1. No category

GLASILO RAŠIŠKEGA RODU
Avtor fotografij na naslovnici: Tine Prinčič
Pica party
dodobra natrenirali naše trebušne mišice. Prilagam še slikco naših
Tudi PP-ji se zabavamo in dobrot, nasmehi pa so dovolj zgo
ustvarjamo dobrote. Bil je petek vorni sami zase ;)
Ana
Cerar
v oktobru in želela sem ga preživeti v dobri družbi, taborniška pa je seveda najboljša za to.
Dobili smo se pri Tjaši, kjer smo
pekli pico. Poskrbeli smo tako za
mesojedce kot tudi za vegetarijance. Ogledali smo si tudi film
Mi smo Millerjevi, ob njem pa
Tja smo se odpravili z veliko
motivacije, saj je letošnja lokacija
ponujala
zelo
panoramsko
traso, dodatno pa je vse skupaj
«podkurila» ugodna vremenska
napoved. Za razliko od prejšnjih
štirih
let,
je
napovedovala
sončno vreme namesto dežja.
Vstali smo zgodaj, saj smo se že ob
6.30 naložili v kombi, ki nas je odpeljal na štart, v vasico Kladje, ki se
nahaja nad Cerknim. Tako so nam
organizatorji privarčevali kar nekaj
višinskih metrov. Jutranjo zaspanost
in nejevoljo so hitro razgnali razgledi
na sosednje hribe, ki so bili še vedno
Ana Lasič
GG –PP prehod
ROT
Zadnji vikend septembra sem se
edina rašičanka kot del sežanske
ekipe Jrtozavri udeležila Republiškega orientacijskega tekmovanja - ROT, ki je bilo letos organizirano v občini Cerkno. (beri: „Cirkno“) lično zaradi tehnično manj
zahtevne orientacije, krajše
proge, odlične organizacije in lepega vremena. Bila
je prava „uživancija“ ter
hkrati odlična priložnost
za druženje in nabiranje
izkušenj.
obsijani z mehko svetlobo, prisotno le ob sončnih vzhodih.
Do poznega popoldneva smo
vztrajali na progi, ki je bila nekoliko krajša in tehnično lažja kot
prejšnja leta, zato pa je ponujala veliko več razgledov. Po kar
nekaj skicah, preizkusu prve pomoči in lokostrelstva smo prispeli na bivak, na smučišču Črni
vrh. Po odličnem golažu, nekaj
klepeta in čudovitem sončnem
zahodu, smo se dokaj zgodaj
odpravili spat, saj nas je naslednjo jutro spet čakal zgodnji štart. Drugi dan smo se z vmesnimi dogodivščinami in izzivi
spustili v dolino, kjer nas je
kot zadnji preizkus čakalo postavljanje signalnega stolpa. Za
njim pa cilj in zasluženo kosilo.
Dne 10. 10. 2014 smo se zbrali
z namenom, da najstarejši GGji dobijo modre rutke in s tem
postanejo del popotnikov in popotnic. Sprva so se fantje morali obleči v kostume iz naravnih
materialov, se našminkati in tako
priti do cilja, na Rašico. Na poti
so pokazali znanje o prvi pomoči
in o vozlih, na cilju pa so postavili ogenj ter pripravili hrano.
Nazadnje so opravili zaprisego
in postali ponosni lastniki modrih rutk. Imeli smo se super, vsi
pa so se zares izkazali. Vsem
novopečenim PP-jem pa želimo
veliko taborniških trenutkov.
Špela Kern
RAŠICA JE ŠPICA
Si bil že kaj na Rašici in opazil
spremembo? Luštno vzdušje, topla hiška, dobra hrana in super
razgled… Taborniki smo šli 4. oktobra na sosednji hrib Šmarne
gore, ki je praznoval obuditev
planinskega doma. Tam smo pokazali naše veščine in spretnosti
ter seveda tudi dobro jedli in se
super imeli ter se prepričali, da je
Rašica res ŠPICA.
Tjaša
Baškovč
stran 3
Celotno tekmovanje je bilo od-
FOTOORIENTACIJA (prvič)
FOTOORIENTACIJA (drugič)
Intervju z Nasmejanimi breskvicami.
Sredi oktobra (18. 10. 2014)
smo se z avtobusom odpravili
v Ljubljano, kjer smo imeli fotoorentacijo. Vse se je začelo
tako, da smo na štartu dobili
sliko muzeja, katerega smo
morali najti. In potem smo po
določenem zaporedju hodili
od muzeja do muzeja, kjer so
bile različne zanimive delavnice, kot recimo: tekmovanje
v metanju papirnatih aviončkov, bojevanje z meči in ščiti, ki nam je bila tudi najbolj všeč in še
mnogo drugih. Ob koncu pa se nam je prilegel tudi mrzel sladoled 
Kaj vam je bilo najbolj všeč?
Ko smo se slikali s človekom kipom. (slika od Polone) Srečale smo veliko
ljudi in spoznale nove tabornike. (Jona) Preko igra smo spoznavale Ljubljano.
Kakšne so bile kontrolne točke?
Nekatere so bile težke, nekatere pa lahke. Našle smo jih s pomočjo
mimoidočih, čeprav nekateri zelo slabo poznajo Ljubljano. To nas je
razočaralo in razjezilo. Nekateri so mislili, da smo reklama in sploh niso
hoteli sodelovati.
Kakšne so bile naloge na kontrolnih točkah?
Zabavne, kreativne a nekatere so bile zelo težke. Uprizoriti smo morale
ljubezensko zgodbo, v pesku iskati igračke iz kinder jajčka in oponašale
sliko. Na Ljubljanskem gradu smo imeli test o lutkarstvu v Ljubljani. Imeli pa smo celo orientacijo v orientaciji.
Na katero mesto ste se
uvrstile? Kako ste bile
zadovoljne s tem?
Bile smo osme. Smo zadovoljne. Lahko bi bile
le na začetku malo hitrejše. Zaradi napačnih
usmerjanj mimoidočih
smo se malo izgubile in
smo šle vse do Kliničnega centra.
Ste spoznale koga
novega?
Spoznale smo nekaj mimoidočih in srečale veliko tabornikov.
MČ vesela srečanja
15. novembra smo se z avtobusom odpeljali na osnovno šolo Sostro, kjer
so potekala MČ vesela srečanja. Bil je pester izbor delavnic in mi smo jih
obiskali kar 16. Letošnja tema je bila potovanje skozi čas in navdušile so
nas delavnice: mostiščarji, Emona, Egipt, kamena doba… še najbolj pa
nam je bila všeč soba sladkarij. Delavnice so nam bile všeč in z veseljem bi jih ponovno obiskali, a kaj ko naslednje leto ne bomo več MČ-ji.
Vod Mularija (vodnica Eva Dežman)
In še glavna misel o Fotoorientaciji?
Bilo je zabavno. Res lepo vreme in družba je bila odlična.
Jona, Urša, Patricija, Nuša, Julija in Neža.
Vod Zvite Veverice (vodnik Aleš Adlešič)
stran 5
PRIPRAVE NA GLAS SVOBODNE JELOVICE
ali kako so Čokoladne hekarce garale
PP – klub PRAZNIČNA IZMENJAVA CUNJ
Razmišljala sem o spremembah, ki so potrebne za vzpostavitev nove „ekološke ekonomije“, na temo katere sem morala tistega dne ravno pisati seminarsko nalogo. Nenadoma me je prešinilo in rekla sem, prvi korak k temu lahko naredimo že taborniki.
Tako sem organizirala PP klub, ki se je odvil v
petek, 12. 12. 2014 zvečer, z naslovom Praznična izmenjava cunj. Res je, da takšno ravnanje
ne bo rešilo vseh ekoloških problemov, je pa
majhen delček, ki spreminja naša razmišljanja
in morda v prihodnosti ustvarja bolj trajnostne
in varčne generacije. Tako smo vsi prebrskali omare in prinesli s seboj obleke, ki so nam
premajhne, prevelike, prestaromodne, čudne
ipd. Moram priznati, da se je v majhni Lukovi
dnevni sobi nabral res zajeten kup „cunj“. Večer se je prelevil v prav zabavno preizkušanje,
komentiranje, kreiranje, ki smo ga popestrili še z manjšim kulinaričnem
vložkom, za katerega je poskrbela naša Špelca, ki je ravno prispela s potepanja po Barceloni. Tako smo želodčke napolnili s španskimi tapasi, katere, priznam, bi z veseljem poskusila še kdaj. Večer smo zaključili s prijetnim klepetom in vsi s polnimi vrečkami svojih „novih“ oblek odšli domov.
ZNOT
V soboto, 6. 12. 2014, smo se taborniki rašiškega rodu odpravili na ZNOT (zimsko nočno orientacijo). Ker nas je bilo v vodu premalo, smo se združili z drugim vodom. Najbolj zanimivo je bilo
to, da smo se vsi pripeljali z enim avtom. Ko smo prišli pred šolo,
smo zagledali tabornike iz različnih rodov. Zelo hitro smo ugotovili, da bomo štartali prvi, zato nas je bilo malce strah. A slej ko
prej smo ugotovili, da to sploh ni tako slabo. Hodili smo po različnih bližnjicah, kar se je kmalu izkazalo za slabo idejo. Edina stvar,
ki smo se je ustrašili, so bile krave, ki so bile videti kot volki. Na
poti smo srečali skupino, ki se ni prav dobro razumela. Kmalu smo
jih zapustili in se vrnili. Ko smo prišli nazaj, nas je pričakal čaj in
(premalo soljen) golaž. Vse skupaj je bila ena velika dogodivščina.
Viktor Đukić
Tako smo dobili praznična darila povsem brezplačno, omare so bolj polne, hkrati pa smo vsaj majčkeno ob tem poskrbeli še za naš planet in za generacije, ki prihajajo.
Katarina Ferlin
KAJ ZBIRA VOD KARTE 146 PRI VEŠČINI ZBIRALEC?
Jaz in Klemen skupaj zbirava nogometne sličice. Zbirava jih že štiri tedne. Imava pa jih že več kot 200. Zdaj jih zbiramo tudi skupaj z ostalimi prijatelji. Najina najljubša sličica je Cristiano Ronaldo.
Rok Susič
stran 7
Odločil sem se za zbiranje lego kock. Zbiram jih že približno štiri leta. Za
zbiranje lego kock sem se odločil,ker se ob tem zelo zabavam še posebej, ko jih sestavljam. Pravzaprav jih zbirava skupaj z mojim bratcem,
vendar jih imam jaz več. V najini zbirki sta tudi dva lego vlaka.
Matic Roter
INTERVJU Z RAŠIŠKIMI RISI
Zbiram plastične krožničke in papirnate prtičke, v svoji zbirki imam
že približno 30 krožničkov in 50 prtičkov. Zbirati sem jih začel v vrtcu. Največ sem jih dobil takrat, ko je nekdo praznoval rojstni dan.
Urša: Mene ni bilo takrat, ko sta prišla v razred, želela sem biti tabornica
dlje časa in ko sem videla, da je možnost, sem začela hodit in bilo mi je
všeč.
Zala: Jaz sem si zelo dolgo želela biti tabornica, želela sem hoditi k tabornikom že v 4. razredu, a takrat mi termin ni ustrezal, potem v 5. pa je bil
drug termin in lahko sem začela hodit.
Anže Gartner
Jaz zbiram razglednice. Imam jih že zelo veliko. Moja najljubša razglednica je prišla i z Šrilanke. Poslala mi jo je moja prijateljica Ema. Vse so mi
zelo všeč, saj so prišle iz drugih krajev in držav. Eno sem dobila celo od
mojega sošolca. Tesa Kulauzović
Jaz zbiram stare zvezke. Začela sem jih zbirati po mamini in očijevi želji.
Imam jih vse od prvega razreda. Moji najljubši zvezki so tisti, ki smo
jih uporabljali v prvem razredu. V moji zbirki je zvezkov že približno
40, za dve polni omari. Zelo so zanimivi, ko si vzameš čas in pregledaš
vse zvezke, saj vidiš kaj si risal, pisal, barval in podobno. Največ imam
med predmetnih delovnih zvezkov, saj smo v prvem,drugem in tretjem
razredu večinoma uporabljali le te.
Ema
Kobav
Svojo zbirko imenujem Vele kamni. Moja zbirka šteje 8, 9 mrbit še
celo 10 kamnov. Zbiram jih zato, ker vedno najdem zanimive kamne.
Niti sanja se mi ne kok dolg časa jih že zbiram. Med njimi je kralj okamenela korala, njegova desna roka pa veliki (tako rečem največjemu
kamnu).
Aljaž
Hribar
Jaz zbiram kovance po vsej Evropi. Vse sem že zbral iz Slovenije, Italije in Francije. Imam tudi enega iz leta 2014, želim si kovance iz leta
1900. Zbiram jih že od leta 2012. Rad zbiram kovance, ker so mi slike
na kovancih zelo zanimive. V albumu, ki ga imam, mi manjka še 21 kovancev od 85. Najtežje je najti kovance iz Finske in Romunije. Kovance zbira tudi moj oči, zato sem si želel,da bi dobil enak album kot on.
Na žalost ga nisem, ampak mi je tudi ta vseeno všeč, saj ima na hrbtni strani zemljevid Evrope, da vem kje so te države kovancev v Evropi.
Matic Muha
Zbrala: vodnica Kaja Juras
Zakaj ste začeli hoditi k tabornikom?
Nina: Ker je prišel v naš razred Anže in nam je dal balone in jedli smo
čokolado in bilo mi je zelo všeč.
Manca: Želela sem hoditi k tabornikom, že odkar sem vedela, da hodi
moj brat in ko sem v šoli dobila to možnost, sem začela hodit.
Kaj ste si mislili o vodnici Poloni, ko ste jo prvič videli? (iskreno)
Tiha in prijazna, [vsi v en glas] Polona je super!
Kateri sestanek vam je najbolj ostal v spominu?
(hrana ne velja)
-Ko smo kurili ogenj in jedli hrenovke na Brodu v
gozdičku in se delali da si je Zala zvila nogo
-Ko smo bili mi vodniki
-Ko je bil sneg in smo se kepali s Tinetom.
Slišali smo, da ste postali Božiček za en dan. Lahko poveste kaj več o tem?
Vsi smo se počutili zelo dobro, ko smo pomagali
12-letnici in ji s tem polepšali božič in pomagali
nekomu, ki nima denarja.
Nina: Meni je bilo všeč ,ker sem takrat lahko ustvarjala svoje metuljčke, a
jih je kasneje moja mami vrgla v smeti.
Kje so sestanki boljši, na OŠ Brod ali v sobici v Gameljnah?
Na Brodu spomladi in jeseni, ker je tam gozdiček in smo bili velikokrat v
stran 9
naravi in jo raziskovali. Med zimo pa nam je bolj všeč sobica v Gameljnah, ker je bolj cosy.
Do katerega leta boste taborniki?
Manca: Dokler ne bom umrla.
Demi, Urša: Dokler bo to moj interes.
Kakšni so vaši taborniški cilji?
Zala: Postati starešina.
Demi: Da bom postala vodnica.
Urša: Da bom znala kaj narediti v naravi in preživeti v naravi, ker se mi
zdi, da zdaj še ne znam prav veliko.
Je hoditi k tabornikom boljše kot igrati inštrument/plesati/hoditi na
gimnastiko/igrati tenis/hoditi na risanje?
Odvisno kaj, jahanje nam je boljše. Pri tabornikih nam je bolj všeč to, da
se lahko več družimo in izrazimo svojo pravo naravo.
Kako bi sami naredili svet boljši?
Zala: Jaz bi vse politike dala v zapor, nadomestili bi jih mi taborniki.
Demi: Taborniki bi morali zasesti svet, vsak drugi otrok bi moral biti tabornik (ne skavt). Politike bi spremenila v pametne ljudi.
Nina: Ukinemo vse avtomobile in hodimo po svetu s konji in na skatebordih.
Urša: Šla bi po kita, ker čarobna ribica ne more izpolnit tako velike želje,
ta kit bi spremenil vse ljudi v dobre.
Manca: Uničila bi vse tovarne, naredila bi tovarno sladkarij, da bi bile
zastonj za vse otroke.
Žan: Uničil bi vse, kar onesnažuje okolje.
Demi: Začela bi ločevati, ozaveščala bi ljudi o taborništvu.
Zala: Ljudem bi začela govoriti, da res onesnažujejo okolje (ker se tega
ne zavedajo) in da mi na to veliko vplivamo, mi si sami svet delamo grši.
Manca: Lahko bi šla po svetu in zbrala vse tabornike in denar in bi naredili center, kjer bi lahko delali vse, od hrane do …
Taborniški risi
Najbolj sladek izlet v Gradec
Taborniki rašiškega rodu te vabimo, da se nam v soboto, 17. januarja 2015, pridružiš na rodovem izletu v Gradec. Ogledali si bomo
mesto, raziskovali staro mestno jedro in njegove znamenitosti.
Predvsem pa si bomo ogledali tovarno čokolade Zotter in se malo
posladkali.
Dobimo se v soboto, 17. 1. 2015, ob 7.30
pred OŠ Brod, kamor se bomo vrnili okoli
19.00. Cena izleta je 35€, ki jo ob prijavi
prinesete vodniku.
Prijava vodniku je obvezna do 14. 1. 2015.
Pripravite se na raziskovanje in sladkanje.
Se vidimo. 
Za več informacij vprašaj vodnika ali pokliči
Ano (041 272 450), Tineta (040 431 114)
stran 11
UTRINKI S ŠTIRIMESEČNE PRAKSE NA PORTUGALSKEM
ZAHVALA ORGANIZATORK PRAZNIČNEGA SEJMA
Preden začneš z branjem, se ustavi za trenutek in razmisli, kaj veš o Portugalski. Kje se nahaja? Kaj tam govorijo? Kaj pomeni luzofonska skupnost? Kaj je fado? Kaj smo slišali o njihovi ekonomski situaciji v preteklih letih? Kaj je pastel de nata?
Upam, da ste se na sejmu imeli lepo, da ste se srečali s starimi prijatelji in znanci ter se sprostili ob kuhanemu vinu in uživali ob prazničnem
programu. Vsem hvala, da ste se sejma udeležili, še posebej smo
hvaležni za vse, ki so na kakršen koli način prispevali v dobrodelne prispevke. Zbrali smo namreč čez 1000 evrov, ki bodo namenjeni župnijskemu karitasu, ki pa bo ta denar uporabil za nakup hrane in
osnovnih potrebščin za socialno ogrožene družine. Še enkrat hvala.
Jaz priznam, da sem o tej deželi pred odhodom tja vedela le nekaj osnovnih podatkov, po slabih štirih mesecih bivanja tam pa so
mi njihova kultura, družba in jezik kar dobro poznani. V tem času sem
živela v Portu, v predmestju pa sem opravljala svojo Erasmus prakso: pomagala sem pri pouku angleščine v osnovni in srednji šoli.
Vmes je bilo tudi nekaj taborniških
utrinkov. Naj za začetek povem, da
sem se vsako jutro peljala mimo
krožišča, na sredini katerega je mimoidoče gledal Baden Powell, poleg njega pa je bilo zapisano njegovo znano reklo »Deixai o mundo
um pouco melhor do que o encontraste«. Enkrat sem se odpravila v
Pariz na pripravljalno srečanje vodij odprav za Roverway 2016 (ne,
Pariza niso preselili na Portugalsko, da ne bo pomote). Med portugalske
tabornike iz različnih delov države sem se vključila za en vikend, ko sem
se udeležila glasbenega festivala, česar pri nas ne poznamo. Taborniške
skupine PP-jev in RR-jev so pripravile glasbeni nastop, vse od avtorskega besedila, glasbe, igranja in petja, potem pa so se med seboj pomerile v veliki dvorani, kamor je prišlo res veliko netabornikov, kar je pričalo o tem, da ima taborništvo pomembno mesto v tamkajšnji družbi.
To so bili torej taborniški utrinki, ki so kljub nepoznanim ljudem bili na nek način
domači, na zalogi pa je še veliko drugih, iz
šole, Porta, turističnega raziskovanja, kulinaričnih užitkov in neužitkov, pripravljalnega srečanja za naslednji Roverway ... če
te zanima, me le pocukaj za rokav, pa bom z
veseljem delila svojo izkušnjo tudi s teboj.
Helena Ločniškar
Lepe
praznike
in
se
vidimo
naslednje
leto,
kajne?
Tanja Kern in Manca Smolej
NOVA PRIDOBITEV NA OŠ
ŠMARTNO
Z letošnjim letom smo
taborniki dobili nov prostor za
izvajanje sestankov. Takole
so sobico Anže, Živa, Manca
in Aleš pobarvali.
stran 13
UTRINKI Z LETOŠNJEGA TABORA
ZIMOVANJE V
LEDENI DOBI
Ali bi rad pomagali veverici iskati želod,
graditi ledene veverice
ter imeti pravo snežno
vojno?
Potem se nam
pridruži na
zimovanju, ki
bo od 6. do 8.
marca 2015
v Skomarjah pri
Zrečah.
Za več informacij pokliči Polono
(040 798 785) ali Aleša
( (051 804 617).
Malo za nostalgijo... Kdo se še
spomni tega opravljivega časopisa?
stran 15
Rašiček je glasilo Društva tabornikov Rašiški rod, Pločanska 8, 1211 Lj. - Šmartno. Leto 2015, številka 1. Zbrala in uredila: Klara Koželj. Hvala vsem sodelujočim
Avtorja fotografij: Tine Prinčič in Luka Susič