DOBRODELNEGA KROŽKA ZA LEPŠI SVET OŠ ŠMARTNO
UTRINKI DOBRODELNEGA KROŽKA ZA LEPŠI SVET OŠ ŠMARTNO Šmartno pri Litiji, junij 2015 1 UVOD Če imaš kdaj srečo, zvečer, ko pogledaš v nebo, vidiš utrinek. Že od nekdaj je navada, da si ob njem nekaj zaželiš. Ponavadi so to lepe stvari, pravljične, čudovite ... Naše glasilo UTRINKI so tudi ena čudežna stvaritev, saj so v njem naši lepi spomini na celoletno obiskovanje dobrodelnega krožka za lepši svet. V tem šolskem letu smo se res zelo zabavali, kar nam povedo slike, ki sem jih kot ena izmed dveh urednic dodala v glasilo. V njem so tudi misli ter dejavnosti mojih dobrih prijateljev — članov krožka. Marsikaj smo skupaj doživeli. Da pa naše prijateljstvo in lepi spomini ne bodo pozabljeni (kar dvomim, da bodo), smo naredili glasilo, ki bo spominjalo na vse nas skupaj, kot eno. Skupaj zmoremo vse, tako da pojdimo in naredimo svet lep, poln prijateljstva in dobrote. Nika Šircelj, 9. b Krožek za lepši sestavljajo prostovoljci Ema Justin, Nina Ulčar, Jerneja Čopar, Neža Vavtar, Pija Hostnik, Nastja Novak, Nika Šircelj, Aleksander Simić, Teja Bučar, Pia Smrekar, Anja Grošelj, Martina Vidic, Tara Tišler Doblekar, Gašper Zaman, Slavko Hauptman, Erik Hauptman, Jona Smrekar, Saša Posega, Anja Pergar, Lara Tomažič, Teja Kokovica, Lana Doblekar, Matevž Smrekar 2 UVODNA BESEDA RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO Dobrodelni krožek na naši šoli je v zadnjih letih prerasel okvir običajnega krožka. Člani krožka za lepši svet aktivno in ustvarjalno prispevate, da je življenje na šoli in izven nje zares lepše. Vaše delo je bilo opaženo tudi izven šole. Za vaš izjemen prispevek na področju dobrodelnosti in prostovoljstva, vam je Slovenska filantropija podelila naziv JUNAKI NAŠEGA ČASA. Hvala vam in vaši mentorici, da idejo dobrodelnosti in prostovoljstva širite med sošolci ter iskrene čestitke za doseženo priznanje. Albert Pavli, ravnatelj VESELA SEM NAVDUŠENJA IN PRIPRAVLJENOSTI UČENCEV Za uvod v naše spominčke na skupno druženje sva naredili intervju z našo učiteljico Vlasto Tacer, ki je mentorica dobrodelnega krožka. Pa poglejmo, kaj si naša mentorica misli o ... :) Kdaj ste začeli s prostovoljnim delom in kdo vas je za to navdihnil? Prostovoljstvo je bilo v naši družini in kraju način življenja. Spontano je potekala medsosedska in medvrstniška pomoč, obiskovanje starejših … Takrat niso bili še tako močni razni kradljivci časa. V »organizirano« prostovoljstvo sem se začela vključevati v času študija. Preko društva MOST sem obiskovala starejšega gospoda v Ljubljani in z njim igrala šah. Bila sem prostovoljka v skupinah Vera in luč, v Društvu slepih in slabovidnih, začela sem pomagati kot animatorka in voditeljica pri oratorijih. Vključevala sem se v različne prostovoljske dejavnosti, največ v okviru Cerkve. Kdaj ste začeli učiti na naši šoli, kaj je vaše delo in koliko časa že vodite dobrodelni krožek? Na OŠ Šmartno sem šesto leto. Zaposlena sem kot učiteljica za dodatno strokovno pomoč, kar pomeni, da delam z otroki, ki imajo težave pri učenju. Poleg priprav in neposrednega dela z učenci, je področje mojega 3 dela tudi sodelovanje s starši, z zunanjimi ustanovami, s strokovnimi delavci … S krožkom smo začeli pred petimi leti. Kako se počutite pri krožku? Lepo. Dobrodelni krožek je zame hkrati delo, skrb in izziv. Želim si, da bi se učenci zavedali odgovornosti, ki jo imajo kot člani družbe in tega, da imajo s svojimi dejanji možnost pomagati pri spreminjanju sveta. Želim si, da bi vedeli, da vsaka lepa misel in vsako dobro delo, četudi najmanjše, pomaga, da je svet, v katerem živimo, lep in da bi to miselnost znali širiti tudi med druge. Pri delu mi je v pomoč podpora Mojce in drugih sodelavcev. Kaj si mislite o prostovoljcih? Vesela sem navdušenja in pripravljenosti učencev, ki obiskujejo dobrodelni krožek. Všeč mi je njihova pristnost, ideje. Postajajo občutljivejši za potrebe ljudi v stiski in iščejo odgovore in rešitve. Všeč mi je, da so med njimi prijateljske vezi in da h krožku radi prihajajo. Kateri od članov krožka se vam zdi najbolj zagret za prostovoljstvo? Vsak na svoj način. Kakšni se vam zdijo prostovoljci, ki obiskujejo Dom Tisje? Vesela sem, ker nam je organizacijsko uspelo vzpostaviti sodelovanje z Domom Tisje. Zdi se mi, da prostovoljci hodijo tja z velikim veseljem. Od začetka so bili zadržani. Postopoma so postali spretnejši in bolj odprti v odnosih s starejšimi. Intervju pripravili: Nastja in Nika, 9. b Krožek in jaz... V devetem razredu sem začela obiskovati krožek za lepši svet, ki ga vodi učiteljica Vlasta. Za obiskovanje krožka sem se odločila, ker me je zelo zanimalo, kaj tam počnejo. Pri krožku sem vztrajala celo leto, ker smo vedno počeli kaj zanimivega. Zelo všeč mi je bilo prostovoljstvo v Domu Tisje. Veliko smo ustvarjali (plakate, goske, lepe misli ...). Nastja, 9. b 4 OBISKI V DOMU TISJE V domu že vrsto let negujemo in spodbujamo prostovoljce ter skrbimo za pozitivno podobo prostovoljskega dela, ki je pomemben člen pri skrbi za dobro počutje stanovalcev. Program prostovoljskega dela v našem domu temelji na spremljanju stanovalcev, spoznavanju in vživljanju v svet starega človeka, predvsem gre za pogovore in druženje s stanovalci. Bistveno pri vsem tem pa je zadovoljstvo stanovalcev doma, saj jim je dan z obiski prostovoljcev krajši in lepši. Učenci Osnovne šole Šmartno so že nekaj časa naši zvesti obiskovalci. Skupino prostovoljcev vodi mentorica Vlasta Tacer, ki je tudi pobudnica našega sodelovanja ter srčno in predano skrbi za obojestransko zadovoljstvo pri tem medgeneracijskem povezovanju. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo tako mentorici kot tudi vsem mladim prostovoljcem, učencem OŠ Šmartno, naša vrata pa so vedno odprta vsem, ki bi si radi popestrili svoje življenje in naredili kaj lepega in dobrega, saj so modrosti in izkušnje starejših najdragocenejši učni vir vseh generacij. Renata Ozimek, koordinatorica prostovoljskega dela Z dobrodelnim krožkom že kar nekaj časa hodimo v Dom Tisje. Tam pomagamo uslužbencem in stanovalcem. Z prijateljico Emo obiskujeva gospo Malči, ki je živela v Šmartnem, vendar se je zaradi poškodbe morala preseliti v dom. Že od začetka se dobro razumemo. Vedno znova se naju razveseli, prav tako medve nje. Ko je bila še doma, smo skupaj igrali družabne igre ter včasih tudi kaj skuhali. Upam, da bom lahko se naprej obiskovala Malči ter razveseljevala ljudi okoli sebe. Neža, 9. b 5 Z dobrodelnim krožkom za lepši svet vsakih 14 dni obiščemo Dom Tisje. Vsakič počnemo kaj drugega (postavljamo ali pospravljamo božična drevesca, se pogovarjamo s stanovalci itd.). To prostovoljno delo mi je zelo všeč, saj spoznam veliko ljudi in zvem več o življenju starejših. Pija, 9. b V sredo, 18.3., smo se učenci, ki obiskujemo dobrodelni krožek odpravili v Dom Tisje. Tam smo odpeljali stanovalce na sprehod. Med sprehodom smo se malo pogovorili. Na koncu smo še malo sedli na klopce pred domom. To je bila lepa izkušnja. Jaz sem zelo užival. Slavko, 7. c V sredo 18. marca smo v okviru krožka za lepši svet zopet obiskali Dom Tisje. Tako kot zadnjič smo tudi tokrat družbo delali starejšim osebam. Nekateri smo pomagali ljudem pri hoji, spet drugi pa so pomagali ljudem na invalidskih vozičkih. Po sprehodu smo še malo posedeli na soncu in se pogovarjali z starejšimi, ki so nam povedali veliko zanimivih zgodb iz svojega življenja. Nastja, 9. b Z dobrodelnim krožkom pogosto obiščemo Dom Tisje, kjer pomagamo starejšim. Všeč mi je njihova prijaznost. Tam se počutim OK. Tam pozabim na vse skrbi po napornem dnevu v šoli. Ponavadi starejšim ljudem v domu delamo družbo ali pa jih peljemo ven na svež zrak. Nika, 9. b 6 Z učenci dobrodelnega krožka od decembra naprej dvakrat mesečno obiskujemo Dom Tisje. Obiski so namenjeni skupnim akcijam ali pa le preprostemu druženju med stanovalci in učenci. To druženje se mi zdi pomembno, ker starejši prenašajo svoje izkušnje, svoj pogled na življenje, vrednote … na mlajše, mlajši pa starejšim prinašajo svežino in veselje. Pomembno se mi zdi tudi z vidika razbijanja nekaterih tabu tem, ki so prisotne v naši družbi in medgeneracijskega sodelovanja ter povezovanja. Všeč mi je veselje, s katerim otroci odhajajo v Dom Tisje in gostoljubnost Doma. mentorica Vlasta T. VEDNO SEM JIH ZELO VESELA Odgovori na vprašanje, če so ji všeč obiski prostovoljcev, gospa Amalija Tomažič. Pove tudi, da te obiske komaj čaka, saj so zabavni in ji zato ni dolgčas. Gospa Amalija je stara 85 let, živi v Domu Tisje in ima za seboj veliko zanimivih dogodkov. Nekaj jih bova opisali v intervjuju. Ste se kot otrok ukvarjali s prostovoljstvom? Takrat smo tudi imeli takšne krožke, ampak sem že veliko pozabila. Jaz nisem hodila na takšne krožke, saj smo z družino živeli na kmetiji in zato ni bilo veliko časa za šolo. Kje ste se šolali? V tistih časih smo imeli bolj skromno šolo, saj je bilo med vojno. Štiri leta sem hodila v šolo v Štangi. Za naprej smo imeli razne tečaje. Kako vam je šlo v šoli, kateri predmet ste imeli najraje? V šoli mi je šlo dobro. Tja sem zelo rada hodila. Še vedno vso poštevanko znam na pamet. Zelo rada sem pisala, brala in se ukvarjala z ročnimi deli. Imeli smo zelo v redu učiteljico, ampak so jo Italijani ustrelili med vojno. Ste se poleg šole ukvarjali še s kakšno dejavnostjo? Ne, takrat tega ni bilo. To so bili hudi časi. Hodili smo v nemško šolo in govorili po nemško. Nekaj besed bi še zdaj znala povedati v nemščini. 7 Kaj ste bili po poklicu? Imela sem veliko poklicev. V tovarni usnja v Šmartnem sem delala 25 let. Ker sem bila doma na kmetiji, sem imela tudi doma veliko dela. 16 let sem bila kuharica v šmarskem župnišču. Kaj je bila vaša najljubša jed oz. kaj ste najraje kuhali? Ne vem, kaj bi rekla, saj mi je bilo vse všeč. Morda sem imela malo raje kmečke jedi, ki sem jih bila navajena od doma. V župnišču sem kuhala različne jedi in duhovniki so bili zelo zadovoljni z menoj. Zakaj vas vsi kličejo Malči in ne Amalija? Že kot otroka so me vsi tako klicali. Staršem je bilo Malči všeč, saj sem bila majhna. Malči je bolj uporabno, ker je krajše kot Amalija. Kaj vam je najbolj všeč v Domu Tisje? Zelo mi je všeč, ker so tu zelo prijazni ljudje, luštne sestre in zanimive prireditve. Vsak teden je kakšna prireditev. V soboto je maša, pri kateri sodelujejo birmanci. Kako je bilo med vojno? Zelo hudo, ampak je minilo. V naši družini ni bil nihče ustreljen. Moj brat je bil pri partizanih. V družini je bilo devet otrok, imela sem tri sestre in šest bratov. Še vedno smo zelo dobri prijatelji in se razumemo, večkrat me pridejo obiskat. Kaj vam v življenju največ pomeni? V življenju mi je najbolj pomembno zdravje, da smo vsi zdravi in da smo med seboj dobri prijatelji. Pripravili: Neža in Pija, 9. b Krožek in jaz... Bila sem v osmem razredu, ko sem začela obiskovati dobrodelni krožek. Navdihnila me je moja sestrična, saj me je že leto prej nagovarjala, naj se ga udeležujem. Skupaj s sošolko sva ga začeli obiskovati ter nuditi pomoč mlajšim pri domačih nalogah in učenju. Krožek sem tako vzljubila, da sem ga začela obiskovati tudi to šolsko leto. Rada se družim z drugimi prostovoljci. Skupaj počnemo mnogo zanimivih stvari, kot so: zbiranje potrebščin, zbiranje igrač, delanje voščilnic … Tudi drugim svetujem, naj ga obiskujejo, saj je res fajn Nika, 9. b 8 POMOČ MLAJŠIM – OBISKOVANJE PRVEGA RAZREDA S sošolko Pio sva vsak petek in vsako drugo sredo obiščeva učence podaljšanega bivanja prvega razreda. Ob začetku šolskega leta sva se pri dobrodelnem krožku odločili za to. Najin namen je bil pomoč pri domačih nalogah. Pri prvih obiskih so bili prvošolci sramežljivi in si niso upali prositi za pomoč. Le eden izmed njih naju je ves čas klical k sebi in prosil, naj mu ošiliva barvice ali pa kaj zradirava. Njihova zadržanost je kmalu izpuhtela in postali sva njihovi najboljši prijateljici. Nekateri se obnašajo, kot bi bili njihovi sestrici, saj vedno, ko naju vidijo, zaslišiva glasove: Piaaaaa, Tejaaaa, nato pa naju objamejo ter se obešajo na naju. Prijetno je videti, da te je nekdo tako vesel, sploh pa je lepo videti nasmejane otroške obraze. Zanimivo je poslušati njihove pripovedi ter zanimiva vprašanja. Skupaj smo se zabavali in to je bila res lepa izkušnja! Teja, 7. b In kaj o tem pravijo prvošolci: Bilo je lepo, ker sta se z nami igrali. Pomagali sta nam pri nalogah. Želim si, da pride naslednje leto poleg njiju še Martina. Špela Bilo mi je všeč, ker sta bili zabavni. Lahko smo se lovili in igrali šah. Skupaj smo se učili. S Tejo sva vadila za gasilske. Še posebej je bilo dobro, ker sem znal več kot ona. Max Bilo je fajn. Veliko smo se igrali in pogovarjali. Dobro je bilo enkrat, ko sta pomagali, ko smo delali jajčka. Bili sta prijazni. Želiva si, da bi naslednje leto spet prihajali. Tia, Manca Igrali smo se in pomagali sta nam pri nalogah. Zunaj smo bili skupaj. Všeč sta mi. Loti Všeč mi je bilo, ker sta nam pomagali pri nalogah in če nismo vedeli, kaj se igrati, smo se šli kar z njima igrat. Pija Upam, da bosta prihajali tudi naslednje leto. Ker sta zabavni in sta se z nami igrali. Ko smo šli ven, sta bili zadaj kot učiteljici. Vita 9 5. DECEMBER - MEDNARODNI DAN PROSTOVOLJSTVA 5. decembra je naša šola praznovala. Ta dan je namreč že od leta 1985 mednarodni dan prostovoljstva, s tem pa tudi praznik vseh prostovoljcev naše šole, ki jih ni malo. Da bi obeležili svoj praznik in našli še kakšnega prostovoljca, smo med učence, delavce in obiskovalce šole delili roke – nalepke z mislimi o prostovoljstvu ter knjižna kazala, ki nas vsak trenutek spomnijo, kako pomembno je prostovoljno delo. Med glavnim odmorom smo si lahko ogledali film o prostovoljstvu in ugotavljali, kaj vse lahko počnemo kot prostovoljci, pa tudi kaj vse že počnemo. Vsem želimo, da NAJDETE PROSTOVOLJCA V SEBI ter da bi bil 5. december vsak dan v letu. Mojca J. in Vlasta T. Na dan prostovoljstva smo delali rokice, na njih pa smo napisali pregovore, povezane s prostovoljstvom. Te rokice smo nato plastificirali in jih med glavnim odmorom podelili učencem in učiteljem. Nastja, 9. b 10 OBISKI STAREJŠIH OBČANOV V ŠMARTNEM H gospe Slavki je zelo dobro hoditi, ker je zelo prijazna. Včasih pove kakšno zgodbo. Če ji pomagaš, ti da piškote. Zelo slabo vidi, zato ji večkrat berem. Bral sem ji iz knjige Niti življenja in skupaj sva poslušala posnetek, ko je leta 2011 govorila na Radiju Ognjišče. K njej hodim ob torkih, včasih tudi ob petkih. Erik, 5. a Na vsakih 14 dni gremo na obisk h gospe Lojzki, ki živi v Šmartnem, da ji delamo družbo. Tja hodimo Saša, Lara, Teja in Jona. Pri njej je zanimivo, ker nam pripoveduje stare zgodbe o njeni družini, in zabavno, ker se veliko igramo družabne igre. Vsakokrat nam kaj postreže. Želimo si, da bi kdaj skupaj pekle piškote. Lana, Anja, 5. b Pri Lojzki je zelo zabavno. Veliko nam pove, kako je bilo starih časih. Med pripovedovanjem nam pogosto postreže piškotke ter čaj ali pa limonado. Jona, 5. b ŽIVLJENJE NI IGRAČA, JE BORBA PRI KATERI NE SMEŠ OBUPATI Slavka Mrzel je 90-letna gospa, ki živi v Šmartnem pri Litiji. V življenju je doživela marsikaj zanimivega in poučnega. Nekaj utrinkov iz njene življenjske poti je opisala v intervjuju. Koliko otrok je bilo v vaši družini? V naši družini je bilo dvanajst otrok, jaz sem bila najmlajša. Včasih so bile družine veliko večje. Pet mojih bratov in sester je umrlo nekaj mesecev po rojstvu. Ali ste se kot otrok ukvarjali s prostovoljstvom? Ne, takrat še ni bilo takšnih krožkov. Veliko smo si pomagali med sabo in si stali ob strani. Družine so bile velike, imele so od pet do petnajst otrok, zato je bilo veliko pomoči potrebnih. Kateri poklic ste opravljali? Nazadnje sem bila računovodkinja. Pred tem sem bila tudi šmarska poštarica, še prej telefonistka. V Ljubljani sem bila na zavodu za socialno zavarovanje. 26 let sem delala v šmarskem kiosku. 11 Kaj vam pomeni obiskovanje naših prostovoljcev? Zelo veliko. Vedno se mi lepo predstavijo in mi povejo kaj spodbudnega. Rada imam, da mi kaj preberejo, saj sama ne morem več brati in pisati. Kako ste se razumeli s starši? S starši smo imeli vedno lep odnos. Ko je ata umrl, sem bila stara 10 let. Otroci smo ostali sami z mamo. Kaj mislite o internetu in televiziji? Za mladino je to dobro, vendar ne, če gledajo vse od kraja. Jaz nimam televizije, samo radio Ognjišče poslušam. Hvala Bogu, da imam vsaj to. Kje ste se šolali? Kako vam je šlo? Osnovno šolo sem dokončala v Šmartnem, potem pa sem svoje šolanje nadaljevala v Litiji v meščanski šoli. V šoli mi je šlo dobro. Največkrat sem imela odlično spričevalo, enkrat pa prav dobro. Kaj vam pomeni versko življenje? Zelo veliko. Če tega ne bi imela, ne vem, kako bi prenašala svojo bolezen. V veri smo bili vzgojeni. Mama mi je bila v tem velik zgled in še zdaj se spomnim njenih besed, ki mi jih je govorila, preden sem šla prvič od doma v službo. Kaj daje smisel vašemu življenju? Smisel mojemu življenju daje to, da smo ustvarjeni za nebesa. Vsa svoje dela in dejanja moramo obračati k Bogu za dobre namene. Ubogi so tisti ljudje, ki v nič ne verujejo. Vera nas pripravlja na večno življenje, da bomo nekoč vsi prišli v nebesa. Življenje ni igrača, življenje je borba, pri kateri ne smeš obupati. Pripravili: Pija in Neža, 9. b Krožek in jaz... Na dobrodelni krožek hodim že od samega začetka, se pravi od 5. razreda. Za obiskovanje krožka sem se odločila zato, ker rada pomagam drugim in pri tem tudi zelo uživam. Veselim se vsakega srečanja. V veselje mi je tudi obisk Doma Tisje, kjer pomagamo starejšim. Aktivna sem tudi takrat, ko imamo akcije, v katerih zbiramo igrače, šolske potrebščine… Nina, 9. a 12 OBISK DRUŠTVA SONČEK Z učenci dobrodelnega krožka smo se odločili, da bomo raziskali, kaj pomeni cerebralna paraliza. Zato smo v mesecu februarju po spletu iskali zanimive podatke in izdelali plakate. Z njimi smo želeli tudi druge učence naše šole seznaniti s tem. Potem pa smo se povezali z centrom Društva Sonček v Ljubljani in se dogovorili za obisk. Med zimskimi počitnicami smo preživeli dva zelo zanimiva dneva. V sredo, 25. Februarja, smo se učenke (Ema, Nina, Nastja, Nika) zbrale in odšle k učiteljici Vlasti. Tam smo se porazdelile v skupini in začele peči piškote. Spekle smo jih veliko, ker pa smo imele časa na pretek, smo se lotile še nuteline zvezdice. Med čakanjem, da se pecivo in piškoti spečejo, smo igrale enko. Bil je zelo zanimiv dan, ki nam bo vsem še dolgo ostal v spominu. V četrtek, 26. Februarja, smo se učenci dobrodelnega krožka odpravili v Ljubljano. Z nami sta bili učiteljici Mateja in Vlasta. Na železniški postaji v Litiji smo se zbrali ob 8.30 in učiteljica Vlasta nam je povedala, kako bo potekal dan. Skupaj smo odšli na vlak. V Ljubljani se nam je pridružila Kaja. Odpravili smo se v društvo Sonček, kar je bilo zelo, zelo zanimivo. Predstavili so, kaj počnejo, povedali so nam, kaj je cerebralna paraliza, ogledali smo si izdelke in njihove delavnice. Ponudili smo jim piškotke, ki smo jih prejšnji dan spekli. Zapeli smo jim še pesmici, se 13 poslovili in odšli naprej. Odšli smo v McDonald's, kjer smo si razdelili kupone in naročili hrano. V Kinodvoru smo si ogledali Backa Jona, zelo smešno risanko o ovčkah, ki v velikem mestu iščejo gospodarja. Nato pa smo se z vlakom odpeljali na "domačo postajo" (postajo Litija), kjer so nas že čakali starši. Bil je zelo bogat in zanimiv dan. Lana, 5. b in Nika, 9. b Krožek in jaz... Pred nekaj leti so me nad krožkom navdušile prijateljice. Začela sem hoditi in ugotovila, da je svet veliko lepši, če v njem prevladuje dobrodelnost. Prej nisem imela v sebi posebne želje za prostovoljstvo, potem pa mi je postalo všeč. Na kratko bi lahko rekla, da mi je bilo pri krožku všeč vse, če pa se spustim v podrobnosti, mi je bilo najbolj všeč obiskovanje doma za ostarele Tisje. Ko sem zvedela, da bomo šli tja, mi zamisel ni bila preveč všeč, ker sem si pomoč ostarelim predstavljala drugače. Ampak ko sem videla vesele obraze starih mam in atov, ki so nam desetkrat v minuti povedali, kako smo pridni in prijazni, ter si med seboj veselo potrjevali, da so na svetu še dobri ljudje, takrat sem ugotovila, da če osrečuješ druge, potem se veselje tako hitro prikrade k tebi, da ga ne opaziš. Pija, 9.b 14 DAN ZA SPREMEMBE V okviru DNEVA ZA SPREMEMBE (vsakoletne vseslovenske akcije Slovenske filantropije, ki je bila letos 28. marca) smo se na naši šoli vključili v akcijo zbiranja zamaškov za Marka, štiriletnega dečka s cerebralno paralizo, ki: živi v stanovanjskem bloku (do njihovega stanovanja je 72 stopnic in potrebujejo dvigalo), si močno želi igrati harmoniko (potrebno jo je kupiti) in si želi hoditi (terapije so v večini plačljive in zelo drage). K sodelovanju smo povabili vse učence in učitelje in do srede junija zbrali sedem velikih vreč zamaškov. Krožek in jaz... Krožek sem pričela obiskovati v 5. razredu. Vključila me je najboljša prijateljica. Sedaj so minila že 4 leta in ker sem že v devetem razredu, se mi večkrat ne ljubi iti, toda ko grem, mi ni nikoli žal. Drugo leto ga bom verjetno kar pogrešala. Krožek se je sprva imenoval Unicef in to ime se je v naših glavah obdržalo do danes. Nikoli mi ni uspelo ugotoviti zakaj. Upam, da bodo pridno ustvarjali še veliko let. Jerneja, 9. a Krožek in jaz... H dobrodelnemu krožku me je pozabila moja prijateljica Jerneja. Ko mi je pripovedovala o tem, kar počnejo, sem bila zelo navdušena in sem seveda morala poskusit tudi sama. Na začetku nas je bilo pri krožku bolj malo, danes pa imamo kar 2 dovolj številčni skupini. Čeprav krožek obiskujem že več let, se ga še nisem "naveličala". Vsakič počnemo kaj drugega, saj je prostovoljstvo 'neskončno'. Krožek je zares super, posebej ker so super ljudje, ki ga obiskujejo. Neža, 9. b 15 PODARITE NAM MODRO SRCE Podjetje Nivea vsako leto organizira akcijo PODARITE NAM MODRO SRCE. Za vsako narisano modro srce z lepimi mislimi ali besedami podjetje Beiersdorf d. o. o v Učni sklad NIVEA podari 0,25 €, ta pa denar v celoti nameni štipendiranju otrok in mladostnikov iz socialno šibkejših okolij. Učenci dobrodelnega krožka smo se odločili, da bomo na naši šoli prevzeli organizacijo te akcije. Naredili smo plakate in akcijo predstavili po razredih. V prvih dneh so bile škatle, namenjene srčkom, še vedno prazne, zato se je šolski radio odločil, da organizira tekmovanje, kateri razred naredi največ najlepših srčkov. Škatle so se začele polniti. Do konca akcije smo zbrali zares veliko število modrih srčkov - 135 066. Največ srčkov (čez 50 000) so zbrali učenci 8. c razreda. Nagrado za najbolj izvirno narejena srca pa so si prislužili učenci PŠ Kostrevnica. Ko smo srčke poslali v podjetje Nivea, so ostali brez besed, saj je naša šola zbrala več modrih src kot vse ostale sodelujoče šole iz Slovenije skupaj. Zato so nas obiskali predstavniki podjetja Nivea, ambasadorka akcije, Alenka Mirt, in dolgoletni ambasador te akcije, priljubljeni komik Boštjan Gorenc Pižama. Predstavil nam je pravljico Rusica in grdina. Vsem je bil Pižama zelo všeč. Podjetje Nivea nam je podarilo diploma za NAJSRČNEJŠO ŠOLO. Učenci so se razveselili tudi balonov z modrimi srčki in lepimi besedami. Pia, 7. b 16 KO NAREDIŠ NEKAJ DOBREGA, SE POČUTIŠ BOLJŠE Intervju z učenci 8. c razreda, ki so absolutni zmagovalci zbiranja modrih src. Zakaj ste zbirali srčke? Po pravici povedano smo jih zbirali za nagrado, ki so jo obljubljali učenci šolskega radia razredu, ki bo naredil največ srčkov, pa tudi zaradi tega, ker je to delo zabavno in ker prispevamo neko vsoto denarja za tiste, ki si ne česa morejo privoščiti, saj ne vemo, kdaj se bo kaj takega pripetilo nam in bomo potrebovali pomoč drugih. Zakaj vam je prostovoljstvo všeč? Všeč nam je, ker vemo, da smo naredili nekaj dobrega za druge. Ko narediš nekaj dobrega, se počutiš boljše. Koliko srčkov ste zbrali? V 8. c razredu smo zbrali okoli 50 974 srčkov z lepimi besedami. Kdo v vašem razredu je naredil največ srčkov? Večino smo jih delali skupaj, posamezniki pa so jih vzeli domov in jih izdelali do konca. Se še spomnite, katere lepe besede ste pisali na njih? Največkrat smo napisali mir, ker je kratka in lepa beseda, drugače pa smo pisali še prijatelji, oče, mami, sorodniki, ljubezen, sreča, veselje, dobrodelnost ... Kakšna se vam je zdela predstava s Pižamo? Predstavitev nam je bila všeč, ker smo jo gledali s ponosom, saj smo naredili največ srčkov in smo vsaj v nečem prvi na naši šoli. Intervju pripravila: Nika, 9. b Dobrota je… Dobrodelnost je,… Prostovoljstvo je… Da nekaj dobro narediš, da nekomu pomagaš, da si dober do nečesa, da si prijazen. Če nekomu pomagaš, on pomaga tebi. Ožbej, 2. r. Da delaš dobra dela, pomagaš drugim , skrbiš za njih. Zaradi tega, da se sam izboljšaš. Ion, 2. r. Da pomagaš drugim ljudem in daješ hrano tistim, ki so lačni (če imaš slučajno doma ali pa da daš denar). Jan, 2. r. 17 MARTINOV SEJEM, AVENTNI VENČKI, VOŠČILNICE,... V začetku oktobra smo se odločili, da bomo izdelovali izdelke, namenjene za stojnico na Martinovem sejmu. Bili smo zelo ustvarjalni in pridni. K sodelovanju smo povabili tudi druge. Na stojnici smo ponudili: svečke, buče z lepimi mislimi, blazinice v obliki gosk (Zašila jih je gospa Vida, učenci 5. a razreda so jih napolnili in zašili do konca.), goske iz jajčnih lupin (pod mentorstvom učiteljice Romane), pajacke (Tu nam je pomagal krožek vezenja pod mentorstvom učiteljice Vanje, učenci podaljšanega bivanja in nekaj prijaznih gospa. Devetošolke so prišle v šolo celo dva dneva med počitnicami in jih dokončale.), čokoladne kroglice (Da so se lahko obiskovalci sejma posladkali.), Šmartinke (izdelane pod mentorstvom učiteljice Sonje). V soboto, 15. 11., so učenci sodelovali pri postavitvi stojnice in ponujanju izdelkov. Na prvo adventno nedeljo so bili pred šmarsko cerkvijo na voljo venčki, ki so jih izdelali učenci 5. b razreda in voščilnice, ki sta jih šivali in izdelovali Ema in Neža. 18 Denar, ki smo ga zbrali na stojnici in z adventnimi venčki ter voščilnicami, smo namenili za: - pomoč prizadetim v poplavah, - družine v stiski, - malo hišo za otroke v Pilštanju. Pri krožku mi je bilo najbolj všeč…. Neža in druženje, peka, ostali člani DK (Nika) ko smo se igrali in spoznavali (Jona) ko smo šli v Dom Tisje, se igrali razne igre in izdelovali stvari (Anja P.) ko smo pomagali ljudem v stiski (Saša) obiskovanje Doma Tisje (Pija, Matevž, Nastja) da smo se veliko družili in smejali, jedli sladkarije da smo se veliko družili, se zabavali in opravili mnogo dobrih del (Teja) izlet v Ljubljano (Nastja) in Škofjo Loko (Erik) Dobrota je… Dobrodelnost je,… Prostovoljstvo je… Dobra hrana in da si pomagamo pri domačih nalogah. Eva, 2. r. Prijaznost, prijateljstvo. Da pomagamo, če je kdo žalosten ali če komu ne gre pri učenju. Lea, 2. r. Ljubezen. Da nekomu narediš dobro delo. Da daš hrano tistim, ki je nimajo. Da sodeluješ v kakšni akciji, ko kaj zbiramo, in da komu kaj posodiš. Nik, 2. r. Sreča. Da nekomu pomagaš (sošolcu, staršem, starejšim ljudem). Da pomagaš nekomu, ki se mu je zgodila prometna nesreča. Neža, 2. r. Da komu razložiš snov. Gašper, 2. r. Da pomagamo drugim. Če kdo kaj ne ve, mu povemo. Da pomagamo komu iti čez cesto. Da se en kregamo. Če kdo nima barvice, mu jo posodimo. Nik, 2. r. 19 NOČ KNJIGE IN ZBIRANJE RABLJENIH IGRAČ IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN 23. aprila, na svetovni dan knjige, smo se tudi na naši šoli pridružili akciji Noč knjige. Preživeli smo zanimivo popoldne. Obiskala nas je ga Irena Štrus, ki je zaposlena v Azilnem domu Vič v Ljubljani. in nam na zelo zanimiv način predstavila azilni dom. Druženje smo nadaljevali na knjižni čajanki, kjer smo ob pitju čaja in sladkanju s pecivom poslušali zgodbo Avtobus Rose Parks. Sledila je delavnica. Učenci so izdelali avtobus, na katerem sedijo ljudje, ki so, podobno kot Rosa, s svojimi dejanji spreminjali svet. V avtobusu so izrezali okno, namenjeno vsem, kajti vsak lahko s svojim zgledom in dejanji pomaga, da bo svet lepši. Zadnji del večera pa smo preživeli v knjižnici. Izbrali smo vsak svojo knjigo, ugasnili luč, polegli po blazinah in ob soju ročnih svetilk brali. Bilo je čarobno. Med učenci se je porodila ideja, da bi za otroke v azilnem domu zbirali rabljene šolske potrebščine, igrače,… Skupaj z učenci dobrodelnega krožka so to akcijo izpeljali. Izdelali so plakate, akcijo predstavili po razredih in na koncu zbrane stvari uredili. Otroci, ki so morali zapustiti vse, so teh stvari zelo veseli. 20 KDO JE NAJBOLJŠI … MI !!! Slovenska filantropija je na prireditvi ob slovesnem dnevu prostovoljstva, ki je bila 19. 5. 2015 v Škofji Loki, doborodelnemu krožku naše šole podelila naziv JUNAKI NAŠEGA ČASA. Krožek združuje 22 prostovoljcev, ki skozi vse šolsko leto ustvarjalno in aktivno prispevajo za lepši svet na šoli in izven nje. Pomagajo starejšim na domu, mlajšim učencem v podaljšanem bivanju, urejajo interno glasilo krožka in preko leta izvajajo različne prostovoljske akcije. Prostovoljcem iskrena hvala za njihovo plemenito delo in čestitke za doseženo priznanje. Ravnatelj, Albert Pavli V torek, 19. 4., smo se po 4. uri namenili na podelitev naziva JUNAKI NAŠEGA ČASA v Škofjo Loko. Zbrali smo se v avli ter skupaj odšli na avtobus, kjer smo se zabavali in imeli fajn. Na podelitvi nismo prišli takoj na vrsto, saj so najprej priznanja podeljevali posameznikom, ki so si jih tako kot mi zelo zaslužili. Vsi smo komaj čakali in ko so poklicali na oder nas, smo takoj odhiteli tja. Med prireditvijo nas je s svojo glasbo navdušil Zoran Predin. Po končani prireditvi smo se slikali, nato pa nas je naš ravnatelj odpeljal na sladoled (izbrala sem si čokoladnega ). Nato smo se namenili k avtobusu, kjer smo pojedli sendviče ter se odpeljali domov. Ponosni smo bili, ko smo se videli na prvem programu TV Slovenija. Nika, 9. b 21 Krožek in jaz... K dobrodelnemu krožku sem pričela hoditi v 6. razredu. K temu so me nagovorile sošolke. Ker rada ustvarjam in pomagam, sem se zelo vživela v svoje delo in nasploh v sam krožek. V teh treh letih sem v okviru krožka doživela veliko. Obiskovala sem starejšo gospo, šivala voščilnice, naredila veliko novih izdelkov in predvsem spoznala ogromno novega glede samega prostovoljstva in ljudi v stiski. Zgodbe teh ljudi so me zelo ganile in samo še bolj spodbujale, da nisem obupala nad krožkom. Tako sem vztrajala vse do 9. razreda. Danes sem polna izkušenj in dobre volje. Na prostovoljstvo gledam kot na nekaj lepega, kar tudi je. Še bolje sem spoznala, kaj pomeni beseda pomagati, in na svet gledam rahlo drugače, malo bolj pozitivno. Ljudje se ne zavedamo, kaj imamo, dokler ne spoznamo človeka, ki dejansko nima ničesar. Takrat se zaveš, kako lepo življenje imaš. Jaz uživam vsak dan posebej in mi ni nič žal. Prostovoljstvo je nekaj lepega in ga priporočam vsem, ki imate vsaj malo srca. Verjemite, ne bo vam žal. Ema, 9. a 22 LEPO NAM JE SKUPAJ… Ustvarjamo, razmišljamo, pečemo, iščemo ideje, se zabavamo,... 23 Dobrota je… Dobrodelnost je,… Prostovoljstvo je… Da delaš dobra dela (pometeš po tleh, pomiješ posodo, vrata). Da pomagaš starejšim in sošolcem. Tia in Manca, 1. r. Prostovoljstvo so gasilci, npr. Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno. Gregi, 3.r. Da si prostovoljec in pomagaš drugim. Da nekdo naredi nekaj dobrega za drugega. Ines, Julija, 3. r. DOBROTA JE... Prispevke in fotografije sta zbrali in uredili: Nika Šircelj & Nastja Novak <3 VIP mentorica krožka za lepši svet OŠ Šmartno: Vlasta Tacer 24
© Copyright 2024