30. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 F: +386 1 251 23 12 E: [email protected] www.ukom.gov.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 9. april 2015 30. redna seja Vlade RS Vlada določila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Predlog zakona uvaja elektronsko poslovanje v zdravstvu na nacionalni ravni in devet novih zbirk podatkov s področja zdravstva. Zaradi obrazloženega mnenja Evropske komisije prav tako delno prenaša v slovenski pravni red tudi Direktivo 2011/24/EU, v delu, ki se nanaša na opredelitev definicije zdravstvena dokumentacija. Ker je bil v letu 2013 spremenjen Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki uvaja nov pravni subjekt na področju javnega zdravja, je dosedanji Inštitut za varovanje zdravja nadomeščen s novim subjektom, to je Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Cilj predloga zakona je v najkrajšem možnem času z omejenimi sredstvi omogočiti vpeljavo preizkušenih rešitev eZdravja na nacionalni ravni. Trenutno veljavni Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; v nadaljnjem besedilu: ZZPPZ) ureja celo paleto zbirk podatkov, ne pa tudi zbirk in njihovega upravljavca, ki bi podpiral, omogočal in zagotavljal nemoteno, varno, zanesljivo in zakonsko opredeljeno elektronsko poslovanje v okviru eZdravja. Zato je potrebno sodobnim zahtevam in ugotovitvam iz prakse ustrezno prilagoditi in urediti pravne podlage za novo nastajajoče zbirke podatkov eZdravje in ustanoviti Center za informatiko v zdravstvu, ki bo poskrbel za delovanje enotnega in usklajenega zdravstveno informacijsko komunikacijskega sistema na nacionalni ravni in ki bo deloval na enotni informacijsko komunikacijski infrastrukturi. Drugi bistveni cilj predloga zakona je omogočiti pravno podlago za kakovostno, prijazno in učinkovito poslovanje v zdravstvu preko storitev eZdravja. Izvajalce danes namreč obvezujejo pravne, medicinske, poslovne, informacijske in druge zahteve, vsebovane v veljavnih predpisih, strokovnih in tehničnih standardih in drugi regulativi. ZPacP ureja predvsem pravice pacientov, ne ureja pa njihove izvedbene plati pri izvajalcih zdravstvenega varstva. V vse več upravnih in sodnih postopkih se preverja pravilnost ravnanja zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. Po drugi strani pa morajo izvajalci, če želijo biti učinkoviti, kakovostni in delati v omejenih finančnih okvirih, hitro pričeti z uporabo storitev eZdravja. Zato bo za izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki bodo vključeni v storitve eZdravja izredno koristno sprejetje tega zakona, ki bo izvajalcem in njihovim procesom omogočil zakonite, strokovne, kakovostne in učinkovite elektronske storitve z namenom enotne in primerljive obdelave in izmenjave podatkov in dokumentov. Vir: MZ Vlada sprejela Program upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020) Vlada RS je sprejela Program upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020) in naložila ministrstvom ter drugim državnim organom in izvajalcem javnih pooblastil, ki so v Programu upravljanja določeni kot izvajalci ukrepov, da do izteka programskega obdobja te ukrepe izvedejo. Zakon o ohranjanju narave (ZON) določa varstvo območij Natura in potencialnih območij Natura, ki zajema varstvo ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Zagotavlja se z ukrepi za doseganje varstvenih ciljev (varstveni ukrepi). Varstveni ukrepi so ukrepi po ZON in ukrepi po drugih predpisih, ki lahko prispevajo k ohranitvi območij Natura, kamor se uvrščajo tudi različne oblike varstva na podlagi pogodb (npr. po predpisih s področja kmetijstva) in načrti trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja naravnih dobrin. Varstveni ukrepi se določijo s posebnim programom upravljanja, ki ga sprejme vlada, kot operativni program varstva okolja, katerega vsebino in postopek sprejemanja določa Zakon o varstvu okolja. Operativni program, to je Program upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020) v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v obsežni prilogi določa podrobne varstvene cilje za vsako posamično območje Natura 2000 in varstvene ukrepe oziroma usmeritve za njihovo doseganje. Iz nabora z zakonodajo določenih ukrepov določa tiste varstvene ukrepe, ki so potrebni za doseganje varstvenih ciljev območij Natura, nadalje ureja vključevanje strokovnih vsebin v zakonske ukrepe, upravne ukrepe, pogodbene ukrepe, v največ primerih pa vključevanje v sistem drugih načrtovanj (npr. načrt upravljanja zavarovanega območja, gozdno gospodarske načrte, načrte upravljanja ribištva oz. ribiško gojitvene načrte, načrt upravljanja z vodami). Ukrepi se vključujejo tudi v ukrepe varstva kulturne dediščine. S sprejetjem tega programa vlada izvaja obveznosti iz evropske direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v povezavi z direktivo o ohranjanju prosto živečih ptic ter pravne prakse. Nadalje postavlja okvir za črpanje sredstev EU v skladu z določili Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 20142020, Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 in predloga Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS za obdobje 20142020, vse samo v delih, ki se nanašajo na območja Natura 2000. Vir: MOP Vlada izdala Uredbo o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu Vlada RS je danes na redni seji izdala Uredbo o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu in jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Cene prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu, ki so bile oblikovane v skladu s predpisi in so veljale na trgu na dan 14. april 2015, se določijo kot najvišje, kar pomeni, da ostanejo nespremenjene. Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu (Uradni list RS, št. 25/14). Vir: MGRT Vlada o Uredbi o izvajanju Uredbe (ES) o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. S predlagano uredbo se določajo subjekti iz Republike Slovenije, ki lahko sodelujejo pri ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) in se v njih včlanjujejo ter pogoji in postopek za odobritev sodelovanja teh subjektov pri ustanovitvi oziroma članstvu v EZTS. Ureja se oblika pravne osebe javnega prava (javni zavod), v kateri pridobi EZTS, ustanovljen v Republiki Sloveniji, pravno subjektiviteto z vpisom registracije ustanovitve v sodni register, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba določa, da poslovanje in smotrno porabo javnih sredstev, s katerimi upravlja EZTS s sedežem v Republiki Sloveniji, preverja Računsko sodišče RS, konkretno opravljanje dejavnosti v skladu s predpisi Republike Slovenije pa nadzorujejo pristojne inšpekcije. Urejeni so pravica do delovanja, pogoji in obseg pravne sposobnosti delovanja EZTS s sedežem v drugi državi članici Unije na območju Slovenije. Uredba določa razloge in postopek za prepoved dejavnosti EZTS na območju Slovenije. Vir: MJU Vlada o Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Predlagana uredba usklajuje besedilo v izrazih in vrstah izplačil, ki se nanaša na najnižjo osnovo za plačilo prispevkov. S 1.1.2015 je najnižja osnova za plačilo prispevkov 52% povprečne plače v RS in ne minimalna plača, kot je veljalo doslej. V uredbi doslej ni bil naveden posebni izraz za število ur zmanjšanega obsega dela pedagoške obveznosti, ampak samo vrednost zmanjšane pedagoške obveznosti. Za spremljanje in ugotavljanje števila zaposlenih na podlagi ur, je potreben tudi ta podatek. Ker bodo v letu 2015 proračunski uporabniki posredovali podatke o plačah na AJPES le v sistem ISPAP, kar pomeni, da obrazca 1/ZAP-M ne bo potrebno več posredovati, je v uredbi potrebno natančno opredeliti tudi izredna izplačila. Vir: MJU Vlada se je seznanila s poročilom MOP o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda Vlada RS se je seznanila s poročilom Ministrstva za okolje in prostor (MOP) o izvajanju Uredbe o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb in ostalih aktivnostih s področja urejanja voda. V poročilu je opisan potek javnega razpisa z dne 19. 11. 2013 za koncesionarje za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda in stanje na področju izvajanja gospodarskih javnih služb urejanja voda. Vlada je 9. 10. 2014 s sklepom sprejela odločitev o izbiri koncesionarjev za vseh 9 sklopov razpisa. Zahtevek za revizijo so vložili trije vlagatelji. Državna revizijska komisija je odločila, da se ugodi zahtevkoma dveh vlagateljev, zahtevka tretjega vlagatelja pa se zavržeta. S tem je razveljavila odločitev o izbiri koncesionarjev za območji Savinje in Soče, ki sta tako ponovno v fazi pregleda in ocenjevanja vloge. MOP je že pristopil k nadaljevanju postopka za omenjena sklopa. S sklepom Državne revizijske komisije so postale pravnomočne odločitve vlade o izbiri koncesionarjev na ostalih sedmih območjih. MOP je pripravil vladno gradivo o dodelitvi koncesije izbranim družbam na javnem razpisu, ki je v medresorskem usklajevanju in ga bo vlada obravnavala še ta mesec. Do podpisa pogodb z izbranimi koncesionarji javno službo opravljajo obstoječe gospodarske družbe, ki imajo sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje javne službe na posameznem območju, ali veljaven aneks za koledarsko leto oziroma do največ 13. 6. 2015. Sredstva za izvajanje javne službe v letu 2015 so zagotovljena iz Sklada za vode v višini 8.135.000 EUR. Vir: MOP Vlada je podaljšala koncesiji za izvajanje dimnikarske službe za dimnikarski območji Cerknica in Šoštanj Vlada RS je izdala odločbi, s katero se koncesiji za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Cerknica, podeljena koncesionarju Dimnikarstvo in sanacija dimnikov Okić Fadil s. p., Sodražica in na dimnikarskem območju Šoštanj, podeljena koncesionarju Eko dim d. o. o., Ravne na Koroškem, podaljšata do 31. 12. 2015. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja določa, da v primeru prenehanja koncesijskega razmerja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom pred 31. 12. 2015, lahko vlada na zahtevo koncesionarja, ki jo mora vložiti najkasneje v roku treh mesecev pred iztekom veljavnosti koncesijske pogodbe, to podaljša do 31. 12. 2015, če koncesionar izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni pričet postopek za odvzem koncesije. Vir: MOP Vlada je zavrnila prijavi za podelitev koncesije za izvajanje dimnikarske službe za dimnikarski območji Komen in Hrpelje Kozina Vlada RS je izdala odločbi, s katero se prijavi družbe Marco Polo Adriatik d. o. o., Koper, v postopku javnega razpisa za podelitev koncesija za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Komen in na dimnikarskem območju Hrpelje Kozina, zavrneta. Vlada je izdala koncesijski akt - Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, ki je podlaga za podelitev koncesije za izvajanje obvezne državne gospodarske javne dimnikarske službe. Strokovna komisija za ocenjevanje prijav v postopku javnega razpisa za izbor koncesionarja je v postopku ugotovila, da prijava te družbe ni ustrezna, ker vsebuje neresnične in zavajajoče navedbe. Vir: MOP Vlada sprejela Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica Vlada RS je na današnji redni seji sprejela besedilo Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica, objavljenem v Uradnem listu RS št. 72/2014, in zahtevo poslala Ustavnemu sodišču Republike Slovenije v obravnavo. Mestna občina Nova Gorica je objavila Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica, katerega določbe so neskladne s: • 153. členom Ustave Republike Slovenije; • tretjim odstavkom 2. člena, drugim odstavkom 36. člena ter 74., 76. in 79. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine - ZVKD-1; • z osmo alinejo drugega odstavka 3. člena, 8. členom, prvim in drugim odstavkom 47. člena ter drugim in tretjim odstavkom 51. člena Zakona o prostorskem načrtovanju. Vlada predlaga, da odlok Ustavno sodišče Republike Slovenije odpravi, do končne odločitve pa zadrži izvajanje odloka v spornih delih. Vir: MK Vlada se je seznanila z letnim poročilom o delu delovne skupine Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Letnim poročilom o delu Delovne skupine za spremljanje izvajanja Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin in za spremljanje izvajanja Strategije obvladovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji za leto 2014. Vlada je s sklepom z dne 5. 7. 2012, sprejela Strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji in določila delovno skupino. V delovni skupini sodelujejo predstavniki Vrhovnega državnega tožilstva RS (v imenu katerega delovno skupino vodi Drago Šketa, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru), Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za finance, Policije, Davčne uprave RS in Carinske uprave RS – po združitvi Finančne uprave RS, Urada za preprečevanje pranja denarja, Javne agencije za varstvo konkurence, Komisije za preprečevanje korupcije in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vlada je v 5. poglavju strategije zavezala delovno skupino, da spremlja tudi uresničevanje načrtovanih programov in nalog strategije, po potrebi koordinira delo nosilcev programov in sodelujočih, predlaga spremembe ali dodatne ukrepe in enkrat letno o tem poroča Vladi RS in sodelujočim organom in institucijam. Glede na navedeno je vodja delovne skupine v sodelovanju s člani pripravil letno poročilo za leto 2014, ki je bilo predloženo vladi v seznanitev. Iz poročila izhaja, da se je v letu 2014 delovna skupina sestala na dveh sejah. Glede na to, da je Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) uzakonil še finančno preiskovalno skupino, ki je po namenu, sestavi in delovanju podobna specializiranim in skupnim preiskovalnim skupinam po Zakonu o kazenskem postopku, je delovna skupina obravnavala možnosti za sodelovanje z na novoustanovljenim Civilno-finančnim oddelkom, ki deluje znotraj Specializiranega državnega tožilstva RS: • • • do septembra 2014 je bilo izvedenih 13 finančnih preiskav po ZOPNI (od tega 10 v SDT RS) zoper 68 fizičnih iz 57 pravnih oseb; vložene so bile štiri tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora v skupni vrednosti 10,6 milijonov evrov; na podlagi ene tožbe je že izdana pravnomočna sodba o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Na podlagi razprave je delovna skupina podala nekatere načelne smernice za ustanavljanje in delovanje finančnih preiskovalnih skupin in opozorila na pomen Strokovno informacijskega centra pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS, ki je pristojen za centralno zbiranje informacij in koordinacijo postopkov, v katerih pride do začasnega zavarovanja oziroma odvzema premoženjske koristi v kazenskem postopku in premoženja nezakonitega izvora v postopku po ZOPNI. Delovna skupina je razpravljala tudi o vrstah primerov, ki so primerni za finančno preiskavo po ZOPNI in poudarila, da morajo vsi organi, ki so lahko vključeni v finančno preiskovalno skupino in ki po noveli ZOPNI-A lahko državnemu tožilstvu tudi predlagajo njeno ustanovitev, ob svojem delu proučevati tudi vidik suma na kataloško kaznivo dejanje in na podlagi tega identificirati prave primere za postopke po ZOPNI. S strani organov, ki so vključeni v delovno skupino, je potekala tudi kontinuirana proučitev doseganja strateških ciljev Strategije. Podana je bila ocena, da se znotraj vseh organov glede na njihove pristojnosti strateški cilji ustrezno uresničujejo. V letu 2014 je opazen napredek pri ustanavljanju specializiranih preiskovalnih skupin po Zakonu o kazenskem postopku. Ustanovljene so bile: štiri v zvezi z davčnimi zatajitvami, dve na področju bančne kriminalitete, ena na področju korupcije v zdravstvu, ena v zvezi s korupcijo na lokalnem nivoju, ena v zvezi s kaznivimi dejanji zoper gospodarstvo, povezanimi z delovanjem velikega poslovnega sistema, ena v zvezi z oderuštvom in goljufijo, ena v zvezi z goljufijami na škodo sredstev EU ter ena v zvezi s stečajnimi postopki. Vir: MP Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z zaposlenimi na Slovenski obveščevalnovarnostni agenciji Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o odgovoru na pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije Žana Mahniča v zvezi z zaposlenimi v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), ki bo posredovan Državnemu zboru RS. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je v Sovi 21,2 % javnih uslužbencev, ki so bili pred 8. 5. 1991 zaposleni v Službi državne varnosti, ter da Sova deluje zakonito in transparentno v okviru svojih pristojnosti. Vir: Sova Vlada je sprejela odgovor na pobudo državnega svetnika za dopolnitev Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda Vlada RS je sprejela Odgovor na pobudo državnega svetnika Jerneja Verbiča za dopolnitev Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ugotavlja, da bo poseganje v zadevno uredbo v letu 2015 ali najkasneje v začetku leta 2016 potrebno zaradi načrtovane novelacije predpisov, ki urejajo zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda in emisijah snovi pri odvajanju teh odpadnih voda. Ob pripravi in usklajevanju sprememb omenjenih predpisov bo preučena tudi konkretna pobuda državnega svetnika Jerneja Verbiča, pri čemer pa bo treba upoštevati načelo, da se pri zmanjšanju okoljske dajatve upošteva stopnja čiščenja komunalne odpadne vode. Glede na navedeno na območjih, kjer javna infrastruktura ni zagotovljena (torej ni čistilne naprave), ni mogoče upoštevati pavšalnega 60-odstotnega čiščenja komunalne odpadne vode. MOP bo preučil možne rešitve glede na razpoložljive informacije o dejanskem stanju na terenu. Vir: MOP Vlada sprejela mnenje o ustavnosti 96. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Vlada RS je sprejela mnenje o pobudi za oceno ustavnosti drugega odstavka 96. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter ga posreduje Državnemu zboru RS. Pobudnik za oceno ustavnosti meni, da pomeni določba drugega odstavka 96. člena ZZZDR, ki določa petletni objektivni rok za pravico moža do izpodbijanja očetovstva za otroka, ki ga je rodila njegova žena v zakonski zvezi, zakonodajalčev nesorazmeren poseg v njegove človekove pravice, predvsem v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti po 34. členu Ustave Republike Slovenije in pravico do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic po 35. členu Ustave Republike Slovenije. Pobudnik meni, da njegov interes, da po preteku petletnega objektivnega roka izpodbija pravno veljavno starševsko razmerje, pretehta nad interesom pravne varnosti in potrebe po varovanju trajnosti obstoječih družinskopravnih razmerij. Enako kot iz pravice do poznavanja lastnega izvora, ki je varovana s 35. členom Ustave Republike Slovenije, izhaja tudi upravičenje, da pozna identiteto svojih naravnih otrok, pa tudi upravičenje, da s tožbo ukine oziroma izpodbija obstoječo pravno vez med njim in po zakonski domnevi njegovima otrokoma, v kolikor ta ne ustreza realnosti. Zakonodajalec je z objektivnim rokom v drugem odstavku 96. člena ZZZDR upravičencem dal na razpolago določen čas, v katerem lahko razčistijo vprašanje očetovstva, vendar lahko upravičenci izvedo za okoliščine, ki utemeljujejo dvom v očetovstvo šele po preteku petletnega roka, kot se je to zgodilo v primeru pobudnika. Pobudnik opozarja, da na to, kdaj mu bodo razkrita dejstva, ki zanikajo njegovo očetovstvo, ni imel vpliva, zato je postavitev strogega in rigidnega petletnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva nedopusten poseg v njegove pravice. Vlada v mnenju poudarja, da ZZZDR v določbah o ugotavljanju očetovstva in materinstva med drugim določa pravno domnevo, da je materin mož otrokov oče, enako velja tudi, če je otrok rojen v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveze. Takšna ureditev tako omogoča, da ima otrok urejeno očetovstvo in s tem povezana pravna razmerja ter pravice in obveznosti, četudi določena oseba ni biološki oče. Po mnenju Vlade Republike Slovenije je materin mož, ki je v prekluzivnem roku iz drugega odstavka 96. člena ZZZDR legitimiran izpodbijati očetovstvo, v povsem drugačnem položaju kot otrok. Namen strogega prekluzivnega roka iz te določbe je zagotavljanje pravne varnosti in obstoječa družinskopravna razmerja. Vlada meni, da določba drugega odstavka 96. člena ZZZDR ne posega prekomerno v pravico posameznika iz 34. in 35. člena Ustave Republike Slovenije, saj je cilj zakonske ureditve zagotovitev trajnosti družinskih razmerij, vse v prid interesu otroka kot šibkejše stranke v razmerju do staršev. Vir: MDDSZ Vlada sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj v zvezi z zadevami, ki se ne nanašajo na materialno kazensko pravo in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj v zvezi z zadevami, ki se ne nanašajo na materialno kazensko pravo in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Slovenija meni, da je potrebno področje iger na srečo urediti tako, da bo v državah članicah EU ta pomemben vir dohodka za športno dejavnost ostal v pristojnosti držav članic. Slovenija zagovarja pristop k konvenciji tudi zato, ker ima področje iger na srečo v času modernih komunikacijskih tehnologij lahko izredno negativne učinke v obliki zasvojenosti ljudi, zlasti mladih in je k temu vprašanju potrebno pristopiti zelo resno in previdno. Od leta 2000 dalje se beležijo poročila o prirejanju športnih izidov povezanih s športnimi stavami zlasti preko spleta. Večja komercializacija športa in obsežna medijska pokritost sta vodili tudi k večjim ekonomskim vložkom pri doseganju športnega rezultata in tukaj se pojavi vnaprejšnje dogovarjanje za končni ali tudi vmesni izid. Hkrati s tem se je izdatno povečal trg športnih stav še zlasti podprt s strani sodobnih komunikacijskih tehnologij, ki omogočajo legalno in še zlasti ilegalno delovanje pri dogovarjanju za športne izide z ogromnimi vložki in še večjimi zaslužki. Po nekaterih raziskavah naj bi se letno na globalni ravni obrnilo kar okrog 30 milijard EUR. Vir: MIZŠ Vlada sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika. Vlada podpira predlog uredbe. Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu. Cilj tega predloga uredbe je spremeniti obstoječe predpise EU o prenosu sistema nadzora in izvrševanja, ki ga je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC). Vir: MKGP Vlada sprejela Informacijo o vključenosti Slovenije v makroregionalne strategije EU Vlada RS je sprejela Informacijo o vključenosti Slovenije v makroregionalne strategije EU. Republika Slovenija je na podlagi sklepov Evropskega sveta vključena v izvajanje treh od štirih makroregionalnih strategij EU: Podonavsko, Jadransko-jonsko in Alpsko. Makroregionalne strategije EU so nastale na pobudo držav članic, saj lahko z makroregionalnim povezovanjem le-te lažje in bolj prilagojeno izvajajo politike EU. Gre za proces medvladnega sodelovanja, tako da se, kjer je možno, nacionalni interesi na nivoju makro regije uskladijo in s tem bolj učinkovito prispevajo k razvoju posamezne države in sočasno celotne regije. Makroregionalne strategije so tudi orodje integracije EU, saj, poleg držav članic, vključujejo tudi države nečlanice: kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo v EU in države vzhodnega partnerstva. Sodelovanje pri izvajanju skupnih politik EU s poudarkom na Evropi 2020 je za te države dragocen proces institucionalne krepitve. Makroregionalne strategije ponujajo okvir, ki omogoča meddržavno sodelovanje pri reševanju specifičnih skupnih izzivov (makro)regije in boljšo izrabo skupnih priložnosti in virov. Republika Slovenija je svoj interes v okviru makroregionalnih strategij nedvomno prepoznala na področju mednarodnih prometnih tokov in razvoju le-teh v Podonavju, na področju institucionalne krepitve in sodelovanja predvsem z državami Zahodnega Balkana, pri izkoriščanju potenciala morja z zaledjem ob sočasnem trajnostnem varovanju in upravljanju ter pri podpori in usmerjanju aktivnosti izvajanja Jadransko-jonske makroregionalne strategije in s tem lažjim zagotavljanjem potrebne skladnosti vseh treh makroregionalnih strategij na teritoriju Republike Slovenije in sočasno tudi skladnosti s strateškimi projekti Republike Slovenije. Prepoznane interese Republika Slovenija udejanja tako, da je prevzela vodenje teh področij in s tem vodilno vlogo v regiji pri usklajevanju interesov. Pričakovani rezultati prispevajo k uresničevanju zunanje političnih prioritet Republike Slovenije. Vir: MZZ Vlada določila besedilo Predloga zakona o spremembah Zakona o ratifikaciji Četrtega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o izročitvi Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o spremembah Zakona o ratifikaciji Četrtega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o izročitvi. Evropska konvencija o izročitvi je eden izmed ključnih mednarodnih instrumentov, ki ureja institut izročitve. Cilj Četrtega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o izročitvi je s spremembo določb konvencije olajšati in nadgraditi postopke izročitev in omogočiti učinkovit kazenski pregon ter medsebojno sodelovanje držav na področju zatiranja kriminalitete. RS je protokol notranjepravno ratificirala z zakonom 6. 3. 2014. Pri pripravi listin o ratifikaciji protokola je bilo ugotovljeno, da bo potrebno zaradi uskladitve odločanja o dovoljenih za tranzit na podlagi Evropske konvencije o izročitvi na eni strani ter odločanja na podlagi drugih mednarodnih instrumentov, ki zavezujejo Slovenijo ter Zakona o kazenskem postopku, ki se glede vsebinskih predpostavk za odobritev tranzita uporablja subsidiarno, glede pristojnosti in postopka odločanja pa primarno, črtati izjavo, določeno v tretjem odstavku 3. členu zakona o ratifikaciji protokola. Tretji odstavek 3. člena zakona o ratifikaciji protokola namreč predvideva izjavo RS, da dovoljuje tranzit osebe le pod pogoji, pod katerimi dovoli izročitev. Navedeno bi v praksi pomenilo, da bi bilo treba v dovoljenju za tranzit presojati vse pogoje, kot jih Evropska konvencija o izročitvi in njeni protokoli predvidevajo za odločitev o prošnji za izročitev, kar pa glede na ureditev ter zgradbo postopka izročitve ter pristojnosti odločanja v okviru postopka pridobivanja dovoljenja za tranzit, ne zasleduje uresničevanja načela hitrosti in ekonomičnosti postopka. Vir: MZZ Vlada se je seznanila z informacijo o mednarodni konferenci 'Pravice za mir: izzivi in priložnosti', ki bo 21. in 22. aprila 2015 na Brdu pri Kranju Vlada RS se je seznanila z Informacijo o mednarodni konferenci 'Pravice za mir: izzivi in priložnosti', ki bo potekala 21. in 22. aprila 2015 na Brdu pri Kranju. Slovenija bo 21. in 22. aprila na Brdu pri Kranju gostila konferenco 'Pravice za mir: izzivi in priložnosti'. Konferenca bo organizirana v luči pomembnih mejnikov, ki jih obeležujemo v letošnjem letu, kot so 70. obletnica ustanovitve Organizacije združenih narodov (OZN), 20. obletnica genocida v Srebrenici ter 10. obletnica sprejema koncepta 'odgovornosti zaščititi' (R2P – Responsibility to Protect). Predstavljala bo nadaljevanje dosedanjih aktivnosti Slovenije na področju preventivne diplomacije, človekovih pravic in mednarodnega kazenskega pravosodja. Konferenco organizira Ministrstvo za zunanje zadeve pod okriljem Strateškega foruma Bled. Namen konference 'Pravice za mir: izzivi in priložnosti' je nasloviti ključna vprašanja pri iskanju rešitev za pereče mednarodne izzive kršenja človekovih pravic in učinkovite uporabe obstoječih mehanizmov za njihovo preprečevanje, reševanje in zaščito. Prav tako je namen konference prispevati h krepitvi prizadevanj v boju proti nekaznovanju za grozodejstva s spodbujanjem zmogljivosti in sodelovanja v mednarodnem kazenskem pravosodju. Slovenija želi z dogodkom konkretno prispevati k promociji pobude generalnega sekretarja OZN o 'človekovih pravicah v ospredju'. Prav tako želi z dogodkom prispevati k dvigu domače osveščenosti in razumevanja teh aktualnih vsebin. Na dogodku se pričakuje približno 70 udeležencev, visokih gostov in predstavnikov iz različnih držav, mednarodnih in regionalnih organizacij, nacionalnih kontaktnih točk za R2P ter akademikov, predstavnikov civilne družbe in strokovnjakov s področja človekovih pravic. Gostitelj konference bo minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, Karl Erjavec. Med udeleženci pa bodo med drugimi tudi posebna svetovalka generalnega sekretarja OZN za R2P dr. Jennifer Welsh, posebni predstavnik EU za človekove pravice Stavros Lambrinidis, general Romeo Dellaire, nekdanji poveljnik sil OZN v Ruandi leta 1994, nekdanji podsekretar OZN za mirovne operacije Bernard Miyet, Andras Vamos Goldman, izvršni direktor organizacije Justice Rapid Response, direktorica Human Rights Watch iz Bruslja Lotte Leicht, prvi predsedujoči Svetu OZN za človekove pravice leta 2007 veleposlanik Luis Alfonso de Alba, preživeli genocida v Srebrenici Hasan Nuhanović ter številni drugi. Prvi dan konference, 21. aprila 2015, bo Ministrstvo za zunanje zadeve na Brdu organiziralo regionalno srečanje evropskih kontaktnih točk za R2P, ki bo namenjeno oceni desetletnega obstoja koncepta in načrtom za prihodnost ter pripravi prispevka za poročilo generalnega sekretarja OZN o R2P, ki bo obravnavano ob zaključku 69. zasedanja Generalne skupščine OZN septembra 2015 v New Yorku. Vir: MZZ Vlada imenovala generalno sekretarko Ministrstva za kulturo Vlada RS je na današnji seji imenovala za generalno sekretarko ministrstva za kulturo Darjo Hrga, ki je po izobrazbi Univerzitetna diplomirana ekonomistka. Opravljala je več vodstvenih funkcij, med katerimi je tudi mesto direktorice občinske uprave Občine Ljutomer, zadnja zaposlitev pa je bila v nazivu sekretarka v Kabinetu Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Vir: MK Vlada sprejela predlog za imenovanje generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se Tomaža Glažarja imenuje za generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko za dobo petih let, in sicer od 15. 4. 2015 do 14. 4. 2020 z možnostjo ponovnega imenovanja. Tomaž Glažar je bil od 1. 1. 2012 do 14. 2. 2015 direktor Zdravstvenega doma Vrhnika, po izobrazbi pa je diplomirani ekonomist. Vir: MZ Vlada je imenovala generalno direktorico Direktorata za prostor, graditev in stanovanja v Ministrstvu za okolje in prostor Vlada RS je z dnem 16. 4. 2015 na položaj generalne direktorice Direktorata za prostor, graditev in stanovanja v Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) imenovala Barbaro Radovan, dosedanjo vršilko dolžnosti, in sicer za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Po izvedenem javnem natečaju za ta položaj, je posebna natečajna komisija izvedla postopek ugotavljanja strokovne usposobljenosti in primernosti kandidatov za položaj generalnega direktorja Direktorata za prostor, graditev in stanovanja ter na podlagi Standardov strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi ugotovila, da je Barbara Radovan primerna kandidatka za navedeni položaj. Barbara Radovan je univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture in odlično pozna delovno področje MOP. Izpolnjuje pogoje in ima ustrezne delovne izkušnje. Leta 1993 je pričela z delom na takratnem Ministrstvu za okolje in prostor kot svetovalka v sektorju za pripravo državnih lokacijskih načrtov, leta 2002 je postala vodja sektorja za državne prostorske akte, med letoma 2012 in 2014 pa je vodila sektor za urejanje prostora na državni ravni na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Vir: MOP Vlada podala soglasje k sklenitvi Aneksa k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice in stvarne služnosti med služnostnim zavezancem Univerzo v Ljubljani in služnostnim upravičencem Nacionalnim inštitutom za biologijo Vlada RS kot ustanoviteljica Univerze v Ljubljani daje soglasje k podpisu Aneksa št. 1 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice in stvarne služnosti med služnostnim zavezancem Univerzo v Ljubljani in služnostnim upravičencem Nacionalnim inštitutom za biologijo. Nacionalni inštitut za biologijo (v nadaljevanju NIB) na lokaciji Biološkega središča v Ljubljani, (Večna pot 111, Ljubljana), s ciljem zagotovitve razvoja in odprave sedanjega prostorskega primanjkljaja, načrtuje investicijo »Novi center NIB«. Investicija je, kot navedeno predvidena na območju Biološkega središča v Ljubljani. Nepremičnine s parcelami so zemljiškoknjižna last Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UL). Namreč Pogodba o delitvi pokritih površin in delov stavbe Biološkega središča v Ljubljani med NIB in UL iz leta 1999 in pripadajočimi aneksi še ni bila realizirana, ter tako etažna lastnina še ni bila izvedena. Glede na navedeno sta NIB in UL, na podlagi Sklepa Vlade RS z dne 26. avgusta 2014, za potrebe zagotovitve formalnih pogojev za izvedbo investicije »Novi center NIB« z dne 8. septembra 2014 sklenili Pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice in stvarne služnosti, katere predmet je: ustanovitev stavbne pravice na določenih nepremičninah za namen porušitve obstoječega objekta in za izgradnjo novega objekta v izmeri 151,85 m * 23 m ter postavitev novega rastlinjaka, in sicer za obdobje 10ih let ter ustanovitev stvarne služnosti na določenih nepremičninah za namen gradnje, dostopa do novozgrajenih objektov, polaganja električnih vodov, telekomunikacijskih vodov, vodovoda, kanalizacije in plinovoda. V postopku priprave projektne dokumentacije za izvedbo investicije »Novi center NIB« je prišlo do nekaterih sprememb, in sicer: se je spremenilo območje stavbne pravice, se je spremenil potek tras različnih vodov, kar vpliva na določitev služnosti. Prišlo je tudi do popravkov zemljiškoknjižnega dovolila. Vir: MIZŠ Vlada dala pozitivno mnenje k podelitvi madžarskega odlikovanja "Viteški red za zasluge" slovenskemu državljanu dr. Jožefu Smeju Vlada RS je dala pozitivno mnenje k podelitvi madžarskega odlikovanja "Viteški red za zasluge" slovenskemu državljanu dr. Jožefu Smeju. Veleposlaništvo Madžarske v Ljubljani je 6. marca 2015 Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije posredovalo noto, v kateri je zaprosilo za soglasje slovenskih oblasti k podelitvi madžarskega državnega odlikovanja "Viteški križ za zasluge" slovenskemu državljanu dr. Jožefu Smeju. Vlada Madžarske želi z državnim odlikovanjem dr. Jožefu Smeju, upokojenemu katoliškemu škofu, izraziti zahvalo za promocijo madžarske literature v Republiki Sloveniji ter delovanje na področju literature in ohranjanja verske tradicije v Prekmurju. Vir: MZZ Vlada dala pozitivno mnenje k podelitvi madžarskega odlikovanja "Zlati križ za zasluge" slovenskemu državljanu Jožetu Carju Vlada RS je dala pozitivno mnenje k podelitvi madžarskega odlikovanja "Zlati križ za zasluge" slovenskemu državljanu Jožetu Carju. Veleposlaništvo Madžarske v Ljubljani je 6. marca 2015 Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije posredovalo noto, v kateri je zaprosilo za soglasje slovenskih oblasti k podelitvi madžarskega državnega odlikovanja "Zlati križ za zasluge" slovenskemu državljanu Jožetu Carju. Vlada Madžarske želi z državnim odlikovanjem Jožetu Carju, upokojenemu županu, izraziti zahvalo za njegovo dolgoletno delo v korist madžarske narodne manjšine in krepitev madžarske samoupravne narodne skupnosti. Vir: MZZ Vlada imenovala nove člane Sveta Vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Vlada RS je imenovala nekatere nove člane Sveta Vlade Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Spremenjena sestava članov sveta je posledica organizacijskih sprememb, kadrovskih zamenjav in prerazporeditev na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za zdravje, Ministrstvu za zunanje zadeve, v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije. Skladno s sklepom vlade predsednik Sveta Vlade Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ostaja dr. Matjaž Mikoš, njegov namestnik pa Darko But. Prav tako ostajajo v svetu nekateri stari člani. Novi člani sveta so Hermina Oberstar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Tanja Bogataj z Ministrstva za okolje in prostor, mag. Dušanka Petrič z Ministrstva za zdravje, mag. Stanislav Vidovič z Ministrstva za zunanje zadeve, Franci Povše iz Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije in Jože Renar iz Gospodarske zbornice Slovenije. Vir: MO Vlada sprejela Sklep o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Odbora za spremljanje za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 Vlada RS je sprejela Sklep o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Odbora za spremljanje za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. PRP 2014–2020 je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije in predstavlja osnovo za črpanje sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju besedila: EKSRP). MKGP je že pri pripravi programa upoštevalo načela partnerstva in sodelovanja, v fazi izvajanja programa pa se je partnerstvo institucionaliziralo v obliki Odbora za spremljanje PRP 2014-2020. Glavne odgovornosti in naloge Odbora za spremljanje so zlasti pregled izvajanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014–2020) in napredka pri doseganju ciljev (preko finančnih podatkov in kazalnikov) in potrjevanje letnih poročil. V skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe 1303/2013/EU mora država članica v treh mesecih po tem, ko je bila obveščena o sklepu Komisije o sprejetju programa, v soglasju z organom upravljanja (v nadaljevanju: OU) in v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ustanoviti odbor za spremljanje. Sestava odbora za spremljanje je sestavljena v skladu z 48. členom Uredbe 1303/2013/EU. Člani Odbora za spremljanje so predstavniki ministrstev in vladnih služb, ekonomskih in socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju razvoja podeželja, ter lokalnih skupnosti. V Odboru za spremljanje bodo zastopani tudi organi in organizacije, zadolžene za varovanje okolja in enakost spolov. Skupaj je v Odboru za spremljanje zastopanih 30 različnih javnih in zasebnih institucij in organizacij. V Odbor za spremljanje je Vlada RS imenovala naslednje člane, kot predstavnike: ministrstev, vladnih služb, uradov in zavodov a) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: - državni sekretar, pristojen za kmetijstvo, predsednik; državni sekretar, pristojen za gozdarstvo, namestnik, - Tadeja Kvas Majer, članica; Marjeta Bizjak, namestnica, - Alenka Šesek, članica; Urška Keše namestnica; b) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja: - Igor Ahačevčič, član; Alenka Ivačič, namestnica, - Borut Pivec, član; Tomaž Ganc, namestnik; c) Ministrstvo za okolje in prostor: - Marija Markeš, članica; Andrej Bibič, namestnik; č) Ministrstvo za finance: - Špela Perme, članica; Nataša Mrzlikar, namestnica; d) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: - Nena Dokuzov, članica; Darko Sajko, namestnik; e) Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: - Jana Lovšin, članica; f) Ministrstvo za kulturo: - Irena Marš, članica; Mateja Bavdaž, namestnica; g) Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: - Tatjana Pezdir, članica; Tit Neubauer, namestnik; h) Ministrstvo za infrastrukturo: - Peter Dolinar, član; i) Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: - Nataša Kobe Logonder, članica; Vinko Žagar, namestnik; j) Urad RS za makroekonomske analize in razvoj: - Mateja Kovač, članica; k) Statistični urad Republike Slovenije: - Irena Žaucer, članica; Barbara Kutin Slatnar, namestnica; l) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave: - Mateja Žvikart, članica; Martina Kačičnik Jančar, namestnica; gospodarskih in socialnih partnerjev a) Gospodarska zbornica Slovenije: - Nina Barbara Križnik, članica; Tatjana Zagorc, namestnica; b) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: - Branko Meh, član; Maja Rigač, namestnica; c) Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: - Branko Ravnik, član; Anton Jagodic, namestnik; č) Zadružna zveza Slovenije: - Anita Jakuš, članica; Bojana Jerina, namestnica; d) Sindikat kmetov Slovenije: - Anton Medved, član; Jernej Redek, namestnik; nevladnih organizacij a) Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije: - Tomaž Jančar, član, Tanja Šumrada, namestnica; b) Zveza kmetic Slovenije: - Irena Ule, članica; Jožica Gričnik, namestnica; c) Zveza slovenske podeželske mladine: - Rok Damijan, član; Aleš Kirbiš, namestnik; č) Čebelarska zveza Slovenije: - Lidija Senič, članica; Nataša Klemenčič Štrukelj, namestnica; d) Združenje turističnih kmetij Slovenije: - Venčeslav Tušar, član; Milan Bizjan, namestnik; e) Društvo za razvoj slovenskega podeželja: - Luka Juvančič, član, Aleš Zidar, namestnik; f) Zveza potrošnikov Slovenije: - Breda Kutin, članica; Marjana Peterman, namestnica; g) Plan B za Slovenijo: - Gorazd Marinček, član; Anamarija Slabe, namestnik; lokalnih skupnosti a) Združenje občin Slovenije: - Alojz Sok, član; Janez Pirc, namestnik; b) Skupnost občin Slovenije: - Patricia Čular, članica; Klaudija Šadl Jug, namestnica, c) Združenje mestnih občin Slovenije: - Jože Kobe, član; Vili Eisenhut, namestnik. «. Vir: MKGP Vlada sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Nadzornega odbora za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Nadzornega odbora za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013. Gre za spremembo imenovanja članov Nadzornega odbora Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (PRP 2007–2013) zaradi spremembe Zakona o Vladi Republike Slovenije. PRP 2007–2013 je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije in predstavlja osnovo za črpanje sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju besedila: EKSRP). MKGP je že pri pripravi programa upoštevalo načela partnerstva in sodelovanja, v fazi izvajanja programa pa se je partnerstvo institucionaliziralo v obliki Nadzornega odbora za PRP 2007–2013. Ta je bil s sklepom Vlade RS prvič imenovan po potrditvi PRP 2007–2013 v letu 2007. Člani Nadzornega odbora so predstavniki ministrstev in vladnih služb, javnih agencij, zavodov, predstavniki lokalnih skupnosti, ekonomskih in socialnih partnerjev ter nevladnih organizacij s področij, na katera posega izvajanje PRP 2007–2013. Skupaj je v Nadzornem odboru zastopanih 28 različnih javnih in zasebnih institucij in organizacij. Spremembo sklepa o imenovanju članov Nadzornega odbora za PRP 2007–2013 je potrebno izdati, ker je potrebno zaradi spremembe Zakona o Vladi RS na novo določiti člane in njihove namestnike s strani ministrstev, vladnih služb, uradov in zavodov ter zaradi organizacijskih in drugih sprememb tudi pri ostalih članih nadzornega odbora (nevladne organizacije, gospodarski in socialni partnerji, lokalne skupnosti). Vlada je v nadzorni odbor imenovala naslednje člane kot predstavnike: ministrstev, vladnih služb, uradov in zavodov a) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: - državni sekretar/ka za kmetijstvo, predsednik/ca, - Tadeja Kvas Majer, članica; Alenka Šesek, namestnica, - Janja Kokolj Prošek, članica; Martin Gosenca,namestnik; b) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja: - Igor Ahačevčič, član; Alenka Ivačič, namestnica, - Borut Pivec, član; Tomaž Ganc, namestnik; c) Ministrstvo za okolje in prostor: - Andrej Bibič, član; Breda Ogorelec, namestnica; č) Ministrstvo za finance: - Špela Perme, članica; d) Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: - Jana Lovšin, članica; e) Ministrstvo za kulturo: - Irena Marš, članica; f) Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: - Tatjana Pezdir, članica; Tit Neubauer, namestnik; g) Ministrstvo za infrastrukturo: - Jani Turk, član; Senta Sirk, namestnica; h) Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: - Josip Mihalic, član; Nataša Kobe Logonder, namestnica; i) Urad RS za makroekonomske analize in razvoj: - Mateja Kovač, članica; j) Statistični urad Republike Slovenije: - Irena Žaucer, članica; Barbara Kutin Slatnar, namestnica; k) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave: - Mateja Žvikart, članica; Martina Kačičnik Jančar, namestnica; gospodarskih in socialnih partnerjev a) Gospodarska zbornica Slovenije: - Nina Barbara Križnik, članica; Tatjana Zagorc, namestnica; b) Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: - Branko Ravnik, član; Anton Jagodic, namestnik; c) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: - Vlasta Markoja, članica; Larisa Vodeb, namestnica; č) Zadružna zveza Slovenije: - Anita Jakuš, članica; Bojana Jerina, namestnica; d) Sindikat kmetov Slovenije: - Anton Medved, član; Jernej Redek, namestnik; nevladnih organizacij a) Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije: - Damijan Denac, član, Primož Kmecl, namestnik; b) Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije: - Boris Fras, član; Primož Krišelj, namestnik; c) Ekosocialni forum: - Andrej Udovč, član; Jože Osterc, namestnik; č) Zveza kmetic Slovenije: - Irena Ule, članica; Jožica Gričnik, namestnica; d) Zveza slovenske podeželske mladine: - Rok Damijan, član; Aleš Kirbiš, namestnik; e) Čebelarska zveza Slovenije: - Anton Tomec, član; Lidija Senič, namestnica; f) Združenje turističnih kmetij Slovenije: - Venčeslav Tušar, član; Milan Bizjan, namestnik; g) Društvo za razvoj slovenskega podeželja: - Tomaž Cunder, član, Goran Šoster, namestnik; h) Zveza potrošnikov Slovenije: - Breda Kutin, članica; Marjana Peterman, namestnica; lokalnih skupnosti a) Združenje občin Slovenije: - Jernej Nučič, član; Andreja Smolej, namestnica; b) Skupnost občin Slovenije: - Klaudija Šadl Jug, članica; Lidija Šipek, namestnica.«. Vir: MKGP
© Copyright 2024