1. No category

GIMNAZIJA NOVA GORICA
DELPINOVA 9
5000 NOVA GORICA
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
AKTIV 2. IN 3. TUJEGA JEZIKA
KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ROMANSKIH JEZIKIH, NEMŠČINI IN RUŠČINI
I
PREVERJANJE IN OCENJEVANJA ZNANJA
Ocenjevanje znanja se izvaja v skladu z izobraževalnim programom, Pravilnikom o ocenjevanju
znanja v srednjih šolah ( Št.60/ 23.7.2010), Šolskimi pravili Gimnazije Nova Gorica (1.9.2010) in
šolskimi pravili ocenjevanja ( t.j. Kriterij ocenjevanja aktiva TJ Gimnazije Nova Gorica).
Učitelj predmeta dijake ob začetku šolskega leta seznani:
 z obsegom učne snovi v ocenjevalnem obdobju in zahtevanimi ocenami v vsakem
ocenjevalnem obdobju;
 z oblikami, načini in postopki ocenjevanje znanja;
 z merili ocenjevanja znanja (obsegom učne snovi, točkovanjem, opisnimi kriteriji,
dovoljenimi pripomočki pri pisanju ipd.)
II
OBLIKE OCENJEVANJA
Dijake ocenjujemo: individualno, v dvojicah in skupinsko.
III
NAČINI OCENJEVANJA
III a) ŠTEVILO OCEN V ŠOLSKEM LETU
- GIMNAZIJA / DRUGI IN TRETJI TUJI JEZIKI
VRSTA OCENE
Pisna ocena
Ustna ocena
Domače naloge (opisi, zgodbe, ipd)
Nareki
Krajši testi
Krajši pisni sestavek
Daljši pisni sestavek
ŠTEVILO OCEN V ŠOLSKEM LETU
Najmanj 4
Najmanj 1
Po dogovoru z učiteljem
Po dogovoru z učiteljem
Po dogovoru z učiteljem
Po dogovoru z učiteljem
Po dogovoru z učiteljem
III b) PISNE OCENE dijaki pridobijo


s pisanjem štirih ali petih pisnih nalog iz poznavanja jezika (slovnica, besedišče, bralno
razumevanje, krajši pisni sestavek, daljši pisni sestavek (4.letnik);
glede na specifiko posameznega jezika se lahko učitelj odloči za drugačno število in
razporeditev pisnih nalog, vendar o tem dijake predhodno seznani;



s pisanjem narekov v 1. letniku in 2. letniku splošne in športne gimnazije ter v 1., 2. in 3.
letniku umetniške gimnazije. Povprečno oceno več krajših narekov združimo v eno oceno,
ki jo vpišemo v redovalnico e-Asistenta in v osebno redovalnico, če se dijaki strinjajo z
združevanjem ocen;
s pisanjem krajših testov ; povprečno oceno več krajših preverjanj združimo v eno oceno, ki
jo vpišemo v redovalnico e-Asistenta in v osebno redovalnico, če se dijaki strinjajo z
združevanjem ocen;
pri krajših testih se kriteriji lahko prilagajajo glede na obseg in težavnost učne snovi; dijaka
se o kriteriju predhodno obvesti
Učitelj ob začetku šolskega leta glede na posebnosti posameznega oddelka določi število in
datume pisnih ocenjevanj znanja in jih zabeleži v razredni načrt ocenjevanj(mrežni plan - eAsistent) najpozneje v petih delovnih dneh.
Kot pripravo na pisno preverjanje znanja uporabljamo: diagnostično, formativno in sumativno
preverjanje znanja ter teste za samoocenjevanje.
Narek in pisanje krajših testov napovemo vsaj sedem dni pred ocenjevanjem.
V primeru, da je dijak odsoten na dan, ko se piše redni test, ima možnost pisati test in pridobiti
manjkajočo pisno oceno praviloma ob koncu ocenjevalnega obdobja. Učitelj določi datum
nadomestnega ocenjevanja, ki poteka na isti dan za vse dijake, ki niso pridobili predvidenih ocen.
V primeru daljše bolezenske odsotnosti dijaka se vsak primer obravnava individualno.
III c) USTNE OCENE dijaki pridobijo





z izkazovanjem znanja slovnice, poznavanja besedišča, obvladovanja glagolskih oblik, s
poznavanjem vsebine obravnavane snovi, ustrezne rabe jezikovnih funkcij v različnih
govornih položajih
s pogovorom o določeni temi na podlagi slikovne ali pisne iztočnice
z opisom slik, zemljevidov
z debato, s pesmijo, ki se jo naučijo na pamet (ocenjujeta se izgovorjava in intonacija)
z govornimi nastopi, ki se ocenjujejo v skladu s priloženimi in maturitetnimi kriteriji.
Če se dijak ne drži dogovorjenih rokov glede predstavitve govornega nastopa (neopravičena
odsotnost, nepripravljenost), nima pravice do dodatnega roka za predstavitev in je ustno
vprašan (glej stran 5).
Če je vsebina govornega nastopa v celoti prepisana iz drugih virov (plagiat), se izdelka ne
oceni. Dijak nima pravice do ponovne predstavitve izbrane teme.
III d) OCENE IZ DOMAČIH NALOG dijaki lahko pridobijo s pisanjem in redno oddajo vnaprej
dogovorjenih domačih nalog.
IV MERILA OCENJEVANJA / KRITERIJI OCENJEVANJA/ TOČKOVNI SISTEM
IV a) PISNO OCENJEVANJE



Pisne naloge so ocenjene v skladu z merili učiteljev aktiva tujih jezikov.
Učitelj lahko glede na zahtevnost naloge kriterij spremeni, vendar mora o tem
predhodno obvestiti dijaka.
Učitelj ne sme spremeniti kriterija ob popravljanju pisnega preverjanja.





Posamezne naloge so pri pisnem ocenjevanju ovrednotene s točkami.
Število možnih točk je zabeleženo ob vsaki nalogi, prav tako je jasno zabeleženo število
točk, ki jih je dijak zbral pri vsaki posamezni nalogi in njegov seštevek točk.
Pisna naloga je opremljena s seštevkom skupnih točk in z ocenjevalno lestvico.
Vsako pisno ocenjevanje mora vsebovati točna navodila, v prvem letu učenja tujega
jezika so navodila napisana tudi v slovenščini.
Dolžina pisnega ocenjevanja mora biti primerna, ne predolga, dijak mora imeti vsaj
pet minut na razpolago, da pisno nalogo pred oddajo pregleda.
SPLOŠNA GIMNAZIJA - FRANČOŠČINA - RUŠČINA IN ŠPANŠČINA KOT DRUGI TUJ JEZIK - L2 IN
KOT TRETJI TUJ JEZIK - L3
PRVI LETNIK - L2
TRETJI LETNIK - L2 in L3
ČETRTI LETNIK - L2 in L3
DRUGI LETNIK - L2 in L3
100 - 90 % = odl (5)
100 - 90% = odl (5)
100 - 90 % = odl (5)
89 - 80 % = pdb (4)
89 - 80 % = pdb (4)
89 - 80 % = pdb (4)
79 - 70 % = db (3)
79 - 68 % = db (3)
79 - 65 % = db (3)
69 - 60 % = zd (2)
67 - 56 % = zd (2)
64 - 50 %= zd (2)
59 - 0 % = nzd (1)
55 - 0 % = nzd (1)
49 - 0 % = nzd (1)
Enak kriterij velja tudi pri pisnem ocenjevanju sledečih izpitov : predmetni (diferencialni),
dopolnilni izpit (noc) + popravni izpit, ter pri ocenjevanju krajših testov.
SPLOŠNA GIMNAZIJA ITALIJANŠČINA KOT DRUGI TUJ JEZIK - L2 IN KOT TRETJI TUJ JEZIK - L3,
ŠPORTNA GIMNAZIJA IN
UMETNIŠKA GIMNAZIJA L2
PRVI, DRUGI, TRETJI IN ČETRTI LETNIK
100 - 90 % = odl (5)
89 - 80 % = pdb (4)
79 - 65 % = db (3)
64 - 50 % = zd (2)
49 - 0 % = nzd (1)
SPLOŠNA GIMNAZIJA NEMŠČINA KOT DRUGI TUJ JEZIK - L2 IN KOT TRETJI TUJ JEZIK - L3
PRVI, DRUGI, TRETJI IN ČETRTI LETNIK
100 - 90 % = odl (5)
89 - 80 % = pdb (4)
79 - 65 % = db (3)
64 - 50 % = zd (2)
49 - 0 % = nzd (1)
Enak kriterij velja tudi pri pisnem ocenjevanju sledečih izpitov : predmetni (diferencialni),
dopolnilni izpit (noc) + popravni izpit, ter pri ocenjevanju krajših testov.
Pogoji za obvezno ponavljanje pisnega ocenjevanja:
 Če je negativno ocenjenih 40% in več pisnih izdelkov , se pisanje enkrat ponovi, pri čemer
ostane vsebina preverjanja in ocenjevanja enaka.






Pisno nalogo lahko ponavljajo tudi tisti dijaki, ki so pisali pozitivno in želijo izboljšati
oceno.
Vpišeta se obe oceni.
Pri ponavljanju pisnih izdelkov ne velja pravilo treh pisnih preverjanj na teden ali ene
na dan.
Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki.
Učitelj lahko ustno ali pisno seznani ravnatelja o vzrokih neuspeha pisnega
preverjanja.
Učitelj poročilo o neuspehu pisnega preverjanja vpiše v e-Asistenta.
Pri pisnem preverjanju in ocenjevanju znanja dijaki uporabljajo kemični svinčnik (brez radirke)
ali nalivno pero (modre ali črne barve).
Če se dijak pri pisanju zmoti, besedo prečrta in napiše ponovno.
Nečitljive izdelke, nejasne in nečitljive popravke ovrednotimo z nič (0) točkami.
Dijaki ne smejo risati, packati ali trgati testa.
Pri pisanju krajših pisnih sestavkov (npr. pismo, elektronska pošta, poročilo na podlagi dane
iztočnice) in daljših pisnih sestavkov (argumentativno, pripovedno ali drugačno besedilo in pri
sestavkih esejistične narave, ki se nanašajo na razumevanje celovitega umetnostnega besedila) je
dovoljena uporaba slovarjev.

Če učitelj ugotovi, da dijak pri pisnem preverjanju uporablja nedovoljene pripomočke, oz.
prepisuje od sošolcev, učitelj pobere nalogo in dijaku prepove nadaljevanje pisanja.
Dijak je ocenjen z negativno oceno. To negativno oceno lahko samo enkrat popravlja
in sicer praviloma pred zaključkom ocenjevalnega obdobja.
Narekov in pisanja krajših testov ne ponavljamo, saj si dijaki lahko izboljšajo oceno že z naslednjim
narekom ali pisanjem naslednjega krajšega testa.
Nareke ocenjujemo glede na število napak ter glede na dolžino nareka. Ena in ista napaka se šteje
za eno napako. Narek je dolg približno pol male strani, ena napačna črka v besedi je pol točke, dve
ali več, pa cela točka. Napačna oblika glagola je ena točka.
KRITERIJ OCENJEVANJA NAPAK:
0 – 2 = odl (5)
2,5 – 4 = pdb (4)
4,5 – 6 = db (3)
6,5 – 8 = zd (2)
Krajše teste načeloma ocenjujemo po splošni lestvici (glej stran 2 in 3) kriteriji se lahko
prilagajajo glede na obseg in težavnost učne snovi; dijaka se o spremenjenem kriteriju
predhodno obvesti.
Pisni izdelki:
(preverjajo se lahko slovnične strukture, besedišče, znanje o civilizaciji ali poznavanje drugih tem,
kot tudi upoštevanje načel oblik ter struktur krajših pisnih sestavkov (opisi, intervjuji, recepti,
odgovori na vprašanja itd.)
Ocena
1 nezadostno
Kriterij ocenjevanja
Nerazumevanje besedil oz nalog, raba nepravilnih struktur, nezadostno
2 zadostno
3 dobro
4 prav dobro
5 odlično
besedišče, nepoznavanje teme, neprimerna oblika eseja ali pisma / dijak
ne opravi danih nalog
Slabo razumevanje ter izražanje, pogoste jezikovne napake, omejeno
besedišče oz. napačna raba, slabo poznavanje teme, pomanjkljiva oblika
eseja ali pisma
Dobro razumevanje ter izražanje, nekaj jezikovnih napak, primerno
besedišče z občasnimi pomanjkljivostmi, dobro poznavanje teme,
primerna oblika eseja ali pisma z nekaj pomanjkljivostmi
Zelo dobro razumevanje ter izražanje, skoraj brez večjih jezikovnih
napak, primerno besedišče, dobro poznavanje teme, primerna oblika
eseja ali pisma
Odlično razumevanje ter izražanje, skoraj brez jezikovnih napak, bogato
besedišče, odlično poznavanje teme, povsem primerna oblika eseja ali
pisma.
Za dijake s posebnimi potrebami in potrjenimi statusi veljajo isti kriteriji ocenjevanja,
prilagajamo pa jim načine preverjanja v skladu z njihovo didaktično pogodbo in odločbo o
usmeritvi .
Seznanitev z oceno in vračanje pisnih izdelkov








pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v sedmih
delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda.
Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov za posamezno ocenjevanje določi drug rok.
Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri predmetu javno pri pouku
Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek.
Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke najmanj v sedmih dneh po vpisu ocene v
redovalnico (Šolska pravila Gimnazije Nova Gorica 1.9.2010)
V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna
pomanjkljivosti v svojem znanju.
Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.
Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik oziroma pooblaščeni vzgojitelj v
dijaškem domu lahko v času do izročitve pisnih izdelkov pisno zahtevajo vpogled v pisni
izdelek.
IV b) USTNO OCENJEVANJE
 Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu se izvede najmanj enkrat v šolskem letu.
 Učitelj na začetku leta dijake seznani z načinom ustnega ocenjevanja.
 Ocenjevanje je nenapovedano (izjema športni oddelek).
 Če je na dan napovedanega spraševanja dijak neopravičeno odsoten, ga lahko učitelj
vpraša kadarkoli in nenapovedano.
 Učitelj dijaku postavi 3 vprašanja, odvisno od učne snovi.
 Učitelj oceni dijakovo znanje takoj po končanem izpraševanju in vpiše oceno v redovalnico
e- Asistenta in v osebno redovalnico.
 Dijak ima pravico do takojšnega ugovora na oceno.
 Dijak se lahko enkrat predhodno opraviči spraševanja.
Pri ustnem ocenjevanju se uporabljajo sledeči kriteriji:
Ocena
Kriterij pri ustnem ocenjevanju
1 nezadostno
Veliko osnovnih jezikovnih napak, nepoznavanje obravnavanih struktur,
Besedišče preprosto omejeno, nezadostno za posredovanje
obravnavanih tem. Izgovorjava slaba, izražanje nejasno, govor s
pogostimi prekinitvami. Potrebno je veliko pomoči in spodbude.
2 zadostno
Kljub poznavanju temeljnih obravnavanih struktur se še pojavljajo večje
jezikovne napake. Besedišče omejeno, napačna tvorba in raba
zahtevnejših besed. Govor počasen, s prekinitvami, opazi se napačna
izgovorjava.
3 dobro
Poleg preprostejših, temeljnih struktur je opaziti tudi bolj zapletene
občasno se še pojavijo osnovne napake. Besedišče je primerno bogato, s
posameznimi napačnimi rabami. Izražanje je jasno, dokaj tekoče ( v
okviru obravnavanih tem), izgovorjava primerna, s posameznimi
napakami.
4 prav dobro
Pogosta raba bolj zapletenih struktur, besedišče je bogato. Napake se
pojavljajo, a ne osnovne. Govor je tekoč, poztnavanje tem dobro,
izgovorjava skoraj brez napak.
5 odlično
Pogosta raba bolj zapletenih struktur, idiomov, besedišče je raznovrstno,
pogosto nadpovprečno bogato. Napak skoraj ni, govor teče brez
zatikanja
( le naravno oklevanje). Samostojno izražanje misli.
Govorno sporočanje/ govorna vaja
 Učitelj opazuje gladkost, izgovorjavo, besedišče ter jezikovno pravilnost.
 Pri vseh elementih veljajo naslednje ocene:
Ocena
Kriterij
1 nezadostno
Težave pri tvorbi stavkov, omejena komunikacija zaradi slabe izgovorjave
in nezadostnega besedišča, veliko jezikovnih napak
2 zadostno
Govor s prekinitvami, slaba izgovorjava, omejeno besedišče, jezikovne
napake
3 dobro
Govor z nekaj zatikanja, povprečna izgovorjava in besedišče, nekaj
jezikovnih napak
4 prav dobro
Govor z malo zatikanja, zelo dobra izgovorjava, primerno besedišče ter
malo jezikovnih napak
5 odlično
Govor brez zatikanja, odlična izgovorjava, bogato besedišče ter skoraj
brez jezikovnih napak

Če je vsebina govornega nastopa dobesedno prepisana iz drugih virov (plagiat), se
izdelka ne oceni. Dijak nima pravice do ponovne predstavitve izbrane teme.

Dijak lahko pridobi oceno tudi, če uspešno sodeluje pri bralnih tekmovanjih ( EPI, Lepota
romanskih jezikov navdihuje (Oxford Center) in na jezikovnih tekmovanjih (šolsko in
državno tekmovanje).

Za doseženo zlato priznanje na bralnih tekmovanjih in na šolskem tekmovanju dobi dijak
odlično oceno, za doseženo srebrno priznanje pa dobi oceno prav dobro, za bronasto
priznanje pa dobro oceno.

Za dosežke na jezikovnih tekmovanjih na državni ravni (zlato, srebrno in bronasto
priznanje) dobi dijak odlično oceno).

Učitelj lahko ovrednoti tudi prispevke za večjezično šolsko glasilo po kriterijih splošnega
ocenjevanja (glej stran 2in 3).
IV c) OCENA IZ DOMAČIH NALOG (KRAJŠI IN DALJŠI PISNI SESTAVKI)
Dijaki lahko v posameznem ocenjevalnem obdobju ali samo ob koncu leta pridobijo tudi iz oceno
domačih nalog. Učitelj na začetku leta ali na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja napove
število pisanih domačih nalog, ki jih bo ocenil in tudi določi, ali so naloge obvezne ali ne. Učitelj si
ocene posameznih domačih nalog zabeleži v svojo osebno redovalnico in ob koncu leta ali ob
koncu posameznega ocenjevalnega obdobja oblikuje oceno za dijake, ki so oddali vse domače
naloge v dogovorjenih rokih. Če naloge niso bile obvezne, potem učitelj oceno vpiše v redovalnico
na željo dijaka. Učitelj lahko med šolskim letom pregleda tudi urejenost dijakovih zvezkov.Dijaki so
dolžni pri pouku zapisovati učno snov ter poskrbeti, da imajo urejen zvezek z vsemi zapiski in
rešenimi učnimi listi.
 Končno oceno domačih nalog učitelj oblikuje s pomočjo splošnih kriterijev (glej stran 2 in
3).
 Če učitelj presodi, da dijak ni napisal sam naloge, jo lahko zavrne in je ne oceni.
 Če učitelj presodi, da je naloga plagiat, jo lahko zavrne in je ne oceni.
 Učitelj z dijaki pregleda domače naloge.
 Učitelj lahko zabeleži v osebno redovalnico ali v e-Asistenta, da dijak nima domače naloge.
 Učitelj se lahko še odloči, da dijaka, ki nima domače naloge in se ni opravičil, ustno
oceni. Predhodno mora o tem dijaka obvestiti.
 Pisne izdelke učitelj popravi. Dijaku, ki pisnega izdelka ni oddal, lahko učitelj onemogoči
izboljšanje končne ocene oz. mu ne zaključi ocene, dokler dijak ne uredi domačih nalog.
 Učitelj med šolskim letom pregleda tudi urejenost dijakovih zvezkov.
 Če dijak nima urejenega zvezka, mu lahko učitelj odvzame pravico izboljšanja končne
ocene oz. mu ne zaključi ocene, dokler dijak ne uredi zvezka.
 Pri ocenjevanju krajših pisnih sestavkov (npr. pismo, elektronska pošta, poročilo na
podlagi dane iztočnice) in daljših pisnih sestavkov (argumentativno, pripovedno ali
drugačno besedilo in pri sestavkih esejistične narave, ki se nanašajo na razumevanje
celovitega umetnostnega besedila) se uporabljajo kriteriji iz maturitetnega kataloga.
V POPRAVLJANJE, IZBOJŠEVANJE IN ZAKLJUČEVANJE OCEN PRI POUKU
V a) POPRAVLJANJE PISNIH OCEN:









Če dijak piše posamezni pisni izdelek negativno, lahko samo enkrat popravlja
negativno oceno in sicer praviloma pred zaključkom ocenjevalnega obdobja.
Rok za popravljanje mu določi učitelj.
Učitelj vpiše vse ocene v redovalnico e-Asistenta in v osebno redovalnico
Če je dijak v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, mu učitelj omogoči enkratno
ponavljanje sklopa po ocenjevalni konferenci ( v roku 14 dni po 1. redovalni konferenci).
Če dijak ne popravi ocene, ima v tem ocenjevalnem obdobju negativno oceno.
Učitelj vpiše to negativno oceno v redovalnico e-Asistenta in v osebno redovalnico.
V primeru, da ima dijak v drugem ocenjevalnem obdobju pozitivne ocene, mu lahko učitelj
pred zaključkom drugega ocenjevalnega obdobja (junija), omogoči ponovno enkratno
popravljanje sklopa iz prvega konferenčnega obdobja.
Datum popravljanja določi učitelj.
Popravljanje ocen poteka istočasno za vse dijake hkrati in samo enkrat.
V b) IZBOLJŠEVANJE PISNIH OCEN



pozitivno ocenjenim dijakom 1. in 2. letnika, ki so ob koncu leta med oceno, se lahko omoči
z enkratnim pisnim preverjanjem znanja višanje ocene /lahko enkrat višajo oceno s pisnim
preverjanjem znanja,
kriteriji so enaki pisnim preverjanjem znanja med šolskim letom,
dijakom 3. in 4. letnikov so po zakonu (24.člen – predmetni izpit) omogoči izboljšanje ocene
po končanem ocenjevalnem obdobju .
V c) ZAKLJUČEVANJE OCEN OB KONCU POUKA









za pridobitev pozitivne ocene mora dijak doseči minimalne standarde pri pisnem
vrednotenju znanja
pri zaključevanju ocene se pri jeziku upošteva dijakov napredek oz. nazadovanje
znanja,
Zaključne ocene ne pridobimo z izračunavanjem aritmetične sredine.
če ima dijak v drugem ocenjevalnem obdobju slabše ocene kot v prvem ocenjevalnem
obdobju, mora te ocene popraviti, če hoče doseči boljšo oceno,
če pa je v drugem ocenjevalnem obdobju napredoval in je zboljšal ocene, zaključimo
oceno navzgor.
ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki ni ocenjen, v ustrezni dokumentaciji
evidentira z ugotovitvijo: » ni ocenjen( noc)«
če ima dijak v ocenjevalnem oddobju eno samo negativno oceno, je v tem
ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno,
če ima dijak v posameznem ocenjevalnem obdobju samo eno pozitivno oceno in ni
izpolnil predvidenega minimalnega standarda znanj, se ga oceni z oznako » ni ocenjen
(noc)«
v dogovoru z učiteljem lahko dijak, ki ima zaključeno negativno oceno v končnem
ocenjevalnem obdobju, popravlja samo eno ocenjevalno obdobje
VI MINIMALNI STANDARD ZNANJA
Minimalni standard znanja je za vsako ocenjevalno obdobje določen na podlagi učnega
načrta.
(Glej učni načrt posameznih učiteljev)
Dijak v obsegu snovi, predvidene za posamezni letnik
 Obvlada temeljno besedišče;
 Obvlada osnovne jezikovne strukture, pozna fonetične, morfološke in sintaktične
zakonitosti tujega jezika, predvidene za posamezni letnik;




Je sposoben razumeti neznano ali slušno besedilo v tujem jeziku primerne težavnosti,
je sposoben napisati besedilo v tujem jeziku na takšni ravni, kot je obravnavano pri pouku
v posameznem letniku;
je sposoben konverzacije na zadostni ravni o temah, obravnavanih pri pouku;
primerja kulturne in civilizacijske značilnosti svojega okolja s kulturno – civilizacijskimi
značilnostmi držav jezika, ki se ga uči.
VII UGOVOR ZOPER OCENO:
-
Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno vloži pisni ugovor na oceno . Ravnatelj
mora v treh dneh od prejema ugovora ugotoviti njegovo utemeljenost . Če ugovor ni
utemeljen, ravnatelj ugovor s sklepom zavrne. Če je ugovor utemeljen, mora ravnatelj
najpozneje v treh dneh od dneva ugotovitve utemeljenosti ugovora imenovati tričlansko
komisijo. Sklep ravnatelja iz drugega odstavka tega člena je dokončen. (glej 33. in 34 .člen
Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah)
-
Dijak se lahko pritoži učitelju takoj pred vpisom ocene v redovalnico e - Asitenta, če
ugotovi, da gre za napake pri številčnem vrednotenju ocene. (Šolska pravila Gimnazije
Nova Gorica, 1.9.2010)
VIII IZPITI
Izpiti potekajo skladno z 29., 30. in 31. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih
šolah.
VIII a) Pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut
 izpitno gradivo pripravi ocenjevalec.
 ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju najpozneje dan pred izpitom.
 Izpitno gradivo se varuje na način, določen s šolskimi pravili ocenjevanja znanja.
 Dijak je lahko pri izpitih ocenjen z vsemi ocenami na ocenjevalni lestvici.
 Pri pisnem izpitu lahko dijak uporablja le dovoljene pripomočke. Če nadzorni učitelj
ugotovi, da dijak uporablja nedovoljene pripomočke, dijaku prepove nadaljevanje izpita.
Dijak je ocenjen z negativno oceno. (Skladno z 32. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja
v srednjih šolah)
VIII b) Ustni del izpita
 Ustni izpiti se opravljajo pred šolsko izpitno komisijo ( predsednik, član) in spraševalec.
 Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki
opravljajo izpit, pri eni komisiji,
 Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave in do 15-minutne priprave na
ustni del izpita
 Izpitni listki se z vprašanji, na katera je dijak odgovarjal,vrnejo v komplet izpitnih
vprašanj,zadrži se samo zadnji izbrani listek z vprašanjem
 Ustni del izpita traja največ 20 minut,
 Dijak ima pravico pritožbe na potek in izvedbo izpita (glej 33. in 34 .člen Pravilnika o
ocenjevanju znanja v srednjih šolah)
VRSTE IZPITOV:
 Predmetni ( hitrejše napredovanje, izboljšanje končne ocene predmeta) in
diferencialni
V predzadnjem oziroma zaključnem letniku dijak enkrat izboljšuje oceno enega ali več
predmetov posameznega letnika, in sicer v predzadnjem letniku od konca pouka do
zaključka tekočega šolskega leta, oziroma do vključitve v zadnji letnik izobraževanja, v
zaključnem letniku pa od konca pouka do začetka opravljanja mature. Pri določitvi končne
ocene predmeta oziroma programske enote se upošteva boljša ocena.
 Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu ni bil ocenjen. V
dokumentaciji se dokumentira z ugotovitvijo »ni ocenjen« (noc)
 Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom, oziroma do začetka
opravljanja mature
 Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov, kjer ima ob zaključku pouka nezadostno
oceno
Učitelji tujih jezikov
ITALIJANŠČINA:
Vlasta Lukman, prof.
Jana Fajt, prof.
Nadja Vodopivec, prof.
Mateja Kumar, prof.
FRANCOŠČINA:
Ines Vižin, prof.
RUŠČINA:
Vesna Prinčič Crosatto,prof.
ŠPANŠČINA
Milena Đuretić, prof.
NEMŠČINA
Renata Bone, prof.
Mateja Kumar, prof