1. No category

SKLADATELJI POVOJNE
GENERACIJE
PRIMOŽ RAMOVŠ, JANEZ MATIČIČ,
VINKO GLOBOKAR, ALOJZ SREBOTNJAK
LOJZE LEBIČ, JAKOB JEŽ, DANE ŠKERL,
MARIJAN GABRIJELČIL..
EVROPSKI IN DOMAČI VPLIVI
OŽIVITEV VPLIVA S. OSTERCA
SODOBNI KROGI V NEMČIJI, PARIZU,
VARŠAVI…
VPLIVI AVANTGARDE:
Boulez,
Stockhausen,
Berio, Nono, Kagel…
EVROPSKI IN DOMAČI VPLIVI
Nagibanje k:
dodekafoniji,
atonalnosti,
serialnim tehnikam,
elektronski glasbi,
eksperimentalni glasbi.
PRIMOŽ RAMOVŠ 1921–1999
Osterčev učenec
Izpopolnjevanje v Italiji, A. Casella
1941–43
Po l. 1945: arhivar, bibliotekar, SAZU
Učitelj teoret. predmetov na SGBŠ Lj
Orgelski improvizator
1983, redni član SAZU, Prešernova
nagrada
PRIMOŽ RAMOVŠ
Sprva neoklasicističen in neobaročni slog
Divertimento za godal. orkester,
Tretja simfonija
Sinfonietta, 1951
Musique funèbres,
ravnovesje, barvitost
PRIMOŽ RAMOVŠ
Po l. 1960, krog Pro musica viva,
Ansambel Slavka Osterca,
obrat k novem
Bitonalnost, atonalnost, dodekafonija
(Kontrasti za klavirski trio), serialnost
(klavirska glasba), aleatorika
PRIMOŽ RAMOVŠ
PO L. 1960
Vplivi avantgardnih sredin: Darmstadt,
Varšavska jesen, Zagrebški bienale..
Stopnjevanje ostrih kontrastov, akcentov,
dinamičnih vrhuncev…
Abstraktnost: zvok zaradi zvoka, kriki,
šepet, šum…
Zadnja leta: religiozne teme
PRIMOŽ RAMOVŠ
Pozni slog:
Svobodna atonalnost
Deloma izpisana aleatorika
Značilni so poltonski intervali
Ostritev melodike in harmonije
Abstrakcija zvoka
RAMOVŠEV OPUS
ORKESTRALNA
Musique funèbres 1955,
Simfonija 68
Koncert za vl in ork. 1961, za vlc in ork.
1974
KOMORNA
Nihanja za fl, kordofone in idiofone
Enneaphonia
RAMOVŠEV OPUS
ORGELSKA
Koncert za orgle in orkester,
Inventiones Pastorales
KLAVIRSKA
Sarkazmi
Pentektasis
SIMFONIJA 68
Zvočno sozvenenje
Vsebinsko naravnana na revolucionarno
leto 1968
Politični protesti, vojna v Vietnamu, kriza
na Češkem, študentski nemiri
Dvostavčnost v metronomskih oznakah:
kontrasti v statiki in dinamiki, tišina –
dramatika….
JANEZ MATIČIČ - 1926
ŠTUDIJ: AG, kompozicija, L. M. Škerjanc
1950
Dirigiranje, D, Švara 1951
Klavir: A. Trost
DELOVANJE:
poučeval klavir in glasbenoteoretične
predmete na SGBŠ in na AG
JANEZ MATIČIČ
Od 1959 živi v Parizu in Ljubljani
SLOG:
Neoklasicistični vzori, vpliv Bartóka
Elektroakustična glasba:
VPLIVI: Izpopolnjevanje pri N. Boulanger,
Sodelovanje s P. Schaefferjem
Prešernova nagrada 2006
JANEZ MATIČIČ
ELEKTROAKUSTIČNE SKLADBE
Oscilationes, 1966,
Strette, 1968,
Cosmophonie za klavir in magnetofonski
trak, 1970
Fusions, 1979
JANEZ MATIČIČ
Orkestralna,
komorna,
solistična,
klavirska dela:
Koncerta za violino in ork.,
Koncert za klavir in ork. 70. leta
Suita in Sonata za klavir, 80. leta
JANEZ MATIČIČ
Tri vizije, 1975
Sestavljeno iz treh skladb: Hypnos,
Ekstatis in AGORA – prispodoba
starogrškega osrednjega trga (ljudska
zborovanja)
Združevanje večplastnih mas
VINKO GLOBOKAR (1934)
SGBŠ v LJ, študij pozavne in komorne
glasbe v Parizu, 1959
Študiral pri L. Beriu
Deloval v Kölnu, Parizu, Berlinu, ZDA…
KONCERTANT, SKLADATELJ
Glasbeni eksperimenti, totalna
improvizacija, avantgardist, iskalec novega
VINKO GLOBOKAR
Kot pozavnistu so mu posvetili skladbe:
K. Stockhausen,
L. Berio,
M. Kagel
Ustvarja z elektronskimi mediji ali brez njih
VINKO GLOBOKAR
Orkestralna,
komorna,
solistična,
scenskoglasbena dela,
vokalno-inštrumentalna,
elektroakustična…
VINKO GLOBOKAR
ORKESTRALNA DELA
Das Orchester, 1974
KOMORNA
Laboratorium, za 10 glasbenikov, 1973/85
SCENSKOGLASABENA DELA
Les émigrés, triptih, 1982/85
ELEKTROAKUSTIČNA DELA
ALOJZ SREBOTNJAK (1931-2010)
Študij kompozicije pri Škerjancu, 1958
Izpopolnjevanje v Rimu, Londonu, Parizu,
Sieni
Član skupine Pro musica viva
Delovanje: 1970 – 2001 prof. kompozicije
na AG
Eden najvidnejših slov. skladateljev
Prešernova nagrada 1999
ALOJZ SREBOTNJAK
PRVENEC: 1949, moški zbor BORI
(S. Kosovel), ekspresivnost
ZBOROVSKA DELA
ORKESTRALNA DELA
KOMORNA IN SOLISTIČNA DELA
SCENSKOGLASBENA
FILMSKA GLASBA
ALOJZ SREBOTNJAK
SLOG:
serialnost,
neoekspresionizem,
Aleatorika
Prvine ljudske tematike
ALOJZ SREBOTNJAK
60. leta, dvanajsttonska tehnika s
serialnimi postopki
Mikrosongs, 1964, Serenata, Monologi, Šest
skladb, Antifona
70. leta, serialno-aleatorična tematika,
naključja
Tradicionalna notacija brez taktnic, ritmična
svoboda
SREBOTNJAK 70. LETA
Tematika slovenske ljudske glasbe:
brez citatov,
narodni izraz
SLOVENICA, 1976
BALADE, 1977
SREBOTNJAK 70. LETA
NAIF, 1977,
homage slikarstvu, njegovi poetičnosti in
pravljičnosti (I. Generalič),
povezava z ljudsko glasbo Podravine
Partitura:
glasbena grafika,
elementi slik,
spodbujanje izvajalčeve domišljije, improv.,
aleatorika
SREBOTNJAK - OPUS
Orkestralna dela:
Kraška suita, 1964
Koncerta za harfo in ork., 1971
Makedonski plesi, 1976
Slovenica, 1976
Slovenski ljudski plesi, 1982
Rapsodica, 1988
SREBOTNJAK - OPUS
Komorna in solistična dela
Različne zasedbe, komorni ansambli
Priredbe slov. sklad.: Tartini, Kogoj,
Škerjanc
Variacije na temo M. Kogoja, za klavir, 1984
Balet: Trobenta in vrag, 1981
Vokalno-inštrum. dela:
Mati, ciklus pesmi za glas in tolkala
Vojne slike, Requiem za talca
SREBOTNJAK - OPUS
Zborovska dela: (Kosovel)
BORI
KRAŠKA JESEN
TEMNI BORI
KRAŠKA VAS
Filmska glasba
Ne joči, Peter, 1964, Balada o trobenti in
oblaku, 1961, Pastirci, 1973, Oda Prešernu,
2001…
LOJZE LEBIČ (1934)
Študij arheologije, kompozicije (M. Kozina)
in dirigiranja (Švara)
Dirigent APZ T. Tomšič, Komornega zbora
RTV
Predavatelj na PA, FF
Član SAZU, TRIKRATNI NAGR. Preš. skl.
Član Pro musica viva, vpliv poljske avantg.
Dela: zvočne študije glasov, zvokov in
šumov…
OPUS L. LEBIČA
ORKESTRALNA DELA
Sentence za dva klavirja in komorni
orkester, 1966;
Korant, 1969;
Nicina, 1971;
Glasovi za godala, tolkala in brenkala
Simfonija z orglami, 1991
Cantico I, Cantico II
OPUS L. LEBIČA
KOMORNA IN SOLISTIČNA DELA
Impromptus, za klavir, 1969–1973;
Kons a, Kons b za komorni ansambel,
1970 …
Sonet za klavir
Chalumeau za klarinet
Godalni kvartet
OPUS L. LEBIČA
VOKALNO-INŠTRUMENTALNA DELA
Požgana trava, kantata za srednji glas in
simfonični orkester, 1966;
Štiri Kocbekove pesmi za srednji glas in
klavir
Fauvel ‘86, zborovsko–scenski prizori
Ajdna
Miti in apokrifi
JAKOB JEŽ 1928Kompozicijo študiral pri M. Lipovšku in K.
Pahorju, diplomiral na odd. za zgodovino
Član skupine PRO MUSICA VIVA,1960/65
Komponist malih oblik: samospevi, zbori,
klavirska in komorna dela
Obsežnejša dela: kantate (Do fraig amors,
Brižinski spomeniki), orkestralna dela
(Strune milo se glasite)
JAKOB JEŽ
Poučevanje; SGBŠ LJ, Pedagoška
fakulteta UNI LJ
Urednik: GRLICA, NAŠI ZBORI
Nagrade: za zbore, kantato Do fraig amors
– Prešernov sklad, za življenjsko delo –
Prešernova nagrada
Pogosto izvajan doma in na tujem
JAKOB JEŽ
VZORI: Marij Kogoj, revidiranje otroških in
mladinskih zborov s klavirsko spremljavo
SLOG: izhaja iz klasikov moderne,
osvoboditev od tradicionalne ritmičnometrične delitve, izbira različna
kompozicijska sredstva
Prevladuje linearno gibanje
Ekspresija, meditativnost, pastoralnost
JAKOB JEŽ
Do fraig amors – Prosim te, ljubljena, usliši
me, 1968
srednjeveška zgodovinska snov
Po Oswaldu Wolkensteinskem
Viteška lirika
5 delov: prošnja za ljubezen, srečanje z
izvoljenko, meditacija z nasveti,
ljubezenska izjava, reminiscence
JAKOB JEŽ
Slog: brez radikalnih modernizmov
Srednjeveška modalnost – zven brenkal
Sodoben izraz z nadihom tradicionalnosti
Kantata za dvojni mešani zbor, brenkala in
tolkala
Mednarodno uspešna skladba, pariška
nagrada
JAKOB JEŽ
SAMOSPEV
Prva dela v klasični zasedbi (Tri baladne
pesmi, 1960, J. Menart)
Dodajanje zvočnih barv (Tri Murnove
pesmi za glas, fl, violo, 1964)
Stopnjevanje v različnosti zasedb (Pogled
lune, 1990, Morski odmevi, 1998)
DANE ŠKERL 1931-2002
Študij kompozicije pri L. M. Škerjancu
Izpopolnjevanje v Avstriji, Nemčiji
Službovanje; GŠ F. Šturma v LJ, Sarajevo,
od 1970 – 1997 profesor kompozicije na
AG, dekan
Dirigent, zborovodja, predsednik DSS
Gornik, reševalec
DANE ŠKERL
SLOG: izhaja iz neoklasicizma (S.
Prokofjev)
Kromatizirana tonalnost, atonalnost
Dodekafonija
Neobaročni kontrapunkt
DANE ŠKERL
OPUS – pretežno orkestralna dela
8 simfonij
3 koncerti za orkester
Koncert za vl in ork., za klarinet in ork.
2 concertina za klavir in godala
Komorna dela
Balet: Opojno poletje, Peter Klepec
kantate
MARIJAN GABRIJELČIČ 1940-1998
Kompozicijo in specialistični študij pri L.M.
Škerjancu
Pedagog, publicist, organizator, dekan AG,
1985-93
Direktor SF, soustanovitelj festivalov
sodobne glasbe
Skladatelj zborovskih in vokalnoinstrumentalnih del
MARIJAN GABRIJELČIČ
Prvi kompozicijski uspehi so tesno
povezani s Kosovelovo poezijo in rodno
Primorsko: Jesen, V somrak zvoni, Vetri v
polju, Riba Faronika, Vse je tiho, Marija je
rožice brala, Spomin, Pevcu, Koncert za
violo in orkester, Maša za mešani zbor,
orgle in zvonove