1. No category

glasilo
šentpetrske
župnije
v Ljubljani
Peti alelujo kar tako, brez vere v to Kristusovo odrešenje, ker pač poje množica ljudi, bi pomenilo dejanje slabega okusa. Kristjani se ne veselimo velike
noči, ker bi nas dedki in babice, starši in duhovnik podučili, da je Jezus vstal od
mrtvih, temveč bi morali biti veseli zato, ker v svojem srcu okušamo vstalega
Zveličarja.
4
Vera v vstalega Kristusa ne nastaja in ne raste iz dokazovanja in prepričevanja. Do nje prideš le, če se odpraviš za Vstalim, če se odločiš slediti idealu. Vera
v vstajenje je hoja za Kristusom, vstop v življenje, povezano z njim.
april 2015
Kristus nam ima kaj ponuditi: svoje in naše vstajenje ter večno življenje. Nihče drug nam ne more dati česa podobnega. Mislim, da prav zato lahko v tem
upanju – ne samo danes, ampak vedno – pojemo res veselo alelujo.
p. Cristian Balint
Kristus je vstal, Aleluja!
Z
apeli smo alelujo! Aleluja ni vzklik, ki
bi ga prepevali zadržano, samo zase, s
priprtimi usti. Petje aleluje zahteva uporabo
vseh registrov človeškega glasu, ki morejo
izraziti vso velikonočno veselje.
Samo kristjan, ki je prehodil vso naporno
pot postnega časa, človek, ki je pokleknil v
spovednico in tam v Kristusovo srce preložil
svoje grehe, predvsem pa danes tako moderen greh – prepričanje, da nimamo nobenega greha – samo tak kristjan lahko zavriska:
»Aleluja!« Aleluja lahko poje tisti, ki je z
vsem srcem obhajal velikonočno tridnevje
in v svojem srcu Kristusovo vstajenje.
Velikonočno veselje ni umetno, to ni
čustveno praznovanje, ki bi si ga ustvarili z
mesom, potico in pirhi, da si popestrimo sivo vsakdanjost ali da bi ji celo ubežali. Velikonočno veselje, ki ga pojemo v aleluji, je veselje vseh tistih, ki so šli
skozi preizkušnje in so se v svojem trpljenju ali pa postni odpovedi ustavili pod
Kristusovim križem. Tako velikonočna aleluja doni tudi v življenju naših bolnih,
tistih, ki so neozdravljivo bolni, ostarelih, ki čutijo osamo in nemoč življenja,
siromakov, ki jih tare revščina ...
Velikonočno voščilo
POZABI vse poraze
in padce in začni znova.
Vstani iz noči malodušnosti,
naveličanosti življenja
v novo jutro, polno sonca,
polno ptičkov in cvetlic.
VSTANI v novo pomlad,
polno svetlobe,
polno novih obzorij.
Dvigni se in vstani!
Stopi iz zimskega spanja
svojega mračnega bivanja.
Blagoslovljene velikonočne praznike vam želijo
patri Janko, Danilo, Andrej Š., Toni, Cristian,
Andrej M., Dani, bogoslovci Tonček, Klemen,
Vladimir in postulant Andraž.
Šempetrski zakladi
Napovednik
T
ako kot mora zunanjščina vsake cerkve
govoriti o njeni vsebini, mora biti njena
notranjost oblikovana tako, da s svojo arhitekturo, slikami, kipi in drugo opremo ustvarja bogoslužni prostor, ki človeka usmerja k
doživljanju svetega. V šempetrski cerkvi so
nekatera umetniška dela še prav posebej uglašena z velikonočnim časom.
• Na velikonočni ponedeljek bosta sveti maši ob 7.00 in 18.30. Lepo vabljeni!
Na slopih stranskih ladij so postaje križevega pota, ki jih je l. 1912 naslikal slikar Anton
Koželj. Posebno doživetje v postu je, da lahko
v procesiji spremljamo zadnje ure Jezusovega
življenja.
• V petek, 17. aprila, bo po večerni sv. maši srečanje za starše, botre in birmance.
• V ponedeljek, 6. aprila, bo po večerni sv. maši srečanje Karitas.
• V nedeljo, 12. aprila, bodo pri sv. maši ob 9.00 sodelovali veroučenci 5. razreda.
• V ponedeljek, 13. aprila, nadaljujemo z rednim veroukom.
• V torek, 14. aprila, bo po večerni sv. maši molitev v spomin na sv. Maksimilijana
Kolbeja.
• V ponedeljek, 13. aprila, bo po večerni sv. maši redna seja ŽPS.
• V soboto, 18. aprila, bo romanje staršev in birmancev v Olimje.
• V četrtek, 23. aprila, je praznik sv. Jurija. Sveta maša na Gradu bo ob 17.00.
• V petek, 1. maja, s praznikom sv. Jožefa delavca, pričnemo s šmarnicami. Zjutraj
bomo brali šmarnice za odrasle, zvečer za otroke. Po večerni maši bo druženje
za otroke.
Ena najbolj pretresljivih slik v naši cerkvi
prikazuje križanje z Marijo Magdaleno ob
vznožju križa. Sliko, ki je sedaj v drugem oltarju v desni stranski ladji, je l. 1743 naslikal
baročni slikar Valentin Metzinger. Z veliko
umetniško močjo je izrazil hudo trpljenje Jezusa, ki upira pogled v nebo, in obup skrušene Marije Magdalene.
• Častilci Brezmadežne vabijo na prvosobotno pobožnost, ki bo 2. maja s pričetkom ob 8.30. Marijini častilci, lepo vabljeni!
SVETE MAŠE: nedelja: 8.00, 9.00, 18.30
med tednom: 7.00, 18.30
URADNE URE: ponedeljek in četrtek: 16.00–17.00
Ob pilaster na levi strani prezbiterija je prislonjena Pieta. Sočutno, kot v slovenščini lepo
imenujemo upodobitev Marije z mrtvim Jezusom v naročju, je v marmorju izklesal kipar Ivan
Zajec.
Trpljenju in smrti sledi velika noč, ki je praznik Kristusovega vstajenja. Ta veseli (in za nas
kristjane odrešujoči) dogodek je motiv slike na
prvem oltarju desne stranske ladje, ki jo pripisujejo Francu Jelovšku. Vstali Odrešenik se prikaže Magdaleni kot vrtnar in to radostno novico
Magdalena ponese učencem.
pripravil Jože Marinko
torek, petek: 10.00–11.00
OBHAJILO NA DOMU starejšim in bolnikom: redno na prve petke v mesecu
in po naročilu, posebej še pred prazniki.
KRSTNA NEDELJA je prva v mesecu. V četrtek pred krstno nedeljo ob 17.00
je priprava na krst. Ob priglasitvi krsta starši prinesite družinsko
knjižico in rojstni list otroka, botri pa iz svoje župnije bivanja
potrdilo o sposobnosti za botrsko službo.
Obiščete nas tudi na naslovu: http://www.sveti-peter.si.
Na tej strani najdete najpomembnejše informacije, prav tako pa tudi
Oznanila in Šentpetrski zvon. Vabljeni k ogledu.
Šentpetrski zvon. Izdaja: Župnija Ljubljana – Sv. Peter, Trubarjeva c. 80, Ljubljana
69 01 (v času uradnih ur), e-pošta: [email protected], TRR 0201 0009 0238 096
Odgovarja: p. Cristian Balint, župnik. T. 031/564 581, http:// www.sveti-peter.si
Tel. 01/230