Zelenjava
in sadje iz
integrirane
pridelave
VIKEND
JAGOD IN
ŠPARGLJEV
8. in 9. maj 2015
pred Samopostrežbo ZNC
v Žabji vasi
KROMPIRJADA
29. maj 2015
na parkirišču pred Zadružno
nakupovalnim centrom
v Žabji vasi
DOMAČE DOBROTE KZ KRKA
V VAŠI KUHINJI
DOMAČE. NAJBOLJŠE!
!
ŠPARGELJ –
POMLADNA ZELENJAVA
Špargelj je
vrtnina, ki dozori
spomladi, ko smo vsi že
željni domačih pridelkov. Sezona
nabiranja se začne z marcem in
traja vse do sredine junija, vrhunec pa
doseže okoli prvomajskih praznikov.
Špargelj je predvsem delikatesna
poslastica, nekateri pa ga cenijo
tudi zaradi njegovega učinka na
izločanje vode in ugodnega
vpliva na prebavo, saj
vsebuje dosti vlaknin.
PRIDELOVANJE ŠPARGLJEV
Za pridelovanje špargljev, ki jih gojimo na izločini,
izberemo ves dan osončeno parcelo, kjer so tla
dobro prepustna in kakovostna. Površina pa ne
sme biti zapleveljena s trajnimi pleveli. Primernejše
so južne, odprte, ravne ali rahlo nagnjene lege,
da šparglji spomladi prej začnejo odganjati. Za
zasnovo nasada so primerna nevtralna do rahlo
kisla tla, bogata z organsko snovjo in zelo dobro
založena s hranili. Lepe poganjke dobimo samo,
če so špargljeve rastline pokrite 30 cm visoko z
izredno strukturno, prepustno in peščeno-ilovnato
zemljo. Špargljev na isti površini ne pridelujemo
najmanj 10 do 12 let, drugače se pojavljajo težave,
ki jih povezujejo z »utrujenostjo« tal.
SAJENJE BELJENIH ŠPARGLJEV
Če zasnujemo nasad preko enoletnih korenik,
spomladi pripravimo sadilne jarke. Priporočljivo je,
da so vrste obrnjene v smeri sever-jug zaradi boljše
osvetlitve, na vetrovnih območjih pa običajno tečejo
v smeri vetra, kar omogoča boljšo zračnost nasada
in manj rastlinskih bolezni. Jarke naredimo ročno ali
strojno, njihova globina znaša do 20 cm na težkih

ŠPARGLJEVA PITA
Sestavine za slano krhko testo:
•500 g moke
•voda
•2 jajci
•1 jedilna žlica sol
•250 g masla (male •fižol za slepo peko
kocke)
Sestavine za tatarjev nadev:
•200 g rikote
•400 ml sladke
smetane
•1 šop bazilike
•4 jajca (velika)
•sol
•poper
•muškatni orešček
•šparglji
tleh in do 30 cm na lažjih tleh, premer jarka zgoraj
naj bo 40 cm, spodaj pa 30 cm. Medvrstna razdalja
je odvisna od načina obdelave, znaša pa od 1,8 m
do 2,5 m tudi zato, da lahko nemoteno oblikujemo
grebene. Razdalja med sadikami v vrsti naj bo 33
do 40 cm. Na hektar tako posadimo 12.000-15.000
sadik beljenega šparglja. Sadimo marca oz. aprila,
ko je temperatura tal nad 10oC. Brsti sadik morajo
biti vedno usmerjeni v smeri vrste. Pri sajenju
enoletnih korenik korenin ne prikrajšujemo, da jih
lažje in lepše razporedimo po dnu jarka v smeri
vrste, ki smo ga ročno ali strojno rahlo napeli ter
predhodno dodali kompost. Tako razporejene
korenike prekrijemo s 5 do 10 cm slojem drobne
strukturne prsti, da spodbudimo rast pravkar
posajenih sadik. Ob vsakokratni obdelavi nasada
jarek postopoma zasipavamo in ga dokončno
zasujemo šele jeseni tik pred zimo, ko porežemo
dozorele nadzemne dele špargljev. Z dokončnim
zasipanjem jarka poskrbimo za primerno zimovanje
špargljev pred hudim mrazom.
SAJENJE ZELENIH ŠPARGLJEV
Tudi za zelene šparglje velja, da jih običajno
zasnujemo preko enoletnih korenik. Za smer vrst,
čas sajenja in način priprave jarkov velja enako kot
pri beljenih špargljih, drugačne so le sadilne razdalje
in globina sajenja. Za zelene šparglje naj bo jarek
globok do 20 cm, širina jarka spodaj je enaka, in
sicer 30 cm, enaka je tudi širina jarka zgoraj kot pri
beljenih špargljih, to je 40 cm. Razdalja med vrstami
naj bo 1,8 m oz. jo prilagodimo širini obdelovalnega
stroja. Zelene šparglje sadimo nekoliko gosteje v
vrsti, in sicer na 25 - 33 cm; tako dosežemo sklop
do 20.000 sadik na hektar.
ŠPARGLJI V KULINARIKI
Šparglji so ena izmed redkih zelenjadnic, ki omogočajo
veliko pestrost v kulinariki, saj jih lahko pripravimo
kot hladne jedi in solate, juhe ter tople jedi.
Najprimernejša priprava špargljev je kratkotrajno
kuhanje v slani vodi, jed nato prelijemo z različnimi
prelivi, npr. drobtinami prepraženimi na maslu, z
vročimi ocvirki, lahko jih tudi ohladimo in pripravimo
kot solato ali pa pripravimo špargljevo juho, rižoto,
šparglje z jajci, testeninami, na pizzi in podobno.
Receptov špargljev je zelo veliko, pravzaprav ima
vsaka gospodinja svoje.
●
Priprava:
Za špargljevo pito najprej pripravimo testo.
Maslo, moko in sladkor z roko zmešamo. Ko ni več vidnih kock
masla, vgenetemo na pomokani delovni površini jajca. Če je
masa presuha, dodamo nekaj jedilnih žlic vode, zavijemo v folijo
in pustimo počivati 30 minut v hladilniku. Za nadev zmešamo
rikoto, grobo sesekljano baziliko, smetano in jajca ter začinimo
s soljo, poprom in sveže nastrgan muškatnim oreščkom.
Okrogli pekač namažemo z maslom in pomokamo, testo na
tanko razvaljamo in damo v pekač ter pečemo testo na slepo s
fižolom na peki papirju pri temperaturi 160°C 15 do 20 minut. Pečeno
testo v pekaču ohladimo, nadevamo maso za nadev, olupimo šparglje in ga
surovega narežemo na koščke ter porazdelimo po testu ter pečemo pri 160°C 20 do 25 minut.
VIKEND JAGOD IN
ŠPARGLJEV
Petek in sobota, 8 in 9. maj 2015
pred Samopostrežbo ZNC v Žabji vasi
- POKUŠINA ŠPARGLJEV IN JAGOD IZ
INTEGRIRANE PRIDELAVE
!
O
KUSNE IN
SLASTNE JAGODE
Že hrepenite po svežih, domačih, lokalno pridelanih jagodah, ki imajo slasten okus, da jih enostavno ne morete
nehati jesti? V trgovinah KZ Krka so na voljo že prve domače jagode iz integrirane pridelave lokalnih pridelovalcev.
GOJENJE JAGOD
•
okoli rastline položite folijo, da sadeži ostanejo
čisti. Preden jagode zaužijete, jih pod tekočo vodo
dobro umijte, nikar jih pa ne namakajte v vodi. Če
nimate vrta, lahko jagode vzgajate tudi na terasi oz.
balkonu v večjih loncih. Vaš balkon bo imel poseben
čar, če se boste odločili za vzgojo visečih jagod.
•
DOBRE ZA ZDRAVJE
Danes jagode gojijo in uživajo skoraj po vsem svetu.
Znani so trije tipi:
enkrat rodne jagode, ki skoraj vse plodove
oblikujejo pozno spomladi ali zgodaj poleti;
mesečne jagode, ki nas razvajajo v poletnih
mesecih in kratek čas še jeseni;
gozdne jagode, ki svoje drobne, vendar izredno
aromatične plodove ponujajo le enkrat letno,
in to pozno spomladi ali zgodaj poleti. Ravno te
jagode so dobro poznali naši predniki, ki so jih
nabirali po obširnih gozdovih.
•
Sadike jagod najbolje uspevajo v rahlo kiselkasti
in dobro izsušeni zemlji. Zemlja, ki je okoli rastline
mokra, okoli korenin veliko vode, povzroči različne
bolezni in v končni fazi tudi odmrtje rastline. Za
bogat pridelek naj bo zemlja dobro pognojena. Ob
uporabi organskih gnojil je priporočeno, da rastlino
gnojimo jeseni. V zimskem času je priporočljivo, da
rastline pokrijemo s senom, slamo ali s smrekovimi
vejicami, kar pa zgodaj spomladi odstranimo. V tem
času je primerno odstraniti tudi stare, rjave liste.
Med cvetenjem rastline, če je suša, ne pozabite
zalivati! Istočasno je dobro dodati s kalijem bogato
vodotopno gnojilo. Pred zorenjem jagod lahko
Jagode vsebujejo veliko vitamina C, nekaj vitamina
A in K, beta karotena, različne sadne kisline, nekaj
folne kisline in kalcija, veliko pa železa, natrija, kalija,
mangana in fosforja. Jagode so nizkokalorične,
100 g jagod nam da le 27–30 kalorij. Če po obroku
zelenjave ali rdečega mesa, ki vsebuje veliko
železa, zaužijemo jagode, ki so bogat vir vitamina
C, izboljšamo absorbcijo železa, kar je bistveno pri
slabokrvnosti. Jagode lahko uporabimo za čiščenje
prebavnega sistema, delovale naj bi tudi kot blag
tonik za jetra in imele protibakterijske lastnosti.
JAGODE V KULINARIKI
Najokusnejše so sveže obrane optimalni
zrelosti, ki jih zaužijemo brez dodatkov. Zelo
okusne so tudi z različnimi vrstami sladkorja,
čokolado, smetano, sladoledom, jogurtom ali v
musli mešanicah. Iz njih lahko skuhamo odlične
marmelade, džeme (tudi z dodatkom drugega
sadja), spečemo okusne pite, torte, rulade,
narastke ali naredimo sladoled.
●

JAGODNI DŽEM
Sestavine:
•2 kg jagod
•700 g sladkorja
•3 limone (sok)
•1 vrečka želina za
marmelade
Priprava:
Za pripravo džema izberite zrele, aromatične
jagode, jih dobro operite in grobo pretlačite (lahko
z vilicami, lahko pa jih le prepolovite ali narežete na
četrtine). Nato jagode pokapajte z limoninim sokom,
jih potresite s sladkorjem in pustite stati eno uro –
jagode bodo medtem spustile svoj sok. Dodajte
želin in začnite kuhati. Jagode kuhajte približno pet
minut oziroma toliko časa, da prenehajo izločati
peno. To odstranite s penovko, nato pa jagode na
višji temperaturi kuhajte še približno dve minuti.
Med kuhanjem jagode nenehno mešajte. Vročo
marmelado nadevajte v kozarce, jih dobro zaprite,
obrnite, jih pokrijte z brisačo in pustite, da se
ohladijo. Kozarčke hranite v hladnem in temnem
prostoru.
KROMPIRJADA
Petek, 29. maj 2015
Na parkirišču pred Zadružno nakupovalnim
centrom v Žabji vas
- PONUDBA PRVEGA MLADEGA
KROMPIRJA Z LOKALNIH KMETIJ
- BREZPLAČNA POKUŠINA
!
K
AKO DO BOLJ
ZDRAVEGA KROMPIRJA?
Posebno na vrtu sadite vedno samo semenski, v trgovinah kupljen, z deklaracijami označen krompir.
Če sadite domačega, ne izbirajte najmanjših gomoljev. Za to, da so ostali majhni, je lahko več vzrokov, med njimi
sta zelo pogosto okuženost z virusi in slaba dedna zasnova.
Poskrbite za dobro odcedna tla, posevek pa vsaj
dvakrat okopljite in osujte. Ob gredicah posejte
cvetlice, kot so ognjič ali kapucinke, med krompirjem
naj raste kakšen hren. Ob zgodnjem napadu
krompirjeve plesni na listih odstranite okužene
rastline, gomolje pa uporabite za kuho. Če je
napadena vsa gredica ali njiva, je smiselno, ne glede
na velikost gomoljev, nadzemni del rastline pokositi
in odstraniti. S tem ustavimo širjenje bolezni.
Gomolje pustimo v zemlji, da se še ne dozorela
kožica utrdi in dozori. Tako bomo ohranili zdrav
pridelek, ki ga bomo lahko skladiščili dokaj dolgo.
Zelo pomembno je tudi, da ne sadite v hladno
!
zemljo. Potem prva, najbolj rodna in odporna
očesa rada odmrejo, za pridelek pa poženejo
stranska očesa. Take rastline niso samo manj
rodne, tudi njihova odpornost je slabša. Za zgodnje
sajenje je gomolje obvezno nakaliti. Pa še takrat
naj ima zemlja ob sajenju vsaj 8° C.
Nakaljevanje naj poteka v svetlem prostoru v
nizkih platojih in pri temperaturi okoli 15°C. Če je
pretoplo ali pretemno, bodo kalčki predolgi, slabe
kakovosti. Zgodnji krompir ni nujno mladi krompir.
Spomladi naše trgovine preplavi uvožen krompir
iz toplih tujih krajev. Mnogi se veselijo sladkega
pečenega mladega krompirja, pri katerem kožico
D
OMAČE. NAJBOLJŠE!
KZ Krka skozi vse leto zagotavlja kakovostno
zelenjavo, sadje in meso višje kakovosti, pridelano
na kmetijah na Dolenjskem in v Beli krajini. Doma
pridelano, z znanim poreklom in okolju prijaznim
načinom pridelave, je to, v kar zaupamo. V KZ Krka
ne zaupamo samo v slovenskega kmeta, ampak
tudi v slovenskega potrošnika.
Slovenska integrirano pridelana zelenjava in sadje
pomenita kupcem zagotovilo, da sta poleg svežega
videza tudi visoko kakovostna. Večina potrošnikov
namreč še vedno naseda manipulacijam trgovcem,
ki v ospredje na svojih prodajnih policah postavljajo
zelenjavo in sadje iz tujine, ki je lepega videza in
večinoma obdelano s kemikalijami, ki ji dajejo lep
videz, vitaminov in mineralov pa je v njej bolj malo.
Sveža zelenjava, pridelana v naši bližini ima večjo
hranilno vrednost z večjo vsebnostjo vitaminov in
mineralov, saj je obrana v optimalni dozorelosti.
Zato je tudi bolj okusna in hranljiva. Sezonska
dostopnost lokalne zelenjave iz integrirane
pridelave pa nam ponuja tudi veliko večjo pestrost
izbire.
●
Kje nas najdete?
DOMAČE. NAJBOLJŠE!
Šentjernejska c. 6,
8000 Novo mesto
www.kz-krka.si
odstranimo kar z močnejšo krtačo. Pa smo vsako
leto znova razočarani, saj jo je pri tem krompirju
treba olupiti z nožem tako dolgo, da si ga boste
pridelali sami ali pa poiščite mladi krompir pri
pridelovalcih KZ Krka.
●
VSE KAR NISI VEDEL O
KROMPIRJU
ga je prinesel Krištof Kolumb, pri nas
•VpaEvropo
vpeljala Marija Terezija.
anes poznamo preko 3000 vrst krompirja,
•Dbele,
rumene, rožnate, rdeče barve.
B
arva
krompirja nima nobene pomembnosti
•pri prehrambni
vrednosti krompirja, ima
pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je
primerna ta vrsta krompirja.
e trije krompirji zadovoljijo naše dnevne
•Žpotrebe
po vitaminu C!
sebuje beljakovine, ki so sestavljene iz vseh
•Vnujnih
aminokislin in nujno potrebnih vlaknin.
to gramov krompirja vsebuje 350 mg kalija
•S(več
kot banana), kalcij, fosfor, magnezij, železo
•
in vitamine skupine B.
Krompir vsebuje tudi flavonoide, ki ščitijo pred
boleznimi srca in ožilja, respiratornega sistema
in tudi pred rakom.
Sloveniji na leto pridelamo 79.300 ton
•Vkrompirja,
porabimo pa 143.900 ton, ali
približno 72 kilograma na prebivalca na leto.
pridelovalka krompirje je, Kitajska,
•Nkjerajvečja
ga pridelajo 73 milijonov ton. Indija je
druga s 34 milijoni tonami, Rusija pa tretja (31
milijonov ton). Sledita Ukrajina in ZDA (obe po
20 milijonov), potem pa si na lestvici sledijo
štiri evropske države: Nemčija (12), Poljska (10),
Francija (7) in Nizozemska (7).
Samopostrežba Bršljin, Bršljin 44, 8000 Novo mesto
Samopostrežba Mirna Peč, Trg 3, 8216 Mirna Peč
Samopostrežba Adlešiči, Adlešiči 13, 8341 Adlešiči
Samopostrežba Dragatuš, Dragatuš 19, 8343 Dragatuš
Samopostrežba ZNC, Žabja vas, Šentjernejska cesta 6, 8000 Novo mesto