SKUPAJ ZA ZDRAVJE
Področje duševnega
zdravja v preventivnih
programih
Bernarda Dobnik Renko, ZD Ljubljana
Peter Janjušević, SCOMS Ljubljana
Jana Kodrič, Pediatrična klinika
Andreja Mikuž, ZD Ljubljana
Maša Naraločnik, ZD Velenje
Vislava Velikonja, Porodnišnica Ljubljana
Ljubljana, 25. 11. 2014
izhodišča
• WHO (2001): prevalenca duševnih motenj pri
otrocih in mladostnikih v različnih državah je 10-20 %
• polovica duševnih motenj se začne pred 14. letom
(Kessler idr., 2007)
• vedenjske motnje v otroštvu predstavljajo ključno
tarčo za zmanjševanje psihiatričnih motenj v odrasli
populaciji (Kim-Cohen idr., 2003)
izhodišča
• sistem presejanja in stopnjevane intervencije
od prenatalnega obdobja do obdobja
mladostništva
• vsebine programov in oblike intervencij psihološka znanost, z dokazi podprte
intervencije
izhodišča
• stopnjevana intervencija terja dopolnitev
mreže, skrbno načrtovanje in timsko
sodelovanje
• pri identifikaciji in spremljanju rizičnih skupin
je nujno medresorsko sodelovanje in
opredeljen pretok informacij (vrtci, šole, centri
za socialno delo, policija)
prenatalno obdobje
• identifikacija rizičnih nosečnic (tvegana
vedenja, duševne motnje, huda revščina,
nasilje)
• v 16. in 32. tednu nosečnosti presejanje za
obporodno depresijo (dipl. babica)
• vzpostaviti je potrebno mrežo pomoči in
usposabljanje babic in patronažnih sester za
izvedbo presejanja
univerzalne intervencije –
novorojenček, dojenček, malček
• vzgoja za zdravje
• ciljana informativna gradiva ob sistematskih
pregledih
• senzibilizacija strokovnih delavcev v vrtcih
• psihološke vsebine pripravijo in predstavijo
psihologi, enoten katalog vsebin, ki izhajajo iz
znanstveno podprtih ugotovitev
univerzalne intervencije –
novorojenček, dojenček, malček
•
•
•
•
•
•
spanje, hranjenje, jok
pričakovani razvojni mejniki in značilnosti
čustveno socialni razvoj
gibanje in igra
osamosvajanje, uvajanje v vrtec
obporodna depresija oz. čustvovanje staršev in
v družini
• seznanitev z mrežo pomoči
novorojenček
ciljane intervencije
• sledenje opredeljenim skupinam z dejavniki
tveganja
• bolni otroci, otroci s sindromi, poporodnimi
zapleti, nedonošenčki, večplodne nosečnosti –
informacije patronažni službi in v razvojno
ambulanto
• skupina z dejavniki tveganja so tudi ženske po
IVF
dojenček
ciljane intervencije
• obporodna depresija – presejanje 6 tednov po
porodu (diplomirana babica)
• zapleti v zgodnji navezanosti
• zapleti pri dojenju oz. hranjenju
• motnje spanja
• znaki posebnosti v razvoju komunikacije
malček in predšolski otrok
ciljane intervencije
presejanje:
• tveganje za razvojne motnje
• zapleti pri hranjenju/toaletnem
treningu/spanju
• čustvene in vedenjske motnje
Potrebno je vzpostaviti mrežo in klinične poti
obravnave.
izhodišča za spremembe
• malčkom s tveganjem razvojnih motenj in
njihovim družinam je potrebno nuditi ustrezno
zgodnjo obravnavo
• prepozno odkrivanje, dolge čakalne dobe,
dolgi postopki zagotavljanja ustrezne pomoči
v šolah in vrtcih
izhodišča za spremembe
• starši so pogosto že v prvem letu življenja
zaskrbljeni v zvezi z dojenčkovim razvojem in
prepoznavajo posebnosti v komunikaciji (npr.
Wieder, 2011)
• z rabo zgodnejših napovednikov je mogoče že
pred drugim letom prepoznati posameznike z
govorno-jezikovnimi motnjami (Buckley, 2003)
izhodišča za spremembe
• pomembna napovedna vrednost zgodnjih
opažanj staršev o posebnostih v otrokovem
funkcioniranju ter stabilnost zgodnje, pred
tretjim letom starosti postavljene diagnoze
motnje avtističnega spektra v času
(Chawarska, 2007; Kleinman idr., 2008)
SPP3
•
•
•
•
številne težave pri izvajanju,
v praksi pogosto že stopnjevana intervencija
vprašljivo razmerje cost-benefit
za razvojne motnje prepozno
12. - 15. mesec
• Lestvice komunikacije in simbolnega vedenja –
razvojni profil (Whetherby in Prizant, 2002)
• tristopenjski presejalni postopek
18. – 24. mesec
• Lestvice komunikacije in simbolnega vedenja –
razvojni profil (Whetherby in Prizant, 2002)
• Modified Checklist for Autism in Toddlers,
Revised with Follow-Up 2009 (Robins, Fein in
Barton, 2009)
šolski otroci in dijaki
• nimamo protokola odkrivanja in obravnave
otrok in mladostnikov s psihosocialnimi
motnjami in težavami
• slabo izkoriščena mreža šolskih svetovalnih
služb
• tristopenjski model intervencije
kaj, kdaj in kako presejati
• ADHD
• čustvene in vedenjske motnje
kaj, kdaj in kako presejati
Vprašalnik prednosti in težav SDQ (The Strengths
and Difficulties Questionnaire (Goodman, 1997))
• od 2. do 17. leta
• časovno nezahteven in občutljiv
• različica za starše, učitelje in mladostnike
kaj, kdaj in kako presejati
V splošni populaciji presejanje treh področij:
• internalizirane težave (čustveno področje in
težave v odnosih z vrstniki),
• eksternalizirane težave (vedenjske težave in
hiperaktivnost) in
• težave na področju prosocialnosti
(Goodman idr., 2010)
kaj, kdaj in kako presejati
• ob vpisu, pred pregledom pri šolskem
zdravniku
• ob sistematskih pregledih v času šolanja
• napotitev glede na klinično oceno
otroci in tekmovalni šport
• Skupina otrok, ki je zaradi športa obremenjena
z zelo visokimi zahtevami, ki presegajo njihove
sposobnosti in kapacitete obvladovanja stresa,
je visoko rizična za razvoj različnih vrst telesnih
in duševnih motenj (Lazarus, 1999).
• upad motivacije, visoka stopnja frustriranosti,
anksioznost, naraščajoča jeza in izbruhi le-te,
znaki stresne preobremenitve, socialni umik in
psihosomatske težave
viri
Buckley, B. (2003). Children's communication skills from birth to five years. Oxon:
Routledge.
Chawarska, K., Klin, A., Paul, R. in Volkmar, F. (2007). Autism spectrum disorder in
the second year: stability and change in syndrome expression. Journal of Child
Psychology and Psychiatry 48:2, 128–138.
Goodman, R., Ford, T., Simmons, H., Gatward, R., Meltzer, H. (2000). Using the
Strengths and Difficulties Questionnaire (SDQ) to screen for child psychiatric
disorders in a community sample. British Journal of Psychiatry, 177, 534-539.
Goodman, R., Ford, T., Simmons, H., Gatward, R., Meltzer, H. (2000). Using the
Strengths and Difficulties Questionnaire (SDQ) to screen for child psychiatric
disorders in a community sample. British Journal of Psychiatry, 177, 534-539.
Kessler, R.C., Amminger, G. P., Aguilar-Gaxiola, S., Alonsko, J., Lee, S. in Ustun, T. B..
(2007). Age of onset of mental disorders: A review of recent literature. Current
Opinion in Psychiatry. 20(4): 359–364.
viri
Kim-Cohen, J., Caspi, A., Moffitt T. E., Harrington, H., Milne B.J. in Poulton, R.
(2003). Prior juvenile diagnoses in adults with mental disorder: developmental
follow-back of a prospective-longitudinal cohort. Archives of General Psychiatry,
60(7):709-17.
Kleinman, J. M., Robins, D. L., Ventola, P. E., Pandey, J., Boorstein, H. C., Esser, E.
L., Wilson, L. B., Rosenthal, M. A., Sutera, S., Verbalis, A. D., Barton, M., Hodgson,
S., Green, J., Dumont-Mathieu, T., Volkmar, F., Chawarska, K., Klin, A. in Fein, D.
(2008). The modified checklist for autism in toddlers: A follow-up study
investigating the early detection of autism spectrum disorders. Journal of Autism
and Developmental Disorders, 38, 827–839.
Lazarus, R. S. (1999). Stress and emotion: A new synthesis. New York: Springer.
Wieder, S. (2011). Is something wrong with my baby? Zero to Three, 31, 6.