Kratka zgodovina podjetja - Snežnik, dd, Kočevska Reka

Kratka kronika »Stare« Žage v Kočevski
Reki
Pred drugo svetovno vojno je to bila PARNA ŽAGA MATIJA ČINKELJ.
Zgrajena je bila med letoma 1923 in 1924 ter je imela letno kapaciteto razreza 3.000 m3 hlodovine.
Njen lastnik je imel poleg žage še gostilno, trgovino z mešanim blagom in dva do tri pare vpreženih
konj.
Na žagi sta obratovala dva Beneška gatra ali venecijanki s čelilniki in robilniki. Venecijanke so bile v
glavnem lesene. Žaga je delovala do leta 1942, ko so jo zaradi vojne ustavili.
Na območju Kočevske Reke so takrat delovale štiri žage:
1. Cvarova žaga v Ravnah pri Borovcu, Cvar je bil Slovenec iz Ribnice ostali trije lastniki pa
Kočevski Nemci,
2. Curlova žaga na Plešu pri Borovcu,
3. Bravnejeva žaga v Kočevski Reki na prostoru sedanjih starih garaž,
4. Činkljeva žaga je edina preživela Italijanski požig leta 1942.
Med vojno je bila žaga izropana, lokomobilo so odpeljali, venecijanki uničili, ostale stoje pa so
pokradli ali pa so propadli. Od same Žage pa je ostala samo stavba, ki je čakala na delo.
Današnja »Stara Žaga« še zdaj delno stoji pod ostrešjem iz leta 1923.
Kmetijska zadruga Kočevska Reka je leta 1948 žago obnovila. Obnovili so eno od dveh venecijank,
postavili čelilnike in robilnike. Za pogon obrata so iz Kužlja pripeljali parno lokomotivo, ki pa je bila
prešibka zato so dodali še dizelski motor. Poleg tega pa so hoteli napeljati tudi elektriko tako na žago
kakor v Kočevsko Reko, vendar jim to ni uspelo.
Leta 1952 je žago prevzelo podjetje Snežnik. Takrat so skupaj s Kočevsko Reko dobili tudi električno
energijo. Postavili pa so tudi polnojarmenik ESTERER 65 predvojne izdelave. Tako je žaga z eno
venecijanko in gatrom delovala do leta 1962.
Leta 1962 so venecijanko izločili in na njeno mesto postavili polnojarmenik TOPHAN predvojne
izdelava. Žaga je sedaj postala dvopolnojarmeniška.
ESTERER z oknom 65 cm je lahko žagal hlode debele od 12 do 60 centimetrov ter dolge od 2 do 6
metrov .
Tophan z oknom 100 cm je lahko žagal oziroma še vedno žaga hlode debele do 95 centimetrov ter
dolgih od 2 do 14 metrov.
Kapaciteta žage se je tako od časov, ko se je žaga imenovala Činkljeva žaga iz 3.000 m 3 povečala na
10.000 m3 letne proizvodnje. Z povečanjem razreza pa se je morala povečati tudi skladiščna površina.
Stran 1
Zaradi celoletnega razreza lesa in sezonske prodaje se je skladišče žaganega lesa večalo. Vozni pogoji
so bili v zimskem času po makadamskih cestah slabi. Vzrok za večanje skladišča pa je bil tudi sezonski
dovoz sortimenta. Pozimi sneg, spomladi bukovina in poleti drva. Dovoz hlodovine je pravzaprav
vedno bil podrejen ostalim potrebam. Spomladi je bilo iz gozda potrebno odpeljati bukove hlode,
jeseni pa se je vozilo drva.
Leta 1971 je bil kupljen prvi viličar Volvo BM 621 in vgrajena sta bila moderna Linckova robilnik in
čelilnik. Robilnik odprtine 60 cm z najmanj dvema ali več krožnimi žagami. Reguliranje širine
obrobljene deske je bilo tako veliko hitrejše rez pa vzporeden. Podmizni čelilnik je bil hitrejši,
natančnejši varnejši od ostalih.
Leta 1974 je bil odmontiran ESTERER 65 in vgrajen Estererjev zadnji dosežek HD 30. Tako je bilo
možno razžagati tud več kot 20.000 m3 hlodovine letno. Leta 1977 je bilo namreč v osmih mesecih
razžaganih 14.500 m3 in če se to preračuna na vse leto to znese 21.750 m3, če bi seveda vse leto
žagale dve izmene brez kolektivnih dopustov.
Leta 1976 sta bila kupljena dva viličarja Volvo BM 841.
Septembra 1977 se je začela rekonstrukcija žage, da bi lahko v čim krajšem času manj ljudi in lažje
nažagalo več desk. Zato je žaga od marca delala pospešeno, da bi bilo ob zaustavitvi razžaganega čim
več lesa. Konec avgusta smo tako imeli na zalogi blizu 2.000 m3 jelovega žaganega lesa. Priprava in
prodaja sta tekli še ves september. Ko je bil žagan les oddan so šle delavke v gozdno proizvodnjo na
gojitvena dela. Vsi moški pa so od začetka septembra sodelovali pri odstranjevanju strojev, podov,
kopali so jarek za visokonapetostni kabel itd. V tem času se je tudi koristil dopust katerega v
pospešenem obratovanju ni bilo.
Med rekonstrukcijo smo podaljšali streho nad novo sekalno postajo, tako se je pred gatrom žagalnica
podaljšala, da je bilo možno brez odbijanja zadnje stene žagati hlode do 12 m dolžine. Na drugi strani
podaljšane strehe sta postavljena čelilnik in robilnik, sortirnica pa v obliki črke L. prečno vhodno in
izhodno okno za gater Esterer smo povečali na 10 m in tako se je lahko žagalo brez zastoja ali
pajsanja hlodov do 9,50 m3. Tophan pa je lahko žagal hlode 13 m po sili pa celo 14 m.
Žamanja ni bilo več potrebno vezati v butare, saj je žamanje po vzdolžnem gumi transportu šlo v
sekance. Samokolnica za žaganje pa je šla v pokoj, saj je bila vgrajena ventilacija za transport žaganja
oziroma ekshaustor. FILBO Bohinjska Bistrica je hotel postaviti tudi silos za žaganje vendar pa zaradi
funkcionalnosti v Sloveniji tega niso postavili. Pozimi je silos rad zamrznil, poleti pa se je v njem
naredil obok. Še ventilatorske cevi so nam nekajkrat v hudi zimi zmrznile in se zamašile.
Januarja leta 1978 je rekonstruirana žaga pričela poizkusno delati. Vsi stroji in transporterji so sicer
vsak zase dobro delali, ko smo zagnali vso žago, pa je bila stvar precej drugačna. Potrebno je bilo
odstraniti transporter za sredinske deske in dva poševna verižna razredčevalna transporterja.
Namesto njih je bil postavljen mostni transporter od povratnega transporterja z robilnikom naravnost
na sortirnico. Kratice smo skozi dodatno odprtino spustili iz žage in naprej zlagali ročno. Sredinske
deske so tako morale vso pot mimo robilnika in čelilnika na sortirnico ter od gatra skozi odprtino za
prizme na ročno sortiranje.
Iz leta 1977 je ostala velika zaloga sortiranih jelovih hlodov. Zato je bil razrez 1978 precej nad
dotedanjimi, z zasebnim sektorjem skupaj cca 23.600 m3 hlodovine. Tega leta so bila vsa popravljalna
Stran 2
in zamenjalna dela izvedena v prostih dnevih, ali takrat ko je bilo razrez mogoče prilagoditi, oziroma
ustaviti sekcije kjer se je varilo in popravljalo. Notranjost žagalnice je potem tako predelano
obratovala do konca.
Leta 1979 je razrez potekal nemoteno vse leto. Razžagali smo skupaj z zasebnim sektorjem 21.150 m3
hlodovine. Kapaciteta žage je sicer večja vendar je ob koncu leta žaga delala samo eno izmeno, da je
bila zagotovljena zaloga hlodovine za januar in februar 1980.
Kapaciteta žage je taka da bi ob izkoriščeni tehnologiji v dveh izmenah brez kolektivnega dopusta
vendar ob zmanjšanem razrezu v zimskih mesecih razžagali najmanj 24.000 m3 hlodovine. Lastna
gozdna proizvodnja iglavcev ni tolikšna. Pokazala se je možnost izvoza bukovih samic.
Leta 1980 smo tako v spomladanski sezoni razžagali cca 1.900 m3 bukovih hlodov. Sredinske deske
smo transportirali iz žagalnice na prečnem transporterju za prizme. Pokazalo se je da ob slabem
vremenu razrez bukovine ni možen. Delo je fizično naporno in počasno.
Avgusta 1980 je tako v dogovoru Snežnik, Industrijski biro in Tom Mežica, iz že prej izločenih
transporterjev postavili sortirnico za bukovino. Na poziciji izločenega prečnega transporterja za
sredinsko robo od gatra Esterer je bil postavljen dvižni verižni transporter in s poševnim
transporterjem so samice prišle na sortirnico. Sortirnica je imela poleg osnovne še tri sortirne
pozicije.
Do konca leta smo tako razžagali cca 19.000 m3 iglavcev in 2.500 m3 bukovine. Z zasebnim sektorjem
skupaj cca 23.500 m3 hlodovine.
Količinski plan proizvodnje za leto 1981 je bil 19.000 m3 jelovine in 5.000 m3 bukovine. Že 1979 leta je
bil začet postopek uvoza novega robilnika in čelilnika Esterer. Robilnik Linck kateri je bil novo vgrajen
leta 1971, postavljen 1977 na nov temelj. Dodana mu je bila razdelilna miza s premično razdelilno
letvijo. Robilnik je bil zelo točen vendar je bila zanj premična razdelilna letev neuporabna. Vsi ležaji
na žagalni osi so začeli zelo hitro odpovedovati. Pogosto smo morali ustavljati in popravljati. Avgusta
smo tako čelilnik in robilnik ustavili in v kratkem času zamenjali z novima strojema. Za zmanjšanje
realizacije plana tega leta pa je bila kriva tudi huda zima 1980/1981. Razžaganih je bilo cca 16.000 m3
jelovih in cca 4.200 m3 bukovih hlodov.
Leta 1982 je bil plan 13.000 m3 jelovine in 6.000 m3 bukovine. Zaradi zimske zaloge je bil razrez
manjši. Skupaj z zasebnim razrezom cca 24.834 m3.
Od leta 1983 do 1990 je razrez potekal brez večjih zastojev in problemov. Med tem je bila asfaltirana
velika skladiščna površina, kupljena prva električna sušilnica ter zgrajena stavba lamelirnica, ki je bila
prvotno namenjena za prirezovanje jelovih desk slabše kvalitete, ki naj bi jih vzdolžno in prečno zlepili
v želene profile. Pokazalo pa se je, da trg hoče lepljene elemente iz boljše kvalitete.
Postavljeni so bili tudi Meles, kotlovnica in dve Riko sušilnici.
Proti koncu osemdesetih let je bilo treba misliti na novo žagalnico. Stara žaga je imela samo streho.
Bila je slabo zaprta, tehnologija pa je zahtevala več prečnih odprtin na raznih straneh. Zaradi tega na
ogrevanje sploh niso mogli pomisliti. Transportne naprave so bile po več kot desetletnem
Stran 3
obratovanju dotrajane. Gater Tophan sicer še vedno proizvaja zelo kvalitetne deske in trame vendar
pa je delo na njem prenaporno in zamudno.
Gater Esterer je neprekinjeno obratoval dve izmeni, razen krajših obdobij v zimskih mesecih. Leto
1989 je bilo v karieri »Stare« žage rekordno. Po evidenci razreza je bilo razžaganih 27.050 m3 jelovih
hlodov z srednjih premerom 36,25cm.
Razžagano je bilo tudi 5.757 m3 bukovine, srednjega premera 45cm. Opravljenih pa je bilo tudi 1.899
m3 privatnih razrezov. Večina le teh je bila izvršena na proste dni.
Realizacija Snežnikovega razreza 32.912 m3 hlodovine je bila do sedaj največja.
Leta 1991 so se začele večje okvare, realizacija razreza pa je padla na 23.504 m3.
Za leto 1992 je bil že drugič predviden zagon nove žagalnice (prvič je bil predviden maja 1991) vendar
še vedno ni bilo gatra in nekaj drugih manjših stvari.
3.8.1992 je ob sedmi uri zjutraj na gatru Esterer HD 30 stekel glavni ležaj. Gater se je ustavil.
Delovanje stare žage je bilo tako po več kot štiridesetih letih končano.
Gater Tophan sicer še vedno »pomaga« novi žagi z razrezom mizarskih prizem.
Kočevska Reka 02.04.1993
Andrej Pečnik
Stran 4