Sporočilo za javnost
STROKOVNO SREČANJE O PRVIH IZKUŠNJAH OB UVEDBI
PNEVMOKOKNEGA CEPLJENJA ZA OTROKE
Precepljenost v ciljni skupini je manj kot 50 odstotkov
Ljubljana, 26. maj 2015 - Sekcija za preventivno medicino in Združenje za pediatrijo, ki
delujeta v okviru Slovenskega zdravniškega društva, sta v Ljubljani organizirala
strokovni posvet o pnevmokoknem cepljenju za otroke, ki je bilo z letom 2015 prvič
uvedeno v redni program cepljenja. Na posvetu, ki se ga je udeležilo okoli 50
udeležencev, so strokovnjaki predstavili prve izkušnje v zvezi s tem cepljenjem. Po nekaj
mesecih izvajanja cepljenja prvi podatki kažejo, da je odziv na cepljenje v različnih
okoljih zelo različen, v povprečju pa je precepljenost v ciljni skupini otrok manj kot 50odstotna, zato si strokovnjaki želijo širše promocije cepljenja, v katero naj bodo
vključeni vsi ključni deležniki, ki v državi delujejo na področju cepljenja.
V letu 2015 se je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam uvedlo v redni program cepljenja
kot prostovoljno cepljenje, ki ga za ciljno skupino otrok, rojenih od 1. oktobra 2014 dalje,
financira država oziroma zdravstvena zavarovalnica. S tem se je Slovenija pridružila
številnim drugim državam Evropske unije, ki so v večini primerov že prej uvedle to cepljenje
za otroke. Pnevmokoki so glavni povzročitelji resnih bakterijskih okužb pri otrocih, zato je to
cepljenje tako zelo pomembno, poleg tega pa so rezervoar teh okužb ljudje, predvsem
dojenčki in majhni otroci. Podatki za Slovenijo kažejo, da je največji delež okuženih pri
otrocih do 1. leta starosti, obolevnosti pa je več tudi pri osebah, starejših od 50 let.
Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da je v letu 2008 po vsem svetu umrlo osem
milijonov otrok, mlajših od pet let, pri čemer jih je kar 500.000 umrlo zaradi pnevmokoknih
okužb. V državah, ki so že prej uvedle pnevmokokno cepljenje so opazili znižanje obolenj
zaradi invazivne pnevmokokne bolezni. Kljub uvedbi cepljenja pa strokovnjaki opozarjajo
tudi na izvajanje drugih ustreznih ukrepov, kot so ustrezna obravnava zbolelih, promocija
dojenja, zmanjšanje dejavnikov tveganja itd.
Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam se sicer v Sloveniji izvaja že več let, ni pa bilo
vključeno v redni program cepljenja, ampak je bilo brezplačno na voljo le za otroke, ki imajo
kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, ledvic, anatomsko ali funkcionalno asplenijo, sladkorno
bolezen, polžev vsadek, nevro-mišično bolezen, ki povečuje tveganje za aspiracijo, sum na
likvorfistulo ter bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv (vključene nekatere maligne
neoplazme, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, presaditev krvotvornih matičnih
celic ali notranjih organov).
Tako kot pri vseh cepljenjih se tudi pri cepljenju proti pnevmokoknim okužbam spremlja
neželene učinke po cepljenju. Podatki kažejo, da je bilo od leta 2007 do 2014 cepljenih
približno 25.000 oseb, pri čemer je bilo prijavljenih 47 neželenih učinkov po cepljenju, v
osmih primerih so bili otroci sprejeti v bolnišnico. Šlo je za kratkotrajne težave, ki so tudi
izvenele, kar je povsem v skladu z raziskavami, ki so bile glede tega cepljenja narejene v
svetu.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je za zdaj delež cepljenih v ciljni skupini premajhen, zato bo
potrebno v prihodnje še več pozornosti nameniti komunikaciji s starši in ozaveščanju javnosti
o koristih tega cepljenja. Zaradi velike obremenjenosti pediatrov in časa, ki ga morajo
nameniti za pojasnjevanje dobrobiti cepljenja, pa jim ostane premalo časa za ostala področja,
ki so prav tako zelo pomembna za zdrav in normalen razvoj otrok (gibanje, prehrana itd.).
Zato strokovnjaki želijo širšo promocijo cepljenja, v katero naj bodo vključeni vsi ključni
deležniki, ki v državi delujejo na področju cepljenja.
******
Spletna stran Združenja za pediatrijo SZD: www.zzp.si
Spletna stran sekcije za preventivno medicino: www.spm.si