1. No category

KRITERIJI OCENJEVANJA
KEMIJA: splošni oddelki
Pri pouku kemije ocenjujemo znanje v skladu z učnim načrtom, Pravilnikom o ocenjevanju
znanja v srednjih šolah in šolskimi pravili, objavljenimi na šolski spletni strani.
OCENJEVANJE ZNANJA
Načini ocenjevanja:
Vrsta ocene
Število ocen
Pisno
Ustno
Vaje
2 do 3 ocene v 1., 2. in 3. letniku, v četrtem letniku najmanj 5
najmanj 1 ocena
vsebine se ocenjujejo znotraj pisnega in ustnega preverjanja, lahko pa tudi
samostojno
Referati in druge dejavnosti - po izbiri dijaka
Dijak lahko pripravi referat, za katerega pridobi oceno.
Dijaki, ki so uspešni na tekmovanjih iz znanja, pri raziskovalnih nalogah in drugih dejavnostih, ki so
povezane s predmetom, pridobijo ustrezno oceno.
PISNO OCENJEVANJE
V šolskem letu se pišejo v 1., 2. in 3. letniku dve do tri pisne naloge, v 4. letniku pa najmanj pet nalog.
Pisne naloge so napovedane na začetku konferenčnega obdobja in so vpisane v e-Asistenta.
Dovoljeni pripomočki so: nalivno pero ali kemični svinčnik, kalkulator ter periodni sistem ( v 2. in 4. letniku tudi
redoks vrsta in tabela topnosti), kar dobijo dijaki poleg testa.
Piše se predelana tekoča snov, ki je preverjena z vzorčnimi nalogami. Pri pisnem ocenjevanju se preverjajo
tudi znanja in veščine, ki jih je dijak pridobil med laboratorijskimi vajami.
USTNO OCENJEVANJE ZNANJA
Vsak dijak je ustno vprašan najmanj enkrat letno. Spraševanje je nenapovedano.
Dijak se lahko enkrat v šolskem letu javi. O oceni je obveščen sproti. Dijaki s statusom so dolžni posredovati
datume ustnega ocenjevanja v roku, ki ga določi šola.
Pri ustnem ocenjevanju se ocenjujejo tudi znanja in veščine, ki jih dijak pridobi med laboratorijskimi vajami in
drugim organiziranim delom.
OCENJEVANJE VAJ
Vaje se pregledujejo sproti in dijaki oddajo izdelke v šoli še isto šolsko uro ali pa po dogovoru. Vaje se
pišejo v šolske zvezke ali na delovne liste.
Ena izmed vaj v 1., 2. in 3. letniku se lahko ocenjuje po vnaprej danih kriterijih in ocena se vpiše v redovalnico.
Vaje, ki se tako ocenjujejo, so vnaprej napovedane. Ocena iz vaj ne more služiti za popravljanje negativne
ocene.
OCENJEVANJE SEMINARSKIH NALOG, PROJEKTNEGA OZ. RAZISKOVALNEGA DELA
Učitelj lahko ponudi dijakom izdelavo seminarske naloge ali projektne oz. raziskovalne naloge na željo
dijakov. Ta naloga ni obvezna za vse dijake in prav tako ne more služiti za popravljanje negativnih ocen.
POPRAVLJANJE OCEN
Dijak, ki je pri pisnem ocenjevanju izostal ali popravlja oceno pisne naloge, se za termin popravljanja dogovori z
učiteljem. Način ocenjevanja prav tako določi učitelj.
Dijak lahko popravlja negativno oceno le enkrat. Če je pri tem neuspešen, ima možnost popravljanja ob koncu
pouka v primeru, da je v drugi konferenci pozitivno ocenjen.
V primeru treh pisnih ocen drugi test popravlja dijak lahko ob koncu šolskega leta, v primeru da je bil pri pisanju
zadnjega uspešen. Vsa pisna ocenjevanja se vpišejo v redovalnico.
Navedena pravila ne veljajo za dijake športnih oddelkov.
ZAKLJUČEVANJE OCEN
Dijak mora imeti vse pisne naloge ocenjene pozitivno.
Ocena se zaključi na podlagi vseh ocen, ki so v redovalnici. Vse ocene v redovalnici so
enakovredne.
Na zaključevanje ocen vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so:
- sodelovanje pri pouku
- sodelovanje pri laboratorijskih vajah
- pisanje domačih nalog
Sodelovanje pri pouku, laboratorijskih vajah in pisanje domačih nalog učitelj sproti beleži.
Če je dijak med oceno, učitelj določi na temelju zgoraj naštetih dejavnikov oceno.
IZPITI
a) POPRAVNI
Izpit je sestavljen le iz ustnega dela.
Na ustnem izpitu izbere dijak listek s tremi vprašanji . Na ustnem izpitu je pet listkov več
kot je kandidatov. Dijak ima 15 minut priprave na izpit. Ustni del traja največ 20min.
b) PREDMETNI
Izpit je pisni. Traja 60 minut. Dovoljeni pripomočki: kemični svinčnik ali nalivno pero, periodni sistem in
kalkulator. Izpit vsebuje predelano učno snov iz tekočega šolskega leta. Kriteriji so enaki kot pri rednem
pisnem ocenjevanju.
Končna ocena po opravljenem predmetnem izpitu je lahko za eno oceno višja od predhodno zaključene
ocene, če dijak predmetni izpit opravi z oceno, ki je višja od predhodno zaključene ocene. Če opravi izpit z
nižjo, oz. enako oceno od predhodno zaključene, se mu zaključena ocena ne spremeni.
KRITERIJI OCENJEVANJA
Kriteriji pisnega ocenjevanja :
45% - 64 % zadostno (2) (maturanti od 50%-64%)
65% - 74% dobro (3)
75% - 89 % prav dobro (4)
90%-100% odlično (5)
Pisnemu ocenjevanju sledi analiza pisnega izdelka. Pisna ocena je obvezna v vsaki konferenci.
Kriteriji ustnega ocenjevanja:
Odlično (5): znanje je temeljito, ga zna uporabiti na primerih, kar se kaže pri reševanju nalog, obvlada analizo
in sintezo in tudi ustrezno vrednoti podatke.
Prav dobro (4): znanje temeljito, ga zna uporabiti na primerih ter obvlada analizo in sintezo
Dobro (3): ima osnovno znanje in zna reševati probleme na ravni uporabe in delno analize in sinteze
Zadostno (2): ima osnovno znanje, ki ga uporabi pri reševanju enostavnih nalog
Nezadostno(1): nima osnovnega znanja, uporabe znanja ni
Kriteriji pri ocenjevanju vaj:
- kako zna izvesti vajo na osnovi danih navodil oz. kako zna vajo načrtovati
- kako zna dijak uporabljati eksperimentalno opremo;
- kako zna zapisati in obdelati rezultate meritev;
- kako zna interpretirati rezultate in argumentirati zaključke
Kriteriji ocenjevanja seminarskih nalog
ODLIČNO
• Na zanimiv in aktualen način pripravi temo ( MM, poster, igra vlog, …) jo prestavi
v razredu tako, da pritegne zanimanje sošolcev.
• Jasno se izraža, razume pojme, pravilno jih uporablja.
• Pri predstavitvi ne uporablja napisanega teksta.
• Uspešno odgovarja na zastavljena vprašanja sošolcev in/ali učitelja.
PRAV DOBRO
• Zahtevnosti kot za oceno odlično le, da pri predstavitvi naredi nekaj nebistvenih
napak ( napačno se izrazi, vendar razume pojme).
• Na zastavljena vprašanja bolj ali manj uspešno odgovarja.
DOBRO
• Pri predstavitvi si pomaga z zapiski.
• Pojme pozna, vendar jih popolnoma ne razume.
• Na vprašanja ne zna odgovoriti, ponavlja že povedano, pomaga si z zapiski.
ZADOSTNO
• Pripravi poročilo in vendar ne druge oblike predstavitve.
• Pojmov, ki jih uporablja, ne razume.
• Bere iz zapiskov.
NEZADOSTNO
 Brez vnaprejšnjega obvestila nima pripravljene seminarske naloge.
KEMIJA: oddelki umetniške gimnazije
1.PREVERJANJE ZNANJA
Znanje se preverja v pisni obliki, po vsakem predelanem in utrjenem vsebinskem sklopu snovi (po vsakem
poglavju). Vsebina pisnega preverjanja so odgovori na vprašanja, ki jih dijaki dobijo po vsakem predelanem
poglavju.
2. USTNO OCENJEVANJE
Vsak dijak je ustno ocenjen najmanj enkrat letno; ustno ocenjevanje je nenapovedano. Vsebino ustnega
ocenjevanja predstavljajo odgovori na vprašanja, ki jih dijaki dobijo po vsaki predelani učni enoti in sposobnosti
samostojnega podajanja vsebine posameznih enot učne snovi.
O doseženi oceni so dijaki obveščeni takoj.
Dijaku, ki ima status, učitelj napove učno ocenjevanje en teden naprej; če dijak s statusom ne pridobi ocene po
predhodnem dogovoru, veljajo zanj isti pogoji učnega ocenjevanja, kot za dijake brez statusa.
3. PISNO OCENJEVANJE
Dijaki so v celotnem šolskem letu dvakrat pisno ocenjeni; pisno ocenjevanje temelji na vprašanjih, ki jih dijaki
dobijo po vsaki predelani učni enoti, ki je tudi utrjena in preverjena.
Pisno ocenjevanje je napovedano na začetku vsakega konferenčnega obdobja.
Kriterij: 50% = zd(2), 65% = db(3), 80% = pd(4), 90% = odl(5)
4. POPRAVLJANJE OCEN
Dijak, ki je pri pisnem ocenjevanju izostal ali pa je bil negativno ocenjen, se za termin popravljanja dogovori z
učiteljem; dijak ima možnost dvakrat popravljati negativno oceno. Obliko ocenjevanja določi učitelj.
5. ZAKLJUČEVANJE OCEN
Ocene se zaključi na podlagi vseh ocen, ki so v redovalnici; vse ocene so enakovredne.
Na višino zaključene ocene vpliva tudi sprotno delo v celotnem olskem letu; če je dijak celo leto sodeloval pri
pouku, se mu v primeru, da je med oceno, le-ta zviša.
6.VSEBINSKA MERILA
Vsebinska merila za ustno in pisno preverjanje so navedena spodaj.
NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA ZA 1. LETNIK
OCENJEVALNO UČNA ENOTA
VSEBINSKA MERILA ZA OCENJEVANJE
OBDOBJE
-učenec zna opisati zgradbo atoma
-loči med pojmi elektron, proton, nevtron
ZGRADBA
-loči med masnim in vrstnim številom
ATOMA
I.
KEMIJSKA VEZ
I.
II.
MEDMOLEKULA
RNE VEZI
II.
ZGRADBA
TRDNIH SNOVI
ENERGIJSKE
SPREMEMBE
II.
-zna opisati zgradbo elektronske ovojnice
-zna opredeliti pojem orbitala in jih narisati
-pozna pravila za polnjenje orbital
-zna narisati elektronske konfiguracije enostavnih atomov
-zna definirati elektronsko afiniteto
-zna definirati ionizacijsko energijo
- zna ločiti med ionskim in atomskim radiem
-učenec zna opredeliti tip kem. vezi (ionska, kovalentna)
-zna opisati zgradbo ionske in kovalentne vezi
-zna narisati zgradbo enostavnih molekul in določiti njihovo obliko
-zna definirati elektronegativnost elementov
-zna definirati polarnost vezi in določiti polarnost molekul
-zna opisati lastnosti molekulskih kristalov
- zna opisati lastnosti kovalentnih kristalov
-zna opisati zgradbo in lastnosti grafita in diamanta
-učenec zna ločiti med Van der Wallsovimi silami in vodikovimi vezmi
-prepozna, kdaj nastopajo posamezne Van der Wallsove sile
-zna opisati orientacijske, disperzijske in indukcijske vezi
-zna definirati vodikove vezi
-zna razložiti zgradbo in lastnosti vode v različnih agregatnih stanjih
-učenec zna opredeliti osnovne pojme kristalografije
-prepozna razliko v načinih polnjenja osnovnih celic
-zna ločiti med kovinskimi, ionskimi, molekulskimi in kovalentnimi kristali
-zna navesti lastnosti vseh vrst kristalov
-učenec zna definirati 1. Zakon termodinamike
-zna ločiti med eksotermnimi in endotermnimi reakcijami
-zna definirati standardne pogoje in standardno entalpijo
-zna ločiti med talilno, izparilno in sublimacijsko entalpijo
-pozna Hessov zakon
-zna definirati reakcijsko entalpijo
NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA ZA 2. LETNIK
OCENJEVALNO UČNA ENOTA
VSEBINSKA MERILA ZA OCENJEVANJE ZAHTEVANE SNOVI
OBDOBJE
ZGRADBA
-učenec zna opredeliti osnovne pojme kristalografije
I.
TRDIH SNOVI,
-prepozna razliko v načinih polnjenja osnovnih celic
KRISTALI
-zna ločiti med kovinskimi, ionskimi, molekulskimi in kovalentnimi kristali
-zna navesti lastnosti vseh vrst kristalov
ENERGIJSKE
-učenec zna definirati 1. Zakon termodinamike
SPREMEMBE
-zna ločiti med eksotermnimi in endotermnimi reakcijami
I.
-zna definirati standardne pogoje in standardno entalpijo
-zna ločiti med talilno, izparilno in sublimacijsko entalpijo
-pozna Hessov zakon
-zna definirati reakcijsko entalpijo
RAZTOPINE
-dijak zna definirati pojem raztopina, topljenje, topilo
-pozna procese, ki nastopajo pri raztapljanju
I.
-zna opisati raztapljanje ionskega, molekulskega kristala in elektrolitov
-zna definirati pojem topnosti in nasičene raztopine
-pozna osnovne koncentracije raztopin
-zna izračunati »w« in »c«
HITROST
-zna definirati hitrost kemijskih reakcij
KEMIJSKE
-pozna pogoje za uspešen trk molekul
I.
REAKCIJE
-prepozna pojme EA in aktivacijska energija
II.
II.
KEMIJSKO
RAVNOTEŽJE
RAVNOTEŽJE V
RAZTOPINAH
ELEKTROLITOV
REDOKS
REAKCIJE
II.
-zna opisati vpliv zgradbe snovi, temperature in koncentracije na hitrost kem.
reakcij
-loči med homogeno in heterogeno katalizo ter ju zna opisati
-dijak zna opredeliti pojem kemijskega ravnotežja
-zna za dano reakcijo napisati Kc
-pozna Le Chateljejev princip
-pozna vpliv koncentracije, tlaka in temperature na kem. ravnotežje
-dijak pozna teorije o kislinah in bazah
-zna imenovati osnovne kisline baze in soli
-zna napisati protolitsko reakcijo osnovnih kislin, baz in soli
-zna definirati KA in KB
-zna definirati pH in pOH
-dijak zna definirati pojme: oksidacija, redukcija, oksidant, reducent
-zna določiti oksidacijska števila in urediti redoks reakcijo
-zna opisati napetostno vrsto kovin
-zna opisati in narisati galvanski člen ter napisati reakcijo
-pozna pojem elektrolit
-zna narisati elektrolitsko celico in napisati reakcijo