Nova generacija motiviranja 3.0

Predavanje in posvet
Nova generacija motivacije 3.0
Ljubljana, 23. oktober 2014
Brane Gruban, ABC*
Dialogos, d.o.o., Ljubljana
* (Accredited Business Communicator, Los Angeles, 1997)
Temeljna iztočnica predstavitve?
“Dokler zaposleni nimajo zadovoljene
temeljne človekove potrebe po varnosti,
kamor sodi tudi socialna varnost in s tem
DPZ*, je zaman pričakovati, da bodo polno
motivirani, zavzeti in...delovno
uspešni!”
(DPZ, Dodatno Pokojninsko Zavarovanje)
Brane Gruban, ABC
www.dialogos.si/slo/predavanja/pokojninskaA/
Brane Gruban, ABC
Kratka analiza stanja:
Izzivi globalnega okolja
Brane Gruban, ABC
“Če imate vse pod nadzorom,
pomeni, da vozite...prepočasi!”
(Mario Andretti, voznik F1)
Brane Gruban, ABC
Časi so danes res drugačni! Primerjajmo
recimo 1950 in 2014…
Brane Gruban, ABC
”Organizacije vodijo poslovanje v
21. stoletju s programi in praksami
20. stoletja!? Kot da so ostale
zamrznjene v času..."
(Towers Watson, Global Workforce Study)
Brane Gruban, ABC
Dediščina protestantizma
“Dediščina samomotivacije, ki nam jo je zapustil Martin
Luter, izgublja pomen! Samomotivirani delavci so
vsako jutro vstali in komaj čakali da odidejo na delo! Delo
je bilo neke vrste molitev! Potem pa so se nekega jutra
odločili, da ne bodo več...vstali! Zdaj delajo, da bi
zaslužili, obogateli, se zabavali, srečevali nove ljudi,
videli nove kraje, se razvijali ali kaj podobnega! Nihče
več ne dela zaradi moralne obveze! Dela ne
sprejemamo več kot nekaj, kar je dobro samo po sebi!
Pomikamo se od tistega, da moram k hočem. Motivacija
pa upada.”
(“Funky Business Forever, str. 205)
Brane Gruban, ABC
Trda roka: (ni) prava bližnjica?
Problemi?
Reševanje
problemov?
(Tihi)
odpor?
Brane Gruban, ABC
Trda
roka?
Osrednja težava klasičnega poslovnega modela:
Problem (ne)zavzetosti
zaposlenih?
Brane Gruban, ABC
“Zakaj vedno dobim celega človeka,
če pa potrebujem le par... rok!?!”
(Henry Ford)
Brane Gruban, ABC
“Ko si bom zaželel vašega mnenja,
vam ga bom povedal!”
- Samuel Goldwyn, predsednik MGM
Brane Gruban, ABC
“Samo 23% zaposlenih pa trdi, da
od sebe daje svoj… maksimum!”
(raziskava Public Agenda Foundation)
Brane Gruban, ABC
Nezavzetost moštva?
“Si predstavljate nogometno moštvo, kjer sta
od enajstih le dva igralca goreče zavzeta za
zmago, sedmim je vseeno kakšen bo izzid,
dva pa celo igrata za nasprotnikovo
moštvo!? Prav takšne razmere imamo v
številnih podjetjih, kjer je stopnja zavzetosti
zaposlenih presenetljivo nizka!”
Brane Gruban, ABC
Vzporedni prikaz indeksa zavzetosti
Vir: State of the Global Workplace Report 2013, Gallup
Brane Gruban, ABC
Mark Twain o glasbi Riharda Wagnerja:
“Ni tako slabo, kot se... sliši!”
Brane Gruban, ABC
Piramida zavzetosti zaposlenih
• Pripravljenost storiti nekaj tudi sam!
Zavzetost
4. Ponos
• Kombinacija vsega spodaj…
• Podpora in promocija delodajalca…
3. Predanost
2. Motiviranost
1. Zadovoljstvo zaposlenih
Brane Gruban, ABC
• Biti del širšega okolja…
• Vsaj minimum…
• Osnova brez tistega več…
Definicija stopnje zavzetosti?
Stopnja pripravljenosti do katere so
zaposleni sami od sebe, brez zunanje
prisile, motivirani, da doprinašajo uspehu
podjetja in pripravljeni vložiti nekoliko večje
napore od običajno pričakovanih pri
uresničevanju nalog potrebnih za
uresničevanje skupnih ciljev podjetja!
Brane Gruban, ABC
Motivacija in zavzetost zaposlenih?
1. Visoko zavzeti
•
•
•
•
Kaj lahko storim za druge?
Navdihujem druge, da se kar najbolj potrudijo.
Uživam pri delu tukaj.
Imam visoko leteče cilje.
V povprečju zgolj 15%
zaposlenih doseže ta nivo.
Samouresničitev
2. Zavzeti
• Sem ključni del poslovanja podjetja.
• Počutim se pomembnega.
• Sem zelo zaposlen in verjetno pogosto
tudi pod stresom.
• Sem delovno uspešen.
• Podjetje bi zapustil, če bi se pojavila veliko
boljša priložnost.
Pomembnost
Tč. 2 in 3 imata
direkten vpliv na
zavzetost in jih lahko
premaknemo navzgor.
Motivatorji
3. Skoraj zavzeti
•
•
•
•
Vem, da sem del nečesa večjega.
Sem skoraj zavzet, vendar včasih tudi nezavzet.
Sem ponosen, da delam tukaj, vendar tega ne razlagam naokoli.
V tej službi nimam nobenih kariernih priložnosti.
Pripadnost
4. Nezavzeti
•
•
•
•
De-motivatorji
Zanimajo me nadure.
• Delo mi ni všeč, vendar ga opravljam.
Imam več bolniških kot bi moral.
• Berem oglase za zaposlitev.
Delovni pogoji so slabi.
Ni mi všeč moj nadrejeni ali delo v mojem timu.
Varnost
5. Aktivno nezavzeti
•
•
•
•
Tukaj sem zaradi denarja.
Odšel bom takoj, ko bom lahko.
Nisem zadovoljen z delom.
Delo me ne navdihuje.
Brane Gruban, ABC
• Vseskozi gledam na uro.
• Delovno mesto me ni vredno.
Preživetje
Posledice na delovno uspešnost?
DU = Z x M
Delovna
uspešnost
Brane Gruban, ABC
Znanje
Motivacija
Neizogiben je nov poslovni model?
Delamo prave
stvari
Stvari delamo
prav
Poslanstvo
in
strategija
Procesi in
sistemi
Brane Gruban, ABC
x
Skladno se
vedemo
x
Kultura
=
Želeni
poslovni
rezultati!
Cirkumplex: normirana vedenja
Pozitiven vpliv
Spremenljiv vpliv
Brane Gruban, ABC
Negativen vpliv
CIRCUMPLEX Copyright: Human Synergistcs, Inc. Vse pravice pridržane.
Rezultati
Odnosi
Varnost
Brane Gruban, ABC
CIRCUMPLEX Copyright: Human Synergistcs, Inc. Vse pravice pridržane.
SLO: ocena idealne in trenutne kulture
Idealna kultura
Trenutna (dejanska) kultura
n = 42
n = 39
19. oktober 2013
Brane Gruban, ABC
CIRCUMPLEX Copyright: Human Synergistcs, Inc. Vse pravice pridržane.
Posledice takšne vrzeli v org. kulturi?
Idealna kultura
Vrednote
Vzročni dejavniki
Vzvodi za spremembe
Dejanska
kultura
Rezultati
Merila učinkovitosti
Struktura
Individualni
Sistemi
Poslanstvo
in
filolozofija
Skupinski
Tehnologija in
procesi dela
Veščine in
kompetence
Vir: Human Synergistics, OCI/OEI
Brane Gruban, ABC
Organizacijsk
i
Denar (ni) vse... pomaga pa!?
“Številne raziskave danes kažejo, da denar
izgublja moč “centralnega” motivatorja, saj
se že splošna javnost vse bolj zaveda, da nad
minimalno vsoto potrebno za spodobno
preživetje, denar dodaja le bore malo k
subjektivnemu občutku sreče, dobrega
počutja in blaginje!”
(Amy Wrzesniewski, 2007, “12”, str. 114)
Brane Gruban, ABC
“Ni vse v denarju...nekaj je tudi v
zlatih palicah in nepremičninah!
(anon)
Brane Gruban, ABC
Denar (ni) vse?
“Denar vas ne naredi srečnega! Recimo,
sam nisem nič bolj srečen zdaj, ko imam 50
mio US$, kot prej, ko sem jih imel
samo...48!” (Arnold Schwartzenegger)
Brane Gruban, ABC
Denar (ni) vse?
“Denar vam ne more kupiti sreče! Nad tem
se pogosto zjočem na pokrovu svojega
novega...Porsche-ja!
(anonimni “ekspert”)
Brane Gruban, ABC
Paradoksi (ne)nagrajevanja?
“Ljudje, ki pričakujejo nagrade za svoje delo
so manj uspešni kot tisti, ki za zaključevanje
svojih nalog ne pričakujejo nobenih nagrad!”
(Alfie Kohn, Why Incentive Plans Cannot Work)
Brane Gruban, ABC
Ali denarne nagrade (de)motivirajo?
1. Ni nobenega znanstvenega dokaza v celotni zgodovini,
da večja denarna nagrada prispeva boljšim delovnim
rezultatom! Ni!
2. Povezava med nagrado, motivacijo in uspešnostjo je zelo
kompleksna in kot vse kaže tudi zelo individualizirana.
3. Tudi, če bi si sami določili višino denarne nagrade, to še
zdaleč ne pomeni, da bi bili bolj zadovoljni pri delu!
4. Znanost: korelacija med plačo in zadovoljstvom pri delu je
zelo šibka (r=0,14!)! Tudi korelacija med zadovoljstvom z
višino plače in zadovoljstvom s plačo je presenetljivo nizka
(r=0,22!)
5. Zavzetosti sodelavcev pač ne morete kupiti!
Brane Gruban, ABC
Ali denarne nagrade (de)motivirajo?
6. Številne raziskave trdijo, da obstaja naravni konflikt med
intrinsičnimi in ekstrinsičnimi motivacijskimi dejavniki
in da se ti med seboj izključujejo!
7. Zavzetost je recimo trikrat bolj povezana z
intrinsičnimi kot npr. z ekstrinsičnimi dejavniki!
8. Toda ali je prevladujočo miselnost o usodnem vplivu
ekstrinsičnih motivov mogoče kar izključiti, nevtralizirati ali
spremeniti? Bolj se namreč ljudje ukvarjajo s plačo, manj
se osredotočajo na inovativnost, razvoj novih sposobnosti,
intelektualno radovednost, učenje ali užitek pri delu!
9. Recept? Plačajte ljudi toliko, da debata o denarju izgine z
mize, sicer denar utegne tudi resno demotivirati!
Brane Gruban, ABC
Zakaj denar ni optimalni motivator?
1. Ni enako spodbuden motivacijski inštrument za vse!
2. Morala bi biti zaznana direktna povezava z delovno
uspešnostjo! Ta povezava pa je pogosto skromna, vplivajo
številni okoljski dejavniki, izkušnje, izobrazba, število
podrejenih, odgovornost,ipd.
3. Znesek za motivacijski učinek mora biti občuten... najmanj
7% siceršnje plače, da bi lahko z denarno spodbudo resno
motivirali posameznika!
4. Management organizacij bi moral imeti vso diskrecijsko
pravico, da nagradi večjo delovno uspešnost posameznika!
Vendar pa se tu pogosto ”vmešajo” sindikati, vlada, lastniki,
itd. in tako tudi ta pogoj ni izpolnjen!
Brane Gruban, ABC
Pomembna razlika: zvrst pogodbe?
1. Ali gre za ti. tržno ali socialno pogodbo med akterji?
2. Primer: tašča vas povabi na večerjo? Se ji boste zahvalili s
plačilom ali šopkom cvetja? Rezultat v obeh primerih?
3. Primer: odvetniki so zavrnili zastopanje upokojencev po
močno znižani tarifi odvetniške zbornice, z veseljem pa
pristali, da delo opravijo...zastonj! Razlika torej, če gre za
posel ali...odnose, poslanstvo!
4. Primer: uprava vrtca je vpeljala denarne kazni (3 Eur) za
vsako uro zamude pri dvigu otrok iz vrtca! Efekt? Zamude
pa so se povečale in ne zmanjšale! Le zakaj...
5. Podobna je lahko praksa v podjetniškem okolju! Socialna
pogodba za razliko od tržne deluje povsem drugače (od
tod dejstvo, da imajo recimo pohvale velik učinek, ki pa se
ga povsem neupravičeno podcenjuje!).
Brane Gruban, ABC
Zlato pravilo nagrajevanja
“Plačajte ljudi dobro in pošteno, nato pa
poskrbite, da takoj pozabijo na...denar!”
(Alfie Kohn)
Brane Gruban, ABC
Klasična zmota... tisto, kar ljudi
naredi zadovoljne in motivirane,
je vse kaj drugega kot tisto, kar jih
naredi nezadovoljne! Žal veliko ljudi,
sploh pa vodij ne loči med higieniki
in motivatorji!
Brane Gruban, ABC
Herzbergova motivacijska teorija
Delovna uspešnost!
Zadovoljstvo
(Motiviranost)
“Motivatorji”
Pomembni za navdihnjeno
delo in zavzet trud ter
izjemne delovne rezultate!
•
•
•
•
•
Ni (ne)zadovoljstva
(Nemotiviranost)
“Higieniki”
Zagotavljajo minimalen trud
in povprečne rezultate. So
nujni, a ne zadosten pogoj
delovne uspešnosti!
dosežki, uresničeni cilji
priznanje dosežkov, pohvala
odgovorno, pomembno delo
osebni razvoj in rast
izzivno, zanimivo delo samo
•
•
•
•
•
•
politika, procedure, postopki
nadzor
odnosi s sodelavci, nadrejeni
delovni pogoji
plača, denarne nagrade
varnost zaposlitve, status
Nezadovoljstvo
Brane Gruban, ABC
Denar in motivacija?
Nezadovoljstvo z denarno nagrado je
praviloma zgolj signal globljih težav in
nerešenih problemov, ne pa razlog težav
sam po sebi! Ljudje so namreč ob ustrezni
motivaciji pripravljeni delati tudi za
nekoliko nižjo denarno nagrado!
Brane Gruban, ABC
Zvrsti motivacije zaposlenih
Pozitivna motivacija
(stremljenje cilju)
Naredi in dobiš
nagrado!
(”korenček”)
Naredim, ker mi je
to pomembno!
Notranja
motivacija
Zunanja
motivacija
(lastna želja)
(zunanji vpliv)
Če ne narediš,
boš kaznovan!
(”palica”)
(*deluje samo v zelo
posebnih primerih!)
Brane Gruban, ABC
Ne bom poslušal
nerganja, naredil
bom sam!*
Negativna motivacija
(izogibanje cilju ali neg.
posledicam)
(E. Deci, E Ryan)
Zunanja motivacija: pasti
1. Ni prav posebej trajna! Ko izgineta korenček in palica, oz.
nagrada ali kazen, motivacija tega tipa uplahne!
2. Rezultati se manjšajo: če sta kazen ali nagrada vedno na isti
ravni, se učinkovitost dela postopoma zmanjša! Zato je
nujno kazni ali nagrade ves čas...zviševati!
3. Zunanja motivacija je v škodo notranji, intrinsični! Nagrada
ali kazen namreč zmanjšujeta notranjo željo, da bi kdo kaj
naredil sam od sebe! Ko pri določenem cilju začneš imeti
opravka s kaznijo ali nagrado, moraš to ponavljati, da bi bil
cilj dosežen!
4. Zunanja motivacija je učinkovita praviloma le pri delu, ki je
brez posebne ustvarjalnosti in večjega miselnega napora
(algoritemska opravila, ki pa jih je danes le še cca 20%)!
Brane Gruban, ABC
Spremenjena narava dela?
1. 70% rasti delovnih mest že izvira iz hevrističnih opravil
in le še cca 30% pa iz algoritemskih (McKinsey)!
2. Se torej počasi, vendar dokončno poslavljamo od
Taylorjeve teorije, ki delo opredeljuje kot niz ne posebej
zanimivih, drobcenih nalog in opravil?! Temu posledično
sledi tudi spremljajoča logika, da je zato ljudi treba
spodbujati in nadzirati!
3. Pri delu populacije bo delo res vedno takšno, pri večini pa
torej že presega rutino, neizzivnost in stalno usmerjanje s
strani drugih.
4. Algoritmične naloge: sledenje vzpostavljenim navodilom
po enotni, ponavljajoči se poti do rešitve, skratka
algoritem, ki ga je treba razrešiti (npr. blagajnik v Lidlu!).
Brane Gruban, ABC
Spremenjena narava dela?
5. Hevristične naloge: ni nobenega algoritma, razmišljamo,
eksperimentiramo z rešitvami in detektiramo nove in nove
možne rešitve!
6. Novi časi prinašajo vse več hevrističnih opravil! Ta pa s
sabo prinašajo znamenito “optimalno izkušnjo”, ki izvira
iz dela in ne recimo iz zabave, kot se zmotno misli! Ljudje
namreč vse bolj pogosto uživajo v tistem kar počnejo!
7. To spoznanje pa ultimativno terja motivacijo 3.0! Neka
povsem druga in nova razmišljanja o motivaciji!
Brane Gruban, ABC
Dodatno pokojninsko zavarovanje:
Socialna varnost ljudi in družbena
odgovornost?
Brane Gruban, ABC
Družbena odgovornost: za kaj gre?
1. Finančna pomoč gimnazijcem pri izvedbi
maturantskega plesa…
2. KS smo pomagali pri ureditvi balinišča…
3. Podprli smo medicinsko odpravo v Kenijo..
4. Finančno smo pomagali mešanemu pevskemu
zboru
5. Podprli smo dobrodelni festival Gora Rocka
6. Za lokalni nogometni klub smo izdelali gole za
igrišče
7. Prispevali PGD za nakup novega gasilskega vozila…
8. ….
Brane Gruban, ABC
ISO26000: koristi DO
1. Spodbujanje bolj ozaveščenega in odgovornega ravnanja,
razumevanje pričakovanj družbe in deležnikov, priložnosti za
boljše obvladovanje tveganj neodgovornega ravnanja!
2. Dvig ugleda in sprejemljivosti ter zaupanja v organizacije
3. Licenco za delovanje in obstoj organizacij
4. Prispevek večji inovativnosti, izboljšanje konkurenčnosti,
dostopnosti finančnih virov in naložb
5. Izbojšanje odnosov z deležniki in ti. javnostmi
6. Povečanje lojalnosti, motiviranosti in zavzetosti zaposlenih,
produktivnosti, izboljšavi varnosti, zdravja pri delu...
7. Možnost zaposlitve najbolj talentiranih kadrov
8. Manjša poraba energije in drugih virov, manjši izmet,
manj vseh vrst odpadkov
Brane Gruban, ABC
ISO26000: koristi DO
9. Izboljšanje poštenosti transakcij z odgovornim političnim
angažiranjem, pošteno konkurenco in odsotnostjo
koruptivnih dejanj!
10. Izogibanje potencialnim konfliktom s strankami in
deležniki nasploh, posebej glede samih izdelkov in storitev
11. ipd.
Brane Gruban, ABC
DU: maksimiranje dobička ali...?
Milton Friedman
Chester Barnard
• zgolj in samo maksimiranje • organizacije so (tudi) socialne
vrednosti za delničarje!
entitete, ki posameznikom
omogočajo uresničitev ciljev
• upoštevanje zakonskih
in vrednosti, ki jih sami ne bi
omejitev (dovoljeno vse, kar ni
zmogli uresničiti!
izrecno prepovedano!)
• naloga managementa je
• trenutna dogajanja (kriza)
zagotoviti ravnovesje med
dokazujejo ekstremnost tega
potencialno tekmovalnimi
pristopa?
interesi deležnikov, katerih
• ključni koncept: delničar
skupni napori omogočajo
(shareholder)
ustvarjanje vrednosti
• ključni koncept: deležnik
(stakeholder)
Brane Gruban, ABC
Globalni izzivi okolja in DO: kriza?
1. Nemogoče se je izogniti ideološkem, političnem diskurzu
pri iskanju izhoda iz globalne krize! Je del odgovorov prav
na področju večje družbene odgovornosti vseh akterjev?
2. Dejstvo je, da v dobi ti. izobilja, neoliberalni ekonomski
model vsebuje prvine, ki niso skladne s svobodnim
trgom, spodbuja rast monopolov in onemogoča etiko
soodvisnosti, celovitosti in odgovornosti?! Temelji celo na
nekakšni...”pravici” do neodgovornosti?!
3. OZN,EU,ISO in številne druge inštitucije iz zasebne in
javne ter državne sfere ponujajo operacionalizacijo
drugačne poti iz krize, ki temelji na etiki odgovornosti,
soodvisnosti in celostnosti!
Brane Gruban, ABC
Zasidranje odgovornosti v vrednote?
“Gonilna sila današnjega časa so vrednostni
sistemi! V dobrem ali slabem, vrednote vplivajo na
vse naše misli in dejanja! Opredeljujejo naše
doživljanje sveta, okolja, dela, tehnologije in ljudi. So
vsepovsod prisotna močna sila in se od kraja do
kraja in od človeka do človeka močno razlikujejo!
Ustvarjajo lahko tako enotnost kot spore! Vendar pa
se tudi lahko spreminjajo, a zelo zelo počasi!”
(“Ta nori posel do konca, str.80”)
Brane Gruban, ABC
Vpliv vrednot na vedenje ljudi?
Vedenje
Stališča
Odnos
Vrednote
Brane Gruban, ABC
Vrednote naše... vsakdanje
“Vrednote so milo za pranje vesti!
Čimbolj je umazana vest, tem več je
potrebnih vrednot za njeno pranje!”
(dr. Vid Pečjak)
Brane Gruban, ABC
“Ni črte za konec!”
(slogan podjetja Nike)
Brane Gruban, ABC
Definicija norosti?
” Ponavljati iste stvari in verjeti,
da bo rezultat drugačen!”
(Gordon Gekko, Wall Street II)
Brane Gruban, ABC
“Ni prave koristi, če ste se nečesa
naučili in tega potem ne...
počnete!”
(Publilius Syrus)
Brane Gruban, ABC
"Ob dobrem vetru še purani letijo!"
(kitajski pregovor)
Brane Gruban, ABC
“Lahko, da boste razočarani, če ne
uspete! Ste pa neumni, če…ne
poskusite!”
(B. Sills)
Brane Gruban, ABC
Kako torej spremeniti... svet?
“Ko sem bil mlad, svoboden in brez vseh omejitev, sem
sanjal, da bom spremenil svet! Ko sem postajal starejši in
modrejši, sem spoznal, da se svet ne bo spremenil! Tako
sem se premislil in se odločil spremeniti le svojo domovino!
Toda tudi to se ni izšlo! Ob zaključku moje življenske poti, v
zadnjem obupnem poskusu, sem nameraval spremeniti vsaj
svojo družino! Pa tudi to mi ni uspelo! In zdaj ko ležim na
svoji smrtni postelji, sem končno spoznal, da bi moral
najprej spremeniti samega sebe in bi tako z zgledom
spremenil tudi svojo družino! Z navdihom in spodbudami bi
potem zmogel spremeniti na bolje mojo domovino in kdo
ve, mogoče bi potem res lahko spremenil še svet?”
anglikanski škof, Westminster Abbey
Brane Gruban, ABC