1. No category

Povzetek analize ankete o prehrani za šolsko leto 2014/2015
ANALIZA STARŠI
Z rezultati ankete smo želeli ugotoviti stopnjo zadovoljstva staršev s prehrano na naši šoli.
Anketo je izpolnilo 252 staršev, prva tri vprašanja so se nanašala na šolsko malico in zadnji
dve na šolsko kosilo.
Rezultati ankete kažejo, da je skupaj na:
1. vprašanje
•
221 staršev odgovorilo, da je šolska malica ustrezna ali zelo ustrezna, kar je 87,7 %
in 31 z odgovorom neustrezna, kar je 12,3 %.
O utemeljitvah odgovorov, kaj je otrokom všeč in česa ne marajo, je zelo težko
podati oceno. Večino hrane, ki jo starši ne odobravajo in jim ni všeč, imajo otroci
najrajši.
Nekateri zapisi staršev pa so neutemeljeni in nepreverjeni. Npr. svetujejo več
polnozrnatega kruha in bio malic, kar že dajemo učencem.
2. in 3 . vprašanje, ki govorita o tem, kaj je njihovim otrokom všeč in kaj ne jedo pri malici,
sovpadata z anketo učencev.
Starši predlagajo vse tisto, kar učencem že sicer ponujamo za malico.
4. vprašanje, kakšno šolsko malico si starši želijo za svoje otroke, so želje staršev večkrat
nezdružljive z zmožnostmi šolske kuhinje (mlečni riž, zdrob, polenta …). Starši si želijo več
polnovrednih pekovskih izdelkov, ki jih že redno ponujamo pri šolski malici. Na drugi strani pa
si starši želijo več pekovskih izdelkov iz bele moke. Glede predpakiranih živil imajo starši
negativno mnenje, saj menijo, da niso sveža in vsebujejo veliko dodatkov. Šola ponuja
predpakirane pekovske izdelke ob dnevih dejavnosti, ki ponavadi potekajo izven šole, ali pa
nekaterih porcijskih živil ni mogoče kupiti nepakiranih (prepečenec). Sicer pa so zahteve
HACCP sistema, ki ga moramo izvajati takšne, da morajo vsi živilski artikli iz kuhinje zaviti.
Želje so tudi po večji uporabi svežega sadja in zelenjave, kar sicer vsakodnevno nudimo (vsaj
pri eni malici).
5. vprašanje, ki se je nanašalo na šolsko kosilo, je pokazalo, da je 206 staršev ocenilo, da je
šolsko kosilo ustrezno ali zelo ustrezno, kar je 82 % in 46 staršev je ocenilo, da je kosilo
neustrezno, kar je 18 %.
O vseh predlogih: pozitivnih in negativnih kritikah v zvezi s kosilom bomo govorili na skupnem
sestanku z dobaviteljem kosil in zavzeli ustrezno stališče ter delovali Smernicam zdravega
prehranjevanja v prid.
Na šoli je 456 učencev. Na kosilo jih je naročenih 386, na dopoldansko malico 436 in na
popoldansko malico 200.
ANALIZA UČENCI
Z rezultati ankete smo želeli ugotoviti stopnjo zadovoljstva učencev s prehrano na naši šoli.
Anketo je izpolnilo 423 učencev, prva štiri vprašanja so se nanašala na šolsko malico in zadnji
dve na šolsko kosilo.
Rezultati ankete kažejo, da je skupaj na:
1. vprašanje
•
•
•
•
408 učencev odgovorilo, da jim je vedno ali večinoma všeč malica, kar je 91,4 % in
le 15 učencev z nikoli, kar je 8,6 %.
375 učencev je odgovorilo, da pojedo vsa ali večino živil, ki so ponujena za malico, kar
je 88,4 % in 48 učencev z nikoli, kar je 11,6 %.
368 učencev odgovorilo, da vedno ali večinoma pojedo zelenjavo, kar je 87 % in 55
učencev z nikoli, kar je 13 %.
410 učencev odgovorilo, da vedno ali večinoma pojedo sadje, kar je 97 % in le 13
učencev z nikoli, kar je 3 %.
To je dober pokazatelj, da smo na pravi poti. Več bomo morali narediti še na
promociji zelenjave.
2. vprašanje, ki se je nanašalo na živila in jedi, ki jih najraje pojedo za malico, so učenci na
prva mesta postavili jedi, kot so hot dog (187 – 44 %), pica (149 – 35 %), sendvič (79 – 18,6
%), pekovski izdelki – makovka, sirovka, žemlja (44 – 10,5 %) in burek (41 – 10 %).
Za vse, ki spremljamo malico, so bili rezultati pričakovani.
3. vprašanje, ki se je nanašalo na živila, ki jih nikoli ne pojedo za malico, so učenci na prva
mesta postavili jedi, kot so namazi (134 – 31,6 %), kruh s semeni, črn ali polnozrnat (70 – 16,5
%), jogurt (61 – 14,4 %), burek (25 – 6 %), zelenjava (24 – 5,6 %).
Namazi so izpostavljeni verjetno zato, ker se največkrat pojavijo v povezavi z bio živili
(bio skuta, bio smetana,…). To bi lahko povezovali z naravnim okusom mleka in
smetane, ki ga večina mestnih otrok ne pozna.
Sicer pa so namazi vedno bolje sprejeti, še posebej ribji.
4. vprašanje je pokazalo, da je na lestvici zadovoljstva s šolsko malico z oceno 3, 4 in 5 ocenilo
305 učencev, kar je 86,9 % in z oceno 1, 2 ocenilo 55 učencev, kar je 13 %.
Ocene 3, 4, 5 predstavljajo dobro, prav dobro in odlično. Kar je pri prehrani zelo dober
rezultat
5. vprašanje, ki se je nanašalo na kosilo (odgovarjalo je 365 učencev), je pokazalo, da je na
lestvici zadovoljstva s šolskim kosilom z oceno 3, 4 in 5 ocenilo 305 učencev, kar je 85,6 % in
z oceno 1, 2 ocenilo 60 učencev, kar je 16,4 %.
Ocene 3, 4, 5 predstavljajo dobro, prav dobro in odlično, to je zelo dober rezultat.
6. vrašanje, ki se je nanašalo na živila in jedi, ki bi jih želeli večkrat za šolsko kosilo, so
učenci na prva mesta postavili jedi, kot so palačinke (149 – 41 %), testenine (76 - 25 %),
sladice (59 – 19,5 %), pire krompir (31 – 10 %), lazanja (23 – 7,5 %). Manjkrat želeli jedi,
kot so riž in rižota (133 – 43,6 %), juhe (38 – 12,5 %), enolončnice (32 – 10,5 %), pire
krompir in ribe (19 – 6 %).
Zanimivo, da nekateri želijo pire krompir večkrat in približno enako manjkrat. Učenci po
anketi sodeč ne sprejemajo riža in rižote kljub temu, da se v kuhinji uporablja kvaliteten
riž.
Ugotavljamo, da smo z rezultati ankete lahko zadovoljni.
Pri pripravi jedilnika upoštevamo Smernice zdravega prehranjevanje v VIU (MZ 2005),
Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v VIU (MZ 2008), uporabljajo se kuharski
priročniki in vedno pa tudi lastne dolgoletne izkušnje.
Vodja šolske prehrane sodeluje in redno spremlja novosti zdravega prehranjevanja v
okviru študijske skupine Zavoda za šolstvo in se vsako leto izobražuje na to temo.
Nadaljevali bomo z vsakodnevnim obrokom sadja ali zelenjave in predvsem pri nabavljanju
eko in bio živil ter lokalno pridelane hrane, seveda v okviru finančnih možnosti. Sadje in kruh
sta in bosta še vedno na razpolago v šoskem Lakotnikovem kotičku.
Z dobavitelji kosila, OŠ Danile Kumar in njihovo organizatorko šolske prehrane, ga. Barbo,
bomo organizirali sestanek in predstavili naše izsledke ankete ter poskušali najti skupen
odgovor na zadeve, ki se nanašajo na kosilo.
Še naprej se bomo trudili osveščati otroke o pomenu zdrave prehrane.
Pri zgodnjem uvajanju prehranjevalnih navad sta naloga in odgovornost predvsem pri
starših, da tudi doma vztrajajo pri zdravem prehranjevanju.
Opažamo, da učenci 1. in 2. razreda manj sprejemajo polnozrnate pekovske izdelke in
zelenjavo, kasneje, v višjih razredih, pa je tovrstna hrana dobro sprejeta.
Analiza ankete bo predstavljena na Svetu staršev in skupini za prehrano. Prav tako
bosta analiza ankete ter jedilniki posredovani Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Zapisala: Ivica de Gleria, organizatorka šolske prehrane