1. No category

Marijan Kramberger v oblakih
V slovo
Marijan Kramberger, literat (8. april 1938, Maribor - 25. avgust 2015, Maribor) - lovec na
»homokumulate«
Vladimir Gajšek
Marjan Kramberger, Vladimir Gajšek in France Pibernik na Štatenbergu, 1981
(foto: Marjan Kukec)
Oba sva genija: ti zase, umaknjen v hišo, svobodnjaški frajgajst, tudi mamin sinko – jaz pa
čisto tvoje protislovje, ves v pesništvu, literarno in družbeno angažiran, poročen, v različnih
evropskih in svetovnih umetniških druščinah… Skupaj sva kdaj nastopala, v Trstu sva
obiskala tvojega – in mojega – kolego pesnika Miroslava Košuto, videvala sva se, klasika,
sprva pri prof. Jožetu Košarju, ki naju je oba visoko cenil, a si mu ti ušel z uredništva – v
svobodni poklic, medtem ko sem ostal sam v svobodnem poklicu doslej, tudi sem nečloveško
trpel, so me izgnali, potem ko si mi zaplenili vse premoženje, v kontejner, pa ne za smeti… v
podtalje žive muke.
Bila sva skupaj tudi v ustanovnem ali prvem Glavnem odboru Borštnikovega srečanja…
Bil si v besedah premišljeno zadržan. Oba – klasika, le da si bil ti vseskozi perfekcionist, jaz v
geniju tvoje nasprotje, ampak oba: garača. Ko sem bral tvoje zamisli o oblakih, ki da se
zbirajo, kopičijo ali se megleničasto razblinjajo, plavajo ali se kdaj v vetru podijo po nebu,
bežijo, zamudno in nezamudno, se mrenasto vzporejajo in prelivajo drug v drugega, se kdaj
utrgajo…, sem ti pravil, kako je Michelangelo /di Lodovico Buonarroti Simoni/, renesančni
kipar, arhitekt, slikar in pesnik (6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika 18. februar 1564, Rim, Papeška država) še kot deček rad legel v travo in ure in ure gledal
oblake, tudi pozneje se je tako, zroč v oblake, sproščal, ker da je tako v višnjevih višavah vsaj
z uzrtjem oblakov bliže Bogu; tudi sem ti odrecitiral Charlesa Baudelaira pesem
Tujec
Koga ljubiš najbolj, skrivnostni človek, povej? Očeta, mater, sestro, brata?
Nimam očeta in matere, ne sestre, ne brata.
Prijatelje?
Izustil si besedo, ki mi je njen pomen ostal do danes neznan.
Domovino?
Ne vem, na kateri strani leži.
Lepoto?
Rad bi jo ljubil, ko bi bila božanska in nesmrtna.
Zlato?
Sovražim ga, kakor ti boga sovražiš.
Ej, kaj pa torej ljubiš, čudni tujec?
Ljubim oblake ... oblake, ki romajo ... tam doli ... tam doli ... čudovite oblake.
S temi oblaki sem te kdaj tudi zafrkaval, čeprav nisem omenjal - termične konvekcije:
dviganje zraka zaradi pregrevanja nad toplim površjem, - orografije /topografije: dviganje
zraka ob gorskih ovirah ali fronte: dviganje oziroma narivanje toplega zraka nad hladen zrak v
obliki klina…- niti nisem posebej omenjal cirusov, to je raztrganih oblakov, ki so brez izrazite
oblike, pogosto razcefrani, brez izrazitega spodnjega roba in vrha, najpogosteje manjših
velikosti; niti nisem govoril kako o stratusih ali plastovitih oblakih, ki so v vodoravni smeri
bistveno večji kot v navpični in so v eni ali več plasteh ozračja; tudi se nisem spuščal v
omembo kumulusov/ kopastih oblakov, ki so v vodoravni in navpični smeri približno enaki ali
pa je velikost v navpični smeri celo večja ter imajo izrazito ravno spodnji rob, zgornji rob pa
je po obliki podoben kopam, kupolam ali stolpom, razbrazdan podobno kot cvetača. O vsem
zbiranju vseh takih oblakov visoko ali o nizkih oblakih nisem govoril… - le bolj kot v teoriji
kaosa vremenoslovno. Nekaj si zmajeval z glavo, prepričan si pač bil, da je s tvrobami
katerihkoli oblakov – slutno? – vse v redu, saj nisi mogel izračunavati lege ne hitrosti
oblakov: na nebu! Mislim, Marjan, da v resnici nisi živel v oblakih, medtem ko sem jaz živel
na razmršenem ali, bi rekel – na kaotičnem nebu.
Nenavadno, ampak ob tvojem odhodu na božjo njivo se spomnim avstrijske književnice
Jeannie Ebner, s katero sem bil nastopal, skupaj s penklubovci… in nekaterih drugih
avstrijskih literatov.
Pripovedoval sem ti, Marijan, da sem videl nekam že orumenelo fotko, na kateri sta tvoj ata in
moj ata Avgust, po vojni, v izgradnji zbombardiranega »našega« Maribora, v pumparicah,
tvoj ata veselo s prehodno zastavico na kupu – zloženih – ruševin, moj očka pa – palir,
prijatelja… in moj očka mi je o tvojem govoril vse najbolje. Bili so časi drugačne in neke
druge »mariborske« mentalitete, mestnega severovzhodnega slovenskga ali štajerskega
življenjskega sloga. V intimni zgodovini ljudi si se oprijel svoje samote, sam med ljudmi.
Tako izgubljam prijatelje…
Iz bibliografije Marijana Krambergerja:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
Marijan Kramberger, 1938- Bori, Kosovelovi bratje - - slv.
1958
Marijan Kramberger, 1938- Pesmi 1961 - slv. 1962
Marijan Kramberger, 1938- Visoška kronika: - slv. 1964
Matevž Hace, Ljubezen in orožje - slv. 1965
Matevž Hace, Ljubezen in orožje - slv. 1965
Gregor Strniša, 1930-1987 - Samorog
- slv. 1967
Marijan Kramberger, 1938 - Kako brati Visoško kroniko - slv. 1968
Jože Olaj, Argonavti - slv. 1968
Ivan Tavčar, 1851-1923
Visoška kronika
- slv. 1968
Herman Vogel, Razdalje rastejo
- slv. 1968
Alenka Glazer, Ujma - slv. 1968
Marijan Kramberger, 1938- Ljubezenska zgodba : roman
- slv. 1968
Miha Remec, 1928- Sončni obrat : roman
- slv. 1969
Prežihov Voranc - Samorastniki
- slv. 1969
Veno Taufer, Vaje in naloge - slv. 1969
Marijan Kramberger, 1938- Državljan te dežele
- slv. 1970
Nada Matičič, 1922-2004, Daj mi roko Veronika : roman - slv. 1970
France Vurnik, Vsegazavedanje - slv. 1972
Nova avstrijska lirika - slv. 1972
Marijan Kramberger, 1938- Fant : po sledovih romana - slv.
1973
France Forstnerič, 1933-2007...
Skupaj, - slv. 1973
Ignac Kamenik, Galebi: drama v dveh delih - slv. 1973
Pavle Zidar, Sizif meče out - slv. 1973
Marijan Kramberger, 1938- Pazljivejša branja
- slv. 1975
T. Partljič, Ščuke pa ni, ščuke pa ne ; Oskubite jastreba - slv.
1978
Vladimir Jovičik, Blagoje Jastrebik, Čovek, i drugar, i vodač : pesni i prozni
odlomki za Tito - mac. 1978
Marijan Kramberger, 1938- Oblačila slovenskih cesarjev - slv. 1982
Ivan Tavčar, 1851-1923 -Visočka kronika
scr; scc
1982
Skrčka… - slv.
1984
Marijan Kramberger, 1938- Pasja zloženka
- slv. 1987
Frace Forstnerič, 1933-2007 Brlog : zgodbe o zakoncih - slv. 1987
Janez Pirnat, 1932- Janez Mesesnel, Pirnat
ger
1987
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
Marijan Kramberger, 1938- Biti plačan za neresnost
- slv. 1988
Marijan Kramberger, 1938- Ponujajoči se homokumulati
- slv. 1991
Thornton Wilder, 1897-1975 - Naše mesto : verzija iz leta 1957 : igra v dveh
delih - slv. 1992
Arthur Schnitzler, 1862-1931 – Anatol - slv.
1992
Marijan Kramberger, 1938- "Prežihov Voranc": Povzetek
- slv. 1992
Marijan Kramberger, 1938- Lovec na homokumulate
- slv. 1993
Zwei Gedichte… ger. 1995
Marijan Kramberger, 1938- Die Mathematik der menschlichen Seele
ger. 1996
Danilo Cvetnič, Impresije : fotomonografija Maribor - slv. ; ger; eng
1997
Marijan Kramberger, 1938 - Uvod k "Lovcu": matematika človeške duše - slv.
1998
Marijan Kramberger, 1938 - Brez mene : poznejša razmišljanja typeesej
- slv. 1999
Marijan Kramberger, 1938- Bibliografija z dodatkom - slv. ; ger.; eng. 1999
Danilo Cvetnič, Photography
- slv. ; eng; ger
1999
Marijan Kramberger, 1938- Epistola prijatelju: ob sedemdesetletnici Franceta
Forstneriča - slv.
2003
Marijan Kramberger, 1938- Brez mene e- vir
- slv. 2005
Marijan Kramberger, 1938- France Forstnerič : (1933 - 2007) - slv.
2007
Marijan Kramberger, 1938- 20.000? - slv. 2010
Marijan Kramberger, 1938- Preventivni vojščak proti moji in tvoji nadutosti:
T. Partljič, sedemdesetletnik - slv. 2010
Bertolt Brecht, Ustavljivi vzpon Artura Uia : parabola - slv. 2012
Bertolt Brecht, Ustavljivi vzpon Artura Uia : parabola - slv.
2012
France Forstnerič, 1933-2007 - Vem, da sem bil v Ljubstavi: pesmi in
pričevanja
- slv. 2013
France Forstnerič, 1933-2007
Vem, da sem bil v Ljubstavi e- vir,
pesmi in pričevanja - slv. 2013
Vladimir Gajšek, Marijan Kramberger v oblakih, V slovo, Intelyway, e-vir, slv.
2015