d s t v o j e ž i v e l o v i z g n a n s t v u . T a m s e je p o č u t i l o k o t o d B o g a
pozabljen otrok, nezaščiten pred tujcem. Za svoj položaj so obtoževali
B o g a . P r e r o k I z a i j a p a j i m p o j a s n i , d a j e n j i h o v a ob t o ž b a d o k r a j a
neumna: “Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka
svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na
obe dlani sem te napisal” (Iz 49,15.16a).
S temi besedami je Izaija poskušal nazorno opisati daljnosežnost
Božjega usmiljenja, ki je nedoumljivo veliko. Nemogoče je, da bi se
n e b e š k i O č e n e u s m i l i l v s a k o g a r , k i z a u p a v n je g ovo usmilje nje . Č e bi bil
neusmiljen, bi zanikal svoje lastno bistvo.
Hebrejska beseda za usmiljenje je rachamim, in je množina od
“ re c he m ” , k i d o b e s e d n o p o m e n i m a t e r n i c a . Z a t o r e j j e B o ž j e u s m i l je nje
materinsko, rešuje, je prostor, kjer naše življenje lahko uspeva.
N o r m a l n o m a t i n e m o r e i n n e b o z a n i k a l a , d a j e m a t i. T e g a , č e s a r m a t i
ne bi storila, Bog že ne bo nikoli storil. Mati je po svojem bistvu
materinska. Bog je po svojem bistvu usmiljen!
K a r n e roje ni otrok izkuša v mate rine m t e l e s u , p o n a z a r j a s v e t o p i s e m s k o
“usmiljenje”. Nerojeni otrok občuti toplino, varnost, skrb, zaščito.
Doživlja domačnost, notranjo povezanost z ljubečo materjo.
V novozaveznem, torej grškem pojmu usmiljenja Splanchnizomai, se
skriva beseda drobovje, ki velja za sedež čustev; temu pojmu
polnomočno ustreza izraz sočutje, v smislu, ko nekdo reče “srce se mi
p ar a, s r c e s e m i k r č i od b ole č ine ” . B o g a n a š e t r p l j e n j e z a d e n e v n j e g o v i
notranjosti tako, da ukrepa. To je najbolj vidno v Jezusu Kristusu.
I n P a v e l p i š e s k u pnosti v Ef e zu: “ T od a B o g , k i j e b o g a t v u s m i l j e n j u , n a s
je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili
zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil - po milosti ste bili
namreč rešeni” (Ef 2,4-5).
Ko Bog izkazuje svoje usmiljenje, potem je to tudi zanj posebna
čustvena situacija: njega naš položaj, naša stiska prizadene tako, da
ukrepa. Z nami trpi. Toda sočutje sámo še ni dovolj. Sočutje ne pomeni
avtomatično, da nekaj ukreneš ali da te tisto, kar narediš, nekaj stane.
U s m i l j e n j e p o m e n i t u d i z a t i ste g a, k i p o s r e d u j e , b o l e č i n o . N e k a k o t a k o
k o t J e z u s o v a m a t i M a r i j a : “ . . . p a t ud i t vojo lastno dušo bo pr e s unil m e č ”
(Lk 2,35).
Bog ni ostal hladen ob dejstvu, da smo mi grešniki in da bi bili brez
Je zusa izg ublje n i . N j e m u n i v s e e n o , k o s e n a h a j a m o v v e l i k i s t i s k i : t e d a j
Božje usmiljenje postane občuteno, v tem, da posreduje za nas.
Božje usmiljenje je brezmejno. Nobene vloge ne igra to, kako sem do
z d a j ž i v e l i n k a j s e m d e l a l . V s e n a j d e p r o s t o r v n je g o v e m u s m i l j e n j u . V
t e m u s m i l j e n j u b o p r i š e l k m e n i , m e o b j e l i n m i p r iš e p n i l : T u k a j s e m
zate.
Verujemo, da je Bog usmiljen, težje pa verjamemo, da je z nami
usmiljen. Pogosto smo tako neusmiljeni do samih sebe, zlepa si ne
odpustimo lastnih napak. Bog pa je z nami usmiljen bolj kot mi sami s
seboj. Zato dovolimo Bogu priti tja, kjer se nam je zalomilo in si ne
moremo odpustiti. Božje usmiljenje je prostor, kjer je odpuščanje
mogoče.
Jezus nam pravi: “Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen vaš Oče!” (Lk
6 , 3 6 ) . N a š e ž i v l je nje mora zrc aliti Bog a, v nas m o r a B o ž j e b i s t v o p o s t a t i
v i d n o . K a k o t o g r e , J e z u s p o n a z o r i z z g o d b o o u s m i lj e n e m S a m a r i j a n u .
Težko prenesemo pogled na trpljenje, naj bo človeka, živali ali ostale
n a r a v e . N a n e k n a č i n b i m o g l i , č e s m o i s k r e n i , r a z um e t i t u d i d u h o v n i k a
i n l e v i t a v z g o d b i , s a j j e l a ž j e i t i m i m o a l i p o d ru g i s t r a n i c e s t e . J e z u s p a
hoče, da ponesrečenega najprej iskreno pogledamo in potem vložimo
v njegovo situacijo svoj čas, denar in svojo moč.
V nekaterih predelih Južne Afrike se ljudje pozdravljajo med seboj z
izrazom, ki pomeni tako veliko kot “Vidim te.” Vsekakor lahko naša
ljubezniva pozornost in pomoč ublaži bolečino in obljubi spremembo.
Na tretjo velikonočno nedeljo, to je 19. aprila
2015 bo po drugi maši v župnišču srečanje za
starše tretjega razreda, to je letošnjih
prvoobhajancev, 26. aprila pa za starše
birmancev. Da bi vašemu otroku mogli dati
temeljito versko vzgojo, je nujno vaše sodelovanje
s kateheti - z župnikom. Sicer se utegne zgoditi, da
to, kar pri verouku zgradimo, starši s svojim
malomarnim odnosom do verouka, Cerkve ali
zakramentov, porušite. Zaradi tega vas vabim na ta
srečanja, ki pa se jih nekateri starši nikoli ne udeležijo. K dobri
k r š č a n s k i v z g o d i s p a d a r e d n o o b h a j a n j e n e d e l j s k i h in p r a z n i č n i h m a š .
Žalosten ugotavljam, da nekaterih prvoobhajancev in biramncev z
njihovimi starši ni bilo blizu niti za veliko noč. Otrok ne pošiljajte k
maši, ampak pojdite z njimi k maši. Morda vam je otrok že postavil
n e p r i j e t n o v p r a š a n j e : “ Z ak aj p a t i ne g r e š , at i? I n t i, m am i?” R a d b i , d a
bi se zavedali, da je nedeljska maša
dar, ki vam ga daje Jezus za vaše
duhovno življenje.
Druga velika pomoč pri krščanski
vzgoji je vsakdanja molitev, zlasti
družinska. Vesel sem, ko se otroci
pohvalijo, da doma molijo skupaj, in
boli me srce, ko drugi povedo, da pri
njih molitev nima prostora.
Prav tako ne more biti učinkovite
verske vzgoje brez prejemanja zakramentov. Vaši otroci morajo v vas
prepoznati redne udeležence pri maši, prejemnike zakramentov in
molivce. V tem bodo odkrili tudi pomen in smisel vere za življenje.
Ž V prihodnjem tednu je redni verouk za vse razrede in pevske vaje.
Ž Že prejšnjo nedeljo je bilo napovedano, da bo v nedeljo, 19. aprila
2 0 1 5 o b 1 9 . 3 0 v Ž e l i m l j e m , o b 2 0 0 l e t n i c i d o n B o s k ov e g a r o j s t v a
Muzikal, ki nosi naslov ZA VAS ŽIVIM. Lepo vabljeni mladi in vsi, ki bi
želeli pobliže spoznati sv. Janeza Boska.
Ž V soboto, 25. aprila 2015 bo od 11. ure dalje v našem župnišču
srečanje za animatorje, ki boste letos sodelovali pri oratoriju na
R u d n i k u . O r a t o r i j b o o d 2 9 . j u n i j a d o 4 . j u l i j a 2 0 1 5 . Uvodno pre d a v a n j e
in pripravo bo imel g. Boštjan Jamnik iz Rakovnika, ki je v salezijanski
družbi odgovoren za oratorije. Vse mlade, ki želite delati z otroci in
n a n j e p r e n e s t i s v o j e b og ate ve rske in vzg ojne izkušnje po don Boskove m
zgledu, prav prisrčno vabljeni!