Tekstovne podatkovne zbirke
Tekstovne podatkovne zbirke Zvrsti, opisovanje vsebine, bibliografske zbirke. Tekstovne zbirke - uvod Velik del informacij v znanosti (tudi v medicini) je tekstovne narave. tiskane publikacije, e-publikacije, diagnoze, poročila o posegih, razlage nebesedilnih informacij... Tudi za take informacije veljajo vse posledice informacijske eksplozije, zato postanejo obvladljive šele z uporabo informacijskih orodij. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 2 Zvrsti tekstovnih zbirk Bibliografske zbirke. Zbirke polnih “besedil”: nestrukturirana besedila, hipertekstni in multimedijski dokumenti. Kratki tekstovni podatki so vključeni tudi v tabele relacijskih zbirk, ki so vsebina enega naslednjih predavanj. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 4 Bibliografske zbirke Najstarejša in, v znanstvenem informiranju, še vedno najpomembnejša oblika tekstovne podatkovne zbirke. Bibliografski zapis vsebuje osnovne podatke o dokumentu. Načini uporabe: informacijska potreba vsebinske narave – t.i. retrospektivne poizvedbe, iskanje po imenih avtorjev ali inštitucij – bibliografije, vrednotenje raziskovalnega dela... Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 5 Bibliografske zbirke Uporaba bibliografske zbirke je samo korak pri zadovoljitvi informacijske potrebe. Povezava s knjižnico: v bibliografski zbirki izvemo za obstoj dokumenta, ki ustreza informacijski potrebi, dokument dobimo v knjižnici, lahko z medknjižnično izposojo. Vedno pogosteje bibliografski zapis vsebuje spletni kazalec na polni dokument. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 6 Bibliografske zbirke, primer ... Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 7 Bibliografske zbirke Bibliografska zbirka ni knjižnični katalog: bistvo knjižničnega kataloga so t.i. lokacijski podatki - pozicija in zaloga enot gradiva v knjižnici, knjižnični katalogi vsebujejo podatke o knjigah, zbornikih, revijah, zelo redko podatke o člankih. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 8 Bibliografske zbirke: opisovanje vsebine dokumentov Iskanje po tekstovni zbirki je najpogosteje iskanje po vsebini dokumentov. Vsebina dokumenta mora biti opisana v bibliografskem zapisu v zbirki. Elementi opisa vsebine - ključne besede ali deskriptorji. Postopek imenujemo indeksiranje. Indekser uporablja elemente opisa vsebine za opisovanje vsebine dokumenta. Iskalec uporablja elemente opisa vsebine za izražanje svoje informacijske potrebe. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 9 Bibliografske zbirke: opisovanje vsebine dokumentov Iskanje in indeksiranje - zrcalna postopka. Med indeksiranjem dokumenta indekser poskuša uganiti ključne besede ali deskriptorje, ki bi jih iskalec uporabil, če bi hotel poiskati dani dokument. Indekser in iskalec pri klasičnem indeksiranju in iskanju uporabljata tezaver. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 10 Tezaver Tezaver je seznam deskriptorjev in navodil za njihovo uporabo. Deskriptorji v tezavru so povezani s semantičnimi relacijami, najpogosteje so to hierarhične relacije. Deskriptorji tvorijo umeten informacijski jezik: za vsak pojem obstaja en sam deskriptor (kontrola sinonimov), vsak deskriptor opisuje en sam pojem (kontrola homonimov). Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 11 Bibliografske zbirke: Medline Največja bibliografska zbirka v biomedicini, avtor: National Library of Medicine (NLM), Bethesda, ZDA, redno nastaja od l. 1947, na voljo v e-obliki za obdobje 1966 – danes, vključeni bibliografski podatki o člankih iz 5.400+ biomedicinskih revij, v zadnjih letih 76% zapisov z izvlečkom v angl., prej pribl. 50%. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 12 Bibliografske zbirke: Medline > 50% zapisov ima kazalce na polne dokumente, večinoma na spletišču založnika revije. Velikost: ~20.000.000 bibliografskih zapisov, trend naraščanja: 2000+ / dan, 450.000+ / leto. Vsak bibliografski zapis vsebuje opis vsebine dokumenta, opis vsebine narejen z vsebinskimi koncepti iz tezavra MeSH. MeSH = Medical Subject Headings. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 13 Tezaver MeSH Kaj je vsebinski koncept? najmanjša enota znanja, zapisana z besedami ali besednimi zvezami, koncept ima samostojen pomen, koncept opisuje nek konkreten objekt ali pojem. Vsebinski koncept v MeSH: vsebinski koncept vključuje vse sinonime in leksične variante (načine zapisovanja), en sinonim je izbran kot “prednostno ime” koncepta in ga imenujemo deskriptor. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 14 Tezaver MeSH Vsebina je v bibliografskem zapisu opisana z deskriptorji in kvalifikatorji, npr myocardial infarction / drug therapy deskriptor kvalifikator (kvalifikatorji podrobneje omejijo vsebinski obseg deskriptorja), pomožnimi koncepti, pretežno kemijske in farmakološke narave. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 15 Tezaver MeSH Face [A01] Cheek Chin Eye Forehead Mouth Nose Respiratory System [A04] Larynx Lung Nose Nasal Bone Nasal Cavity Nasal Mucosa Nasal Septum Sense Organs [A09] Ear Eye Nose Olfactory Mucosa Vomeronasal Organ Taste Buds Deskriptorji so zelo pogosto uvrščeni na različna mesta istega hierarhičnega drevesa – primer deskriptorja Nose v hierarhiji Anatomy. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 16 Tezaver MeSH Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke Deskriptorji (koncepti) v tezavru MeSH so urejeni hierarhično. Vseh hierarhij je 15. En deskriptor je lahko uvrščen v več ločenih hierarhij, npr. Creutzfeldt-Jakob syndrome je lahko C10 - Nervous System Diseases ali F3 - Mental Disorders 17 MeSH: primer hierarhične pozicije deskriptorja Norepinephrine Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 18 Tezaver MeSH Tezaver MeSH se uporablja pri indeksiranju in iskanju. Javno je dostopen na spletnem naslovu http://www.nlm.nih.gov/mesh/MBrowser.html Med iskanjem njegova hierarhična narava pomaga pri navigaciji ob izbiri ustreznih deskriptorjev, širjenju ali oženju iskalne zahteve. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 19 Medline Podatki iz zbirke Medline so pri proizvajalcu (NLM) načeloma zastonj. Obstajajo številne implementacije komercialnih ponudnikov. Spletna implementacija na NLM je zastonj. Uporabniški vmesnik relativno neprijazen. Največja pomanjkljivost: pregledovalnik za MeSH ni del uporabniškega vmesnika. Spletna implementacija PubMed na strežnikih NLM: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 20 Medline - PubMed Primer enostavnega iskanja: uporabljen deskriptor cardiovascular abnormalities. Rezultati so v obliki bibliografskih zapisov. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 21 Medline - PubMed Rezultat iskanja je lahko tudi polni dokument. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 22 Biomedicina Slovenica Največja specializirana bibliografska zbirka pri nas. Gradi jo Inštitut za biomedicinsko informatiko MF. Pokriva ista vsebinska področja kot Medline. Veljajo ista načela gradnje, vključno z MeSH, kot pri Medline. Vključuje dela slovenskih avtorjev objavljena pri nas in po svetu in dela tujih avtorjev, objavljena pri nas. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 23 Biomedicina Slovenica V računalniški obliki nastaja od leta 1976! 2010: v zbirki nad 145.000 zapisov. Dostopna zastonj na spletnem naslovu http://bswww.mf.uni-lj.si/pls/bs/bs_frm?lang=SLO Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 24 Biomedicina Slovenica Rezultati iskanja z iskalno zahtevo Avtor = Kansky A in Deskriptor = SKIN DISEASES, VESICULOBULLOUS Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 25 Biomedicina Slovenica Rezultat iskanja je lahko tudi polni dokument. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 26 Zbirke polnih dokumentov Bibliografski zapis je nadomestek pravega nosilca informacij. Bibliografski zapis le opozarja na dokument. Informacijski potrebi lahko zadosti le polni dokument. V sodobnih tekstovnih zbirkah bibliografske nadomestke zamenjujejo polni dokumenti, ali pa bibliografski zapis postane kazalec, ki omogoča dostop do polnega dokumenta. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 27 Hipertekst, multimediji Strokovni dokument ni linearno branje. Nevidna struktura strokovnega dokumenta je semantična mreža. Tudi dokumenti v zbirki so na nek način povezani s semantično mrežo. Strokovni dokument ni samo besedilo. Naravna načina zapisa strokovnih dokumentov sta hipertekst in multimediji. Informatika (2010 / 2011): J. Dimec: Tekstovne podatkovne zbirke 28
© Copyright 2024