Varnostnik intervent Boštjan Tancer o pomenu

VARNOSTNIK
Številka 57 – April 2015
>
>
Varnostnik intervent
Varnost otroskih igrisc
Število vlomov narasca
Videonadzor prihodnosti
Boštjan Tancer o pomenu ZLATE LISICE
>
>
Varnostnik - KAZALO
4
KRIZA VREDNOT
Ko enakega dejanja ne jemljemo kot takega, ker ga je storila neka druga oseba.
10 BOŠTJAN TANCER O POMENU ZLATE LISICE
Na pogovor smo povabili predsednika Smučarskega kluba Branik
10 VARNOSTNIK INTERVENT
stran 6
Najbolj radikalni trdijo, da tradicionalnega dela interventa ni.
12
VIDEONADZOR PRIHODNOSTI
Merit Lilin je podjetje z več kot 30-letno tradicijo in naš večletni poslovni partner.
>
>
>
14 STEVILO VLOMOV NARASCA
Pri svojem delu vsak dan ugotavljamo, da v Sloveniji še vedno premalo pozornosti
posvečamo varovanju svojega doma.
16 UPORABNIK SE PREDSTAVI - ELAN
Naš poslovni odnos z družbo Elan, d. o. o., temelji na zaupanju, medsebojni komunikaciji,
odzivnosti in nagnjenosti k hitrim in učinkovitim tehničnim rešitvam.
stran 10
>
>
>
20 VARNOST OTROSKIH IGRISC
Dobro otroško igrišče je tisto igrišče, ki je tudi varno za uporabo.
22 ZAGOTAVLJANJE REDA NA KURENTOVANJU
stran 12
stran 14
Na Ptuju, kjer je letos potekalo 55. kurentovanje, smo varovanje izvajali v karnevalski
dvorani ter na vseh povorkah po programu organizatorja.
24 SODELAVCI LETA
Rubrika je namenjena temu, da izpostavimo nadpovprečne posameznike oziroma
dogodke, na katere so pri opravljanju svojega dela naleteli sodelavci.
26 NOVICE
KOLOFON
stran 20
2
izdaja Poslovni sistem Varnost Maribor odgovorni urednik Boštjan Tancer uredniški
odbor Romana Šalamun, Iztok Ledinek, Marko Vaupotič, Boštjan Strnad lektoriranje Darja
Gabrovšek Homšak oblikovanje Boštjan Strnad tisk Tiskarna Florjančič d.o.o. naslovnica
Varnost Maribor naslov uredništva Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ul. 5, 2000
Maribor, tel. 02 230 30 10, faks: 02 230 30 19, [email protected] naklada 4300 izvodov
Varnostnik - UVODNIK
Uvodnik
Ali toleriram(o) »delo na črno«?*
S
icer nisem še nikjer zasledil statističnih podatkov o razmerju
med napisanimi pravili in dejanskim spoštovanjem teh
pravil, ampak nekako sem prepričan, da smo Slovenci na tem
področju zelo kreativni. Dejstvo je, da smo bili v 25 letih samostojne
države zelo pridni, saj smo napisali in sprejeli nepopisno število
zakonov, podzakonskih aktov in zelo veliko različnih predpisov,
ki nam govorijo, kako se moramo obnašati. Žal pa vse prevečkrat
deluje, da so meje postavljene samo zato, da jih lahko kršimo.
Tokratna problematika je »delo na črno«. Veliko se je o tem
govorilo, veliko pisalo, ogromno časa in denarja je bilo porabljenega
in spomladi 2014 je ugledal svet Zakon o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno. Niti približno se ne želim opredeljevati do
tega zakona, komentirati njegovih dobrih in slabih strani – ker
s tem takoj zaidem na »politični parket«, ki pa v tej reviji nima
prostora. Moje osnovna vprašanja so: Kaj je tisto, kar sprejemamo in
odobravamo kot družba? Ali je »delo na črno« nekaj, kar na splošno
odobravamo, ali pa nekaj, kar preziramo? Ali se nam zdi v redu, da
je opravljenih nešteto storitev, ki niso nikjer zabeležene, od katerih
davki niso plačani? Ali se zavedamo, kdaj kupimo »brez računa«
in kdaj z računom? Ali v sebi čutimo razliko med enim in drugim
nakupom?
sprejemamo »delo na črno« ali ne? In ker je celotna zadeva med
nami tako globoko zakoreninjena, je edino zdravilo, da vsak od
nas do tega sprejme ničelno toleranco. Dokler bo posameznik vsak
dan iskal izgovore, zakaj je to sprejemljivo, tako dolgo se družba ne
bo spremenila. In tako dolgo bo izigraval samega sebe in celotno
družbo.
Vprašanj je ogromno, odgovorov verjetno še bistveno več. Dejstvo
je, da se vsak dan srečujemo z vprašanjem: Ali poznaš koga, ki bi
mi lahko …? Namenoma ne bom omenjal, kaj vse kupujemo »brez
računa«, ker bom zelo verjetno kaj pozabil, predvsem pa za ta
uvodnik ni namenjenega dovolj prostora, da bi naštel vse. A dejstvo
je, da bomo morali predvsem razčistiti pri sebi: ali mi kot družba
*Ta uvodnik je nastal, ker se v dejavnosti zasebnega varovanja –
predvsem na področju montaže varnostnih sistemov – zelo veliko
srečujemo z »delom na črno«. V Poslovnem sistemu Varnost
Maribor imamo do tega ničelno toleranco, zato je in bo vsaka
ugotovljena kršitev prijavljena ustreznim institucijam.
Boštjan Tancer
izvršni direktor
3
Varnostnik - KOLUMNA
KRIZA VREDNOT
To je prava kriza vrednot: ko enakega dejanja ne jemljemo kot takega, ker
ga je storila neka druga oseba. Iztok Ledinek
A
li ste kdaj videli (zelo dober) videospot Piratstvo
je kriminal? Videti ga je moč na legalnih nosilcih videozapisa s posnetki filmov, zato ga pirati
nikoli ne vidijo in ne vedo tega, kar nam skuša povedati.
Namreč, da je piratstvo kriminal. »Ne boste ukradli
avtomobila! Ne boste ukradli torbice! Ne boste ukradli
televizorja! Ne boste ukradli DVD-ja s filmom!« pravi
glas v videospotu in nadaljuje ob posnetkih presnemavanja filma: »Piratstvo je kraja! Kraja je protizakonita!
Piratstvo je kriminal!«
»Kriza vrednot« je ime
za prepričanje, da so
»tisti zgoraj« »nam spodaj«
vsilili svoj nemoralni način
ravnanja.
Jože Vogrinc, slovenski
sociolog
4
Zakonodaja, ki ščiti avtorje pred piratstvom, je namenjena
zaščiti intelektualne lastnine. Napadi na to lastnino se
lahko izvajajo tudi na druge načine, ne gre samo za piratsko presnemavanje. Glasbeniki ne služijo svojega denarja
le s prodajo svoje glasbe na elektronskih nosilcih, včasih jo
izvajajo tudi v živo, na odrih, na prireditvah. Zastonjkarji,
ki skušajo na prireditve priti brez plačila, so po analogiji
z zgoraj zapisanim kršilci zakona, kriminalci. Če mogoče
pretiravam pri tej oceni, pa pretiravanje ni, če kriminalce
imenujemo tiste, ki ponarejajo vstopnice za prireditve, jih
prodajajo obiskovalcem in s tem preusmerijo prihodek
od prireditelja in nastopajočih v svoj lastni žep. To je že
kriminal par excellence. Na eni največjih pustnih prireditev smo letos pri kontroli vstopa odkrili kar sedemnajst ponarejenih vstopnic v enem večeru, naslednji večer
pa pomagali prijeti še vsaj enega prodajalca. Malo pozneje
smo imeli priložnost slišati in prebrati izjavo Danila Kli­
neta, vodje protokola Zlate lisice: »Povabili smo predvsem
mariborske politike ali nekdanje vrhunske športnike, a so
za vstopnice na veliko prosili tudi številni drugi politiki.
Alenka Bratušek se je začudila, zakaj sta lahko Peter Vilfan
in Ivo Daneu dobila povabilo, ona pa ne. Šele kasneje je
rekla, da je mogoče pripravljena tudi plačati.«
Tudi tega smo varnostniki navajeni. Ena najtežjih nalog
pri varovanju glasbenih in športnih prireditev je kontrola
vstopa. Ne zaradi tega, ker je delo fizično zelo naporno, saj
je treba na primer na stadionu Ljudski vrt včasih opraviti
površinski pregled več kot 10.000 obiskovalcev prireditve
in zaposlenih na prireditvenem prostoru, pač pa zaradi
silnih pritiskov zastonjkarjev. Med njimi nas najbolj
jezijo tisti, za katere vsi vemo, da bi si vstopnico zlahka
kupili. Zadovoljijo se celo z akreditacijami, ki so dejansko
prepustnice za osebje na prireditvi. Ko pa si enkrat opremljen z akreditacijo, je meja samo še nebo. O stopnjevanju
pritiskov na bolj zaželenih prireditvah si sploh ne upam
pisati.
Zastonjkarstvo je na Slovenskem nacionalni šport. Pri tem,
po mojem, sploh ne gre (toliko) za denar kot za moč in
vpliv. Da se vidi, kdo mora kupiti in komu je dano! To so
malenkosti, ki tudi kažejo na nagnjenost h koruptivnim
dejanjem v naših krajih. Zastonjkarstvo pri nas ni niti
nepričakovano niti tako zelo nezaželeno ravnanje, je bolj
poslovna navada! Gojijo ga tisti, ki v svojem poslu, bog
ne daj, nikoli in nikdar ne bi poklonili ničesar! Nikomur!
Pričakujejo pa, da bo njim poklonjeno, ker njim to pripada.
Gre za obliko strašansko sprevrženih vrednot, ko je neko
dejanje neke osebe dobro in zaželeno, enako dejanje
nekoga drugega pa kriminalno. To je prava kriza vrednot:
ko enakega dejanja ne jemljemo kot takega, ker ga je
storila neka druga oseba. V vrednotah se kažejo naši cilji,
ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj. Če je socialna
tranzicija pomenila prehod na druge vrednote, kot so ve­
ljale prej, potem temu kulturnemu in duhovnemu razvoju
pač ne smemo reči napredek.
Varnostnik - Tujina
Spodaj: Roboti so že zakorakali v naša življenja, tudi na področju varovanja.
V PRIHODNOST
Z ROBOTI
Znanstvena fantastika ali znanstvena
dejstva? Romana Šalamun
Danes že po vsem svetu razvijajo različne inteligentne
robotske rešitve, bodisi zaradi zmanjševanja potreb ljudi
za opravljanje vsakdanjih nalog bodisi zaradi izboljšanja
življenja posameznikov sploh. V laičnem smislu ustvarjamo
inteligentne robotske rešitve za doseganje trdnega in inteligentnega obnašanja robota, prilagojenega človeškemu okolju,
ki bo znal izkoristiti dolgoletne izkušnje, ki bo človeku lahko
pomagal in mu pomembno olajšal življenje. Vse dosedanje
varnostne rešitve se nanašajo na združevanje ljudi, procesov
in inovativnih tehnologij. Glede na razvoj in napredek v moderni tehnologiji ni več daleč dan, ko bosta robot in varnostno
osebje vzajemno skrbela za naše kupce. Robot bo imel vlogo
inteligentnega mobilnega senzorja s kamero in bo omogočal
razširitev varnostnega sistema. Ena od prednostni razvoja
inteligentnega robota je integriranje navodil in ukrepov za
upravljanje in nadzor sistema za javljanje vloma in videonadzornega sistema.Tipični primer je inteligentni robot Asimo,
ki ga je tovarna Honda Motors izdelala za pomoč ljudem,
ki imajo težave z mobilnostjo. Poročajo tudi o robotih, ki se
uporabljajo v restavracijah za dostavo hrane, drugi pa so bili
razviti za spremstvo. Obstaja tudi inteligentni mobilni robot,
ki ima vgrajeno repliko najpreprostejše znane oblike življenja
– črva Caenorhabditis. Ta robotu omogoča, da med gibanjem
misli sam.
Žal pa obstajajo tudi slabe plati inteligentnih robotov. Treba
je namreč upoštevati dejstvo, da je razvoj umetne inteligence
grožnja za človeštvo. Opozorilo prihaja od uglednega britanskega znanstvenika Stephena Hawkinga. Opozarja namreč, da
če umetno inteligenco ustvarimo zato, da bi prekosila ali presegla navadnega človeka, to pomeni, »da bi se z leti vzpenjala
in preoblikovala na vedno višji ravni učinkovitosti. Človek,
ki je omejen s počasno biološko evolucijo, žal ne more tekmovati z inteligentnimi roboti in lahko postane nadomestljiv.«
5
Varnostnik -Intervju Boštjan Tancer
O
b eni največjih športnih prireditev v državi
smo o njenem pomenu povprašali predsednika
Smučarskega kluba Branik in člana gospodarskega
odbora Zlate lisice 2015 ter hkrati izvršnega direktorja podjetja Varnost Maribor, d. d., Boštjana Tancerja.
Kaj pomeni Zlata lisica za Slovenijo?
Nedvomno je to, vsaj po mojem mnenju, eden od štirih
ključnih dogodkov v okviru velikih mednarodnih športnih
tekmovanj v Sloveniji. Planica, Pokljuka, Kranjska Gora in
Maribor so štirje konstantni dogodki, ki so deležni zelo velike
mednarodne pozornosti in so za prepoznavnost Slovenije,
športa in športnega turizma naredili ogromno, največ.
Pomembno je, da so ti dogodki konstantni, tradicionalni,
vsako leto, nekateri so pri tem že dosegli abrahama in se zato
razlikujejo od enkratnih evropskih prvenstev; ti dogodki
so tradicionalni, imajo veliko tradicijo. Vemo tudi, kakšna
je gledanost teh dogodkov Evropi. Samo ob koncu tedna so
meritve gledanosti pokazale tudi do 20 milijonov gledalcev.
To so torej za Slovenijo zelo pomembni dogodki …
Kaj pomeni Zlata lisica za Maribor in za Mariborčane?
Za Maribor pa še toliko bolj. To je edino mestno smučišče, ki
organizira tekmo v svetovnem pokalu, kar je velika prednost.
To se vidi pri številu gledalcev. Na javnih žrebanjih štartnih
številk je v Mariboru okoli 6000 ljudi. Če to primerjamo z
obiskom v Flachauu, ki je tekma z najvišjim denarnim skladom v ženskem smučanju in nočna tekma ... To kaže, da je
bližina mesta zanimiva tudi za FIS, za popularizacijo športa,
tudi za samo kuliso športnemu dogodku. Dogodek je v
svetovnem pokalu nekaj posebnega, saj je večina tekem nekje
na visokogorskih smučiščih, kjer se bolj ali manj naberejo
naključni navijači, turisti. Velikokrat so tekme tudi bolj
»prazne«, glavna vrednota je televizijski prenos. To se je letos
dobro videlo tudi na svetovnem prvenstvu v Vailu, kjer je bila
večina sponzorjev evropskih, prenos pa namenjen evropskemu trgu gledalcev z ogromno gledanostjo. To daje največjo
moč – komercialno gledano – FIS, smučarski organizaciji.
Mariborska tekma je posebnost, ker je pač mestna tekma,
kjer je odzivnost gledalcev ob dobrih rezultatih domačih
tekmovalk tudi veliko vredna.
Boštjan Tancer
Kaj pomeni Zlata lisica za SK Branik in za mariborski
(zimski) šport?
Zadeve so relativno jasne: SK Branik je predvsem zaradi
tega, ker že 50 let organizira tekme svetovnega pokala in ker
je eden največjih športnih klubov v Sloveniji, definitivno
največji na področju alpskega smučanja v Sloveniji. Vemo, da
je bilo to tekmovanje pomembno tudi v nekdanji državi, ko
se je rojevala narodna zavest in je vojska »štanfala« progo z
določenim namenom, in je zelo pomembno tudi danes – za
klub in za šport, tudi finančno, materialno in vsebinsko. Prva
naloga kluba je vzgoja mladih športnikov. Ko na domačem
smučišču organiziramo tekmo najvišjega ranga, na kateri
se srečajo najboljše smučarke na svetu, je to zanje ogromna
o pomenu Zlate lisice
Na pogovor smo povabili predsednika Smučarskega kluba Branik, člana gospodarskega odbora Zlate
lisice 2015, istočasno pa tudi izvršnega direktorja podjetja Varnost Maribor, d. d., Boštjana Tancerja.
6
Varnostnik -Intervju Boštjan Tancer
spodbuda, lahko jih v živo vidijo in to jih
spodbuja, da se odločijo za šport. Posledično
je to pomembno za celoten mariborski zimski
šport, ne nazadnje tudi za mariborski turizem,
saj je ključna prepoznavnost smučišč, hotelov … Boljših hotelov je v Evropi ogromno,
glavni magnet za turiste pa je lahko dejstvo, da
univerzitetno mesto s celotno infrastrukturo
ponuja še smučanje na progi svetovnega ranga
– enkratna kombinacija! Kot sem rekel, je ta
dogodek spodbuda za bodoče mlade športnike,
finančno pa je za klub tudi zelo pomembno,
da lahko vlaga v razvoj smučarije. Še vedno
ostaja odprta dilema o poligonih, telovadnicah
na prostem, ker ima alpsko smučanje relativno
velik problem zaradi konflikta s turističnim
smučanjem. Če primerjamo smučanje z drugimi športi, za katere so na razpolago dvorane,
poligoni, igrišča, kjer so športniki primarni
uporabniki, obiskovalec pa lahko samo gleda,
na primer nogometni stadion, morajo naši
otroci trenirati ob pol sedmih zjutraj, da lahko
ob devetih turisti smučajo. To je problem celotne smučarije. V prihodnje bo treba poiskati
konsenz za postavitev poligona, da bodo
otroci lahko trenirali. Dejstvo namreč je, da je
domača tekma bistveno uspešnejša in bistveno
zanimivejša, če imamo dobre domače tekmo­
valce, kar se je v zadnjih letih pokazalo zaradi
fenomenalne Tine. Število gledalcev je bistveno
večje, kot če domačih, slovenskih tekmovalk ne
bi bilo oziroma ne bi bile tako dobre.
Dejstvo namreč je, da je domača tekma
bistveno uspešnejša in bistveno zanimivejša,
če imamo dobre domače tekmovalce.
Predsedovanje smučarskemu klubu: ali
vodenje enega od večjih mariborskih podjetij
ni dovolj velik izziv?
Hmm eh … ja … hmm. Vprašanje na mestu
:) in ni samo interno. Je že bilo postavljeno,
a bolj v smislu: »Kaj ti je bilo tega treba?«
Ozadje te zgodbe je povezano z mojo otroško
ljubeznijo do smučarije. Z željo, da bi bil tudi
sam smučar, kar pa se nikoli ni udejanjilo, sem
pristal v drugem športu, ki mi je dal veliko
dobrega. Ko se je pokazala možnost, povezana
z otroško ljubeznijo do smučarije, sem se v
situaciji, ki se je zgodila v mariborski smučariji
in posledično v klubu, odločil ta izziv sprejeti.
Lahko rečem, da si nisem predstavljal vseh
razsežnosti te odločitve, kaj pomeni vodenje
takega kluba. Zdaj je glede na rezultate, na prvo
izpeljano sezono, glede na pozitivni duh, ki se
gradi v klubu, dobra spodbuda za naprej, daje
energijo. Jemlje pa to ogromno časa. Najbolj
trpi družina, saj zanjo praktično ne ostaja nič
časa, predvsem ne pozimi, ko je vse povezano s
smučanjem. Tako, kot sem rekel: zaradi ljubezni
do smučanja. Za kateri drug šport se morebiti
ne bi odločil za tako odrekanje. Je pa res, da se
je po dobrem letu dni pokazalo, kaj vse sodi
sem zraven: da je treba finančno prestrukturirati klub, da je treba voditi nekatere postopke
zaradi preteklih dogodkov in grehov, da je treba
vzdrževati povezave v alpskem smučanju, biti
vedno aktiven pri oblikovanju politike alpskega
smučanja … Vse to jemlje čas in energijo in
tukaj je tudi nogomet, v letošnjem letu spet
postavljen pred izziv Lige prvakov, in ne
bomo samo o športu, tukaj je tudi Festival
Lent – je, strokovno gledano, velik zalogaj.
Govorim o vseh javnih prireditvah, športnih
in drugih, ki so predvsem zelo veliki
strokovni izzivi, ker je ob veliki množici ljudi
Po dobrem letu dni predsedovanja v SK Branik
sem prepričan, da mi tudi v poslovnem smislu
ta izkušnja zelo koristi.
tega je kar dosti, več, kot sem pričakoval, to
lahko priznam. Glede na to, da so rezultati
dosedanjega dela solidni, da se predvsem v
bazi, med otroki in njihovimi starši, kaže nov
pozitivni duh, pa je to tisto, kar daje neko novo
energijo za naprej. Dodal bi še nekaj. V svoji
poslovni karieri sem pred prihodom v Varnost
delal v treh sistemih. Vedno sem bil prepričan,
da se ljudje razvijamo z menjavo okolja, z
izkušnjami iz različnih sredin. Po dobrem letu
dni predsedovanja v SK Branik sem prepričan,
da mi tudi v poslovnem smislu ta izkušnja zelo
koristi.
Kaj pomeni Zlata lisica za Varnost Maribor?
Tako kot vsi večji športni dogodki seveda
pomeni najprej velik strokovni izziv. Biti partner na tako velikih dogodkih, kot jih imamo
v Mariboru – pa ne bomo samo o Zlati lisici,
treba skupaj z organizatorjem vse urediti
tako, da stvari potekajo optimalno in da nas,
varnostne službe, obiskovalci in navijači ne
občutijo kot oviro, ampak kot pomoč. To je
tudi osnovni namen: da dogodke izpeljemo
tako, da vse gladko steče. Lahko rečemo,
da zgodovina kaže, da s temi organizatorji
delamo dobro. Naša želja je tudi za naprej, da
se te stvari razvijajo, izboljšujejo, predvsem
pa da zagotovimo varno in mirno izvedbo
teh dogodkov.
Kaj pomeni Varnost Maribor za Zlato
lisico?
Seveda, ta dvojnost se pojavlja. Z vidika
kluba kot organizatorja gre za enega
pomembnejših partnerjev. Če se postavim
izključno v vlogo predsednika kluba, gre
za dolgoročnega partnerja, s katerim se
Z leve proti desni: Ervin Čurlič, novinar RTV, dr. Jurij Žurej, direktor Smučarske zveze Slovenije, in Boštjan
Tancer, predsednik Smučarskega kluba Branik Maribor
7
Varnostnik -Intervju Boštjan Tancer
ZGORAJ: Celovito
varovanje je na tako
velikem območju
svojevrsten izziv.
skupaj razvijamo, da lahko povabimo še druge partnerje, ki
ta dogodek prepoznajo kot svojo možnost za promocijo, kot
svoj promocijski dogodek, in da seveda prireditev speljemo
v kombinaciji prijetnega s koristnim. Lahko rečem, da vsi
pomembnejši poslovni partnerji Zlato lisico prepoznajo kot
dogodek, ki ga izkoristijo v svoje dobro. Varnost Maribor
je bila v letošnjem letu prvič sponzor kap organizatorja. Za
Varnost Maribor in za organizatorja je to pozitiven element.
Te kape so dobili vsi delavci, vsi udeleženci na progi. Kot
spominek lahko veliko pomenijo vsem, ki so bili vključeni v
projekt. Varnost Maribor je prepoznala to možnost in mislim,
da je bil to dober promocijski korak. Verjamem, da bomo tudi
v prihodnje razvijali tako sodelovanje, če bodo stvari v redu
napredovale.
Varnost in šport: Zlata lisica ni martinovanje – beseda o aktualnih dilemah o točenju alkohola na športnih prireditvah
Včasih smo v Sloveniji bolj papeški od papeža. Strinjam se,
da Zlata lisica ni martinovanje, športne prireditve naj bodo
športne. Na Zlati lisici načeloma ni problemov s pretiranim
uživanjem alkoholnih pijač in tudi v preteklosti jih ni bilo.
Uživanje alkohola je odvisno predvsem od kulture ljudi.
Problem je, če je kultura ljudi takšna, da lahko zadeve uredimo samo s prepovedovanjem … Osebno sem bolj liberalen
kot konservativen, popolnoma brez alkohola – da se niti
pivo ne toči, če se že žgane pijače ne – se mi ne zdi potrebno.
Obiskovalci se še vedno lahko napijejo prej, pred prireditvijo.
V Sloveniji imamo dejanski problem s financiranjem športa
in točenje alkohola na prireditvenem prostoru je seveda
lahko tudi vir dohodkov organizatorjev, vendar nisem naj­
bolj prepričan o tem, da je alkohol tisti vir prihodkov, s katerim se šport financira; gre za neke vrste konflikt interesov.
Po konceptu nisem za to, vendar pa preveč pišemo zakone
in premalo znamo stvari urejati v okolju na tak ali drugačen
način. Ko ne vemo, kaj bi, napišemo zakon, potem pa se ga
8
tako nihče ne drži. Tako situacijo imamo tudi v zasebnem
varovanju, ko imamo napisane super zakone, vendar jih
nihče popolnoma ne spoštuje.
To vprašanje je bilo nekoliko hudobno, ste namreč oseba
s štirimi pogledi na ta problem: kot gledalec, športnik,
organizator in varnostnik
Nikoli sicer nisem bil v Planici, vendar vsa ta fama o tem, kaj
vse se tam dogaja … No, to ne spada na športne prireditve.
Nič ni narobe, da lahko človek na športni prireditvi spije
pivo, pretirano pitje alkohola pa na športne prireditve definitivno ne sodi. Alkohol potem iznakazi prireditev. Če pa kdo
pride tja zato, je pa seveda popolnoma v nasprotju s temeljno
usmeritvijo prireditve. V dilemi, ali je rešitev zakon ali pa je
možno poiskati neke druge rešitve, pa je moje mnenje, da v
Sloveniji stvari ne znamo reševati z normalnimi omejitvami,
s kontrolami na terenu, zato po liniji najmanjšega odpora
napišemo zakon in vse prepovemo. In s tem se ne strinjam,
saj mislim, da so tudi vmesne poti, zgodba ni samo črnobela. Možnih rešitev je mnogo, vseh ne poznam, ampak
ko posamezniki prekoračijo neka pravila, kar se zdi družbi
nedopustno, mi kaznujemo vse. Vsem prepovemo! Ta rešitev
se mi ne zdi prava. Kaznujmo tiste, ki prestopijo sprejemljiv
prag, izločimo kršilce, druge pa pustimo uživati.
Želja za konec?
Želja? Hja, želja je seveda dosti. Če se pogovarjamo v kontekstu tega intervjuja, je seveda glavna želja, da SK Branik v
naslednjih letih postavimo na trdne temelje, kot jih je nekoč
imel. Pri tem bo treba obrisati ves prah s te »mariborske
srebrnine«, ki se je v preteklosti nabral zaradi napačnih
poslovnih odločitev. Pri tem pa se bo uspeh meril v številu
mladih nadobudnih smučarjev, zadovoljnih staršev in v
dobrih rezultatih tako po tekmovalni kot tudi po
organizacijski plati.
Varnostnik -Zagotavljanje reda na Zlati lisici
Zagotavljanje
reda na Zlati lisici
DESNO: Utrinki z
varovanja Zlate
lisice
Po dveh letih se je Zlata lisica spet vrnila v štajersko prestolnico.
Milan Ekart
P
o dveh letih se je Zlata lisica spet vrnila
tja, kamor spada, v Maribor, organizator pa je zaradi izjemnih rezultatov
Tine Maze pričakoval velik obisk. Obetalo
se je ogromno gledalcev in velika medijska
odmevnost. Organizatorji so pričakovali od
15.000 do 20.000 gledalcev na dan. Velik del
dogajanja se je izpod Pohorja prenesel tudi v
mesto, saj je organizator v petek in soboto na
Trgu Leona Štuklja pripravil javno žrebanje
startnih številk, ki ga je spremljala tudi glasba.
Obakrat se je na žrebanju in spremljajočih
koncertih v podporo naši najboljši smučarki in
vsem drugim tekmovalkam zbralo veliko število
gledalcev.
Tudi v podjetju Varnost Maribor, d. d., smo
se trudili, da bi prispevali svoj delež k dobri
organizaciji te športne prireditve, saj smo bili na
51. Zlati lisici soudeleženi pri zagotavljanju reda.
Na izvedbo varovanja prireditve, ki je potekala
v soboto, 21., in nedeljo, 22. februarja 2015,
na snežnem stadionu, in vseh spremljajočih
prireditev v mestu smo se temeljito pripravili.
Varovanje se je za nas začelo že 10. februarja, ko
so prireditelji pod Pohorjem začeli postavljati
tribune in montažne šotore; takrat je namreč
treba zavarovati opremo. Program 51. Zlate
lisice se je začel v petek, 20. februarja 2015, z
javnim žrebanjem štartnih številk in zabavnim
programom. Organizator ga je pripravil za vse,
ki so na polnem Trgu Leona Štuklja pričakali
našo šampionko in vse najboljše smučarke na
svetu. Varnostniki smo morali poskrbeti za
varen prihod in odhod smučark in njihovega
osebja ter za zagotavljanje reda na prireditvi.
Večina smučark se je pripeljala z avtomobili
organizatorja. V skladu z varnostnimi ukrepi
smo morali poskrbeti, da je bil omogočen varen
prevoz do zaodrja, kjer so tekmovalke izstopile
iz vozil in počakale na začetek žrebanja štartnih
številk. Ob prihodu in odhodu so si tekmovalke
vzele nekaj časa tudi za oboževalce, predvsem za
otroke, ter jim podarile kakšno fotografijo z avtogramom ali pa so se podpisale kar na majico,
roko, beležko … Nekaterim je celo uspelo dobiti
»selfi« z najboljšimi smučarkami sveta.
Po velikem številu gledalcev na žrebanju
štartnih številk in zaradi napovedanega lepega
vremena v soboto je bilo tako že v petek jasno,
da se bo v soboto na snežnem stadionu na
veleslalomu zbralo veliko ljudi (od 15.000 do
20.000). Organizator je poskrbel za ustrezen
prometni režim. Za zagotavljanje reda pri
dostopu na prizorišče je skrbelo več kot 30
rediteljev, na parkiriščih za obiskovalce pa
so jim pomagali tudi varnostniki. Prometna
ureditev je bila pod Pohorjem zasnovana po
sistemu krožnega prometa. Organiziran je bil
tudi brezplačen avtobusni prevoz z večjega
parkirišča pri vojašnici.
Na Snežnem stadionu smo red zagotavljali z 80
oziroma 85 varnostniki. Varnostniki pri vhodih
na prizorišče in v sektorje, kjer je bil dostop
omejen, so skrbeli, da so ljudje prihajali na
prizorišče glede na ustreznost vstopnic oziroma
akreditacij in da na prireditev niso prinašali
nevarnih in prepovedanih predmetov in snovi.
Prireditve so obiskali tudi predsednik Vlade
dr. Miro Cerar in predsednik Republike
Slovenije Borut Pahor ter drugi pomembni
gostje. Predsednik Vlade dr. Miro Cerar je gostil
predsednika vlade Republike Srbije Aleksandra Vučića. Ker so to varovane osebe, sodelujemo pri tovrstnih prireditvah tudi s tistimi
predstavniki policije, ki so zadolženi za varnost
varovanih oseb. Predstavniki policije, zadolženi
za varnost teh oseb, so se zahvalili za izjemno
dobro sodelovanje ob načrtovanih ukrepih pri
prihodu oziroma odhodu varovanih oseb, pri
premikih teh oseb iz osrednjega prireditvenega
prostora na tribuni ter pri gibanju med gledalci.
Sodelovali smo tudi pri spremstvu tekmovalk
od hotela Arena do hotela Habakuk, kjer je
bilo novinarsko središče, ter poskrbeli za varen
in pravočasen prihod najboljših tekmovalk na
novinarsko konferenco.
Pri zagotavljanju reda smo v soboto ukrepali
zoper nekaj posameznih kršiteljev reda in
javnega reda, ki smo jih predali v nadaljnji
postopek policiji. Nekaj oseb so zaradi manjših
poškodb in padcev na prireditvenem prostoru
oskrbeli tudi reševalci. V nedeljo varnostnih
dogodkov nismo beležili. Organizator je za
organizacijo 51. Zlate lisice požel veliko pohval.
Zadovoljen je bil tudi z našimi storitvami, tako
da smo tudi mi prispevali svoj kamenček v
mozaik dobre organizacije te prireditve.
Naša Tina tokrat zaradi velike želje po uspehu
pred domačimi navijači in huronskega navijanja ni imela sreče. Želimo si, da bi nadaljevala
svojo športno pot in privabljala na Pohorje
toliko gledalcev, kot smo jih zabeležili v soboto
ob prečudovitem vremenu, izjemno dobro
pripravljeni progi in celotni organizaciji 51.
Zlate lisice.
9
Varnostnik -Varnostnik Intervent
Varnostnik
intervent
DESNO: Delo
varnostnika
interventa je
zahtevno in
dinamično.
Najbolj radikalni trdijo, da tradicionalnega dela interventa ni.
Mitja Sušnik
K
ot varnostnika interventa si na
splošno predstavljamo mišično gmoto,
ki ji testosteron narekuje odločanje in
ukrepanje, ko je poslana v »akcijo«. Intervencija v ožjem smislu je oblika dela v varovanju,
pri kateri na kraju dogodka s svojo prisotnostjo in ukrepanjem vplivamo na dogajanje ob
varnostnem dogodku. A v zadnjih nekaj letih
smo priča dogajanju, ki ob novih tehnoloških
in informacijskih možnostih podpore ter
kot odsev razmer na trgu varovanja in dela
v splošnem bistveno spreminja vsebino dela
varnostnika interventa in mu določa nove
dimenzije varovanja v najširšem smislu. Naj­
bolj radikalni trdijo, da tradicionalnega dela
interventa ni.
Najpomembnejši dejavnik, ki je omogočil
razvoj, je izobraževanje kadra in dvig ravni temeljnih kompetenc do te mere, da je mogoče
strokovno, zakonito in tržno uspešno opravljati več opravil varovanja s kadrom, ki je bil
prej ozko profiliran. Tehnična podpora pa je
tista, ki mora varnostniku na terenu nuditi
potrebne informacije in pomoč pri ukrepanju,
hkrati pa mu olajšati način in pot obveščanja
in poročanja o opravljenem delu. S tem
pridobimo pri razpoložljivosti in odzivnosti
enot na terenu, kar se odraža v dvigu kakovosti storitve, kljub temu da se združujejo
in prepletajo različna opravila. Kljub vsemu
naštetemu pa ni pravega učinka brez motiviranega in zadovoljnega kadra. Zavedati se
moramo, da smo storitvena dejavnost in naše
»bogastvo« je v ljudeh. Učinkovito voditi procese in obenem slediti razvoju posameznikov,
jim prisluhniti in organizirati delo optimalno,
za organizacijo in posameznika, je večkrat
prej umetnost kot znanost.
Z intervencijskimi skupinami zagotavljamo
celostno intervencijsko varovanje v ožjem
smislu. Te skupine se odzivajo na varnostne
dogodke, kot so alarmna stanja (vlom, požar,
rop, klic v sili, drugi tehnični alarmi), klici
varnostnega osebja ali klici naročnika in
reševanje iz dvigal. Izvajamo tudi varnostne
obhode objektov, in sicer:
Jože Pleteršek
Strip
KONTROLA VSTOPNIC
10
Varnostnik -Varnostnik Intervent
•
•
•
•
preventivne varnostne obhode (celoten
varovani objekt, njegovi specifični deli,
zahteve po preverjanju stanja, dogajanja),
dodatne obhode objektov, ki so ukrep za
zagotavljanje zadostne ravni varovanja,
zaklepanje objektov in/ali vklopi alarmnih sistemov,
odklepanje objektov in/ali izklopi alarmnih sistemov.
Naša naloga je opravljanje odvodov dnevnih
izkupičkov, ki jih nato predamo v dnevnonočne trezorje ali na bančno okence bančnih
ustanov. Komitentom zagotavljamo tudi
manipulacijo z menjalnim denarjem.
Na majhnih prireditvah (do 50 obiskovalcev,
nizka ocena tveganja) v gostinskih lokalih
po Uredbi o obveznem organiziranju službe
varovanja na javnih prireditvah izvajamo interventno posredovanje in občasne kontrolne
obhode v času trajanja prireditve.
Po tem opisu del in opravil se je tudi v nas
verjetno spremenila stereotipna podoba
varnostnika interventa. To je varnostnik, ki
uporablja in upravlja sofisticirane tehnične
in informacijske sisteme ter izvaja redne in
izredne naloge iz širokega spektra opravil
v varovanju. Ker povrhu tega upravlja še
prirejeno vozilo, ga lahko poimenujemo tudi
mobilni varnostnik. Ta mobilni varnostnik je
produkt sedanjosti in prihodnost varovanja,
v katerem se kaže uspeh tehničnega in/ali
fizičnega varovanja.
Če želimo, da projekt mobilni varnostnik živi
in se razvija, moramo še naprej veliko vlagati
v izobraževanje kadra ter nenehno posodabljati in izboljševati tehnični del podpore
varnostnikom na terenu, saj bomo le tako
učinkoviti in uspešni.
11
Varnostnik -Videonadzor prihodnosti
Videonadzor prihodnosti
Merit Lilin je podjetje z več kot 30-letno tradicijo in naš večletni poslovni partner. Tesno sodelovanje v smislu
razvoja produktov in aplikacij je preraslo običajen odnos med dobaviteljem in kupcem. Mitja Frangež
ZGORAJ: Na prodročju
videonadzora
uvajamo izboljšave
obstoječih in razvoj
novih produktov.
P
raktično vsakodnevni stiki se kažejo v izboljšavah
obstoječih produktov in aplikacij ali omogočajo
nastanek novih. Zelo dobro razumejo naše potrebe
in potrebe naročnikov naših storitev po nenehnem napre­
dku. Vse to spodbuja izboljšave obstoječih in razvoj novih
produktov. V ta proces in proces testiranja smo aktivno
vključeni. Vse to je kasneje zelo dobro sprejeto tudi na
trgih, ki veljajo za razvitejše na področju videonadzora
(npr. Anglija). Da je tako, lahko ob vsaki izdaji novejšega
programskega paketa v »opombah ob izdaji« najdemo katero
od realiziranih idej, ki so plod naših dolgoletnih izkušenj na
ko bi dejansko potreboval posnetek točno določene kamere.
V takšnih primerih je dobrodošla prav ta funkcionalnost, saj
smo (po e-pošti) o nedelovanju kamere obveščeni v trenutku, ko napaka dejansko nastane. Tako jo je mogoče odpraviti
v najkrajšem možnem času, s tem pa dejansko zagotavljamo
razpoložljivost, funkcionalnost in predvsem učinkovitost
videonadzornega sistema.
Kaj je samostojni snemalnik
Samostojni mrežni snemalniki ali tudi standalone NVR
(angl. network video recorder). To so snemalniki, ki imajo za
Varnostne rešitve so učinkovite le, če so smiselno načrtovane (projektirane) v celovit
varnostni sistem, če jih vgradijo usposobljeni in zaupanja vredni strokovnjaki.
področju videonadzora. V nadaljevanju omenjam le nekatere, ki sodijo med pomembnejše na področju samostojnih
snemalnikov.
S.M.A.R.T. (angl. self-monitoring, analysis and repor­
ting technology ali samodejno nadzorovanje, analiza in
poročanje). To je sistem za spremljanje računalniških trdih
diskov (angl. HDD) za odkrivanje in poročanje o različnih
kazalcih zanesljivosti za predvidevanje napak. Ko S.M.A.R.T.
predvidi napako, nas sistem lahko obvesti in uporabnik se
lahko odloči za zamenjavo pogona. Tako lahko odreagiramo
še pred nastalo napako in preprečimo nepričakovane izpade
in izgubo posnetkov.
Obveščanje o izpadu kamere. V praksi mnogi uporabniki
videonadzornih sistemov delovanja ne preverjajo redno,
čeprav to vsekakor priporočamo. V vsakdanjem življenju se
zato pogosto dogaja, da naročnik ugotovi napako šele takrat,
12
delovanje svoj pomnilniški prostor, neodvisen od prostora za
arhiviranje posnetkov, in delujejo na operacijskem sistemu
Linux. Prednosti takšne arhitekture se kažejo predvsem
v veliki stabilnosti delovanja in »neobčutljivosti« za tako
imenovane varnostne luknje (predvsem v primerjavi s podobnimi napravami).
Nova serija snemalnikov. V proizvodnji je že nova serija
snemalnikov NVR-L za majhna in srednje velika podjetja (ta
serija, med drugim, teče tudi na zmogljivejši stojni opremi).
Za zahtevnejše uporabnike je tukaj že serija NVR2400 s
podporo za RAID (angl. redundant array of independent
disks; originally redundant array of inexpensive disks). To je
standard za povezovanje in upravljanje dveh ali več trdih
diskov. Nastal je zato, da bi lahko več manjših in počasnejših
posameznih fizičnih diskov povezali v večjo, hitrejšo in/ali
bolj zanesljivo logično enoto. Snemalnik ima dve mrežni
kartici, ki delujeta tako, da v primeru odpovedi ene prevzame
Varnostnik -Videonadzor prihodnosti
nalogo druga; tako se izvede avtomatična zame­
njava, snemanje pa se neprekinjeno nadaljuje.
HD Dekoder – HD IP direktno na vaš monitor.
Iz preteklosti poznamo tako imenovane video
encoderje, naprave, ki so slike z analogne kamere
pretvarjali v digitalno obliko oziroma IP, da smo jih
lahko gledali po internetu. Dekoder Lilin pa je inovativna, (nagrajena) samostojna naprava, rešitev za
povezavo in prikaz žive slike s kamer Lilin direktno
na monitor, brez vmesnih naprav (brez računalnika
ali snemalnika). Uporabnost naprave je velika, od
enostavnih aplikacij, kot je prikaz žive slike ene
same kamere (npr. vhod) v manjših podjetjih,
lokalih ali trgovinah, do zahtevnejših aplikacij,
pri katerih lahko s to napravo izvedemo npr. tako
imenovani videowall. Gre za mrežno napravo, ki jo
vključimo v lokalno omrežje, na videoizhod HDMI
priključimo monitor ter z ustreznimi nastavitvami
določimo, kaj naj se prikazuje na monitorju. Dekoder lahko v živo prikazuje do 16 kamer Full HD.
Javljanje vloma – tehnologija gre naprej …
Imeti doma alarmni sistem, ki ustreza merilom
bank, sedaj več ni iluzija, ampak realnost, dosegljiva tudi finančno. Da oprema, ki jo vgrajujemo,
izpolnjuje največje zahteve, dokazujejo tudi mednarodni certifikati, ki jih oprema ima – grade 3.
Prestiž in Paradox Insight ali – kot pravijo –
»zasnovan za vaš življenjski slog«
Spremljajoč aktiven življenjski slog vse več uporabnikov, je Paradox sedaj razvil napreden varnostni
sistem, ki omogoča prenos HD videa in zvoka z
detektorjem gibanja in samostojno mobilno aplikacijo,
ki omogoča oddaljen nadzor
doma ali pisarne, medtem
ko smo na poti. Sistem,
opremljen z napredno HD
videokamero, omogoča, da
vidimo, kaj se v varovanih
prostorih dogaja v realnem
času, kadar koli, podnevi ali
ponoči. Neomejen pregled
žive slike v HD kvaliteti
video- in avdiotoka (stream)
kadar koli in kjer koli – kar s
pametnega telefona – napreden sistem omogoča,
da z zadostnimi informacijami nemudoma sprejmete odločitev. Lahko pa tudi samo preverite,
kaj zamujate, medtem ko ste na poti. Če želite,
lahko določen dogodek tudi
posnamete. Ko se na varovanem
objektu sproži alarm, kamera
na senzorju HD77 omogoča
takojšen videoprenos končnemu
uporabniku in operaterju v
varnostno-nadzornem centru.
Dogodek, ki poteka, preverite
in se po potrebi takoj odločite,
da pokličete policijo, gasilce ali
koga drugega v imeniku mobilnega telefona.
Nova Alarmna centrala EVO HD. Omogočena je
priključitev klasične žične, adresabilne ali brezžične
razširitve sistema, priključitev 4 HD77- detek-
torjev s kamero, 8 neodvisnih podsistemov, 999
uporabniških šifer; grade 3.
Novi senzor s kamero (HD77) - HD (angl.
high-definition video) avdio-/videokamera z
IR-senzorjem, 360p live stream, video na zahtevo/
snemanje na zahtevo, slike v formatu jpg in H.264
video, snemanje HD 720p, IR LED za sliko v temi,
priključitev na vodilo centrale BUS.
so smiselno načrtovane (projektirane) v celovit
varnostni sistem, če jih vgradijo usposobljeni in
zaupanja vredni strokovnjaki in če so redno preverjane in vzdrževane.
Tehnologije torej že omogočajo rešitve, ki smo jih
včasih videli le v filmih. Danes so realne in tudi
finančno dosegljive. Kljub temu naj opomnimo,
da so te napredne naprave le orodje za varovanje.
Same po sebi sicer imajo določen preventivni
učinek, kaj več od tega pa ne. Učinkovite so le, če
13
Varnostnik -Varovanje doma
>
>
Število vlomov v stanovanja ali
stanovanjske hiše še vedno narasca!
Pri svojem delu vsak dan ugotavljamo, da v Sloveniji še vedno premalo pozornosti posvečamo
varovanju svojega doma. Jože Pleteršek
ZGORAJ: Vse se
začne s strokovnim
načrtovanjem
varovanja.
P
ri svojem delu vsak dan ugotavljamo, da v Sloveniji
še vedno premalo pozornosti posvečamo varovanju
lastnega doma, pa tudi naše samozaščitno obnašanje
še ni zadovoljivo. Oboje se izboljšuje, saj se ljudje vedno
bolj zavedamo pomena varovanja in varnosti kot osnovne
človekove potrebe. Število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše, počitniške hišice, garaže, pomožne objekte po
podatkih policije še vedno narašča. Storilci so vedno bolj
predrzni in nasilni. Vlomilec za uspešen vlom pogosto ne
porabi več kot nekaj sekund, pri tem pa mu pozornosti ni
treba zbujati s pretiranim hrupom – v naš dom vstopi hitro
in za okolico neopazno. Vlomilci še vedno najraje vlomijo skozi vhodna vrata, ki so že po svoji osnovni funkciji
namenjena vhodu in izhodu. Pri drugih možnih načinih
vstopa v naš dom (skozi okna, balkonska vrata, svetlobne
jaške in podobno) pa je to že malo oteženo. Razen seveda
tedaj, ko je vstop za vlomilca lažji oziroma je pri vlomu manj
izpostavljen pogledom iz okolice in ima na voljo več časa.
Zadrževanje pri vhodnih vratih tudi ni tako sumljivo.
PROTIVLOMNA VRATA
Ko si običajna vhodna vrata malo podrobneje ogledamo,
hitro ugotovimo šibke točke. To so najpogosteje način
pritrditve okovja (ključavnice, cilindra, zaklepne plošče),
tečajev, materiali, iz katerih so narejena, njihova sestava
in ne nazadnje tudi vgradnja. Podobno ocenijo vrata tudi
vlomilci in izkoristijo njihove slabosti. Pri protivlomnih
vratih so naštete pomanjkljivosti odpravljene, saj sicer ne
14
bi opravila protivlomnega preizkusa. Testiranje protivlomnosti vrat je standardizirano, na osnovi preizkusa pa se vrata
uvrstijo v določen razred odpornosti. Pomembno je torej, da
imajo protivlomni certifikat in da so tudi vgrajena na način,
ki je vzdržal testiranje. Za vhodna vrata v bivalne prostore je
priporočena 3. stopnja po SIST EN 1627. Protivlomna vrata
proizvajalca Varnost Maribor, d. d., so plod lastnega razvoja.
Vrata so izredno kakovostna, zanje je bil pridobljen proti­
vlomni certifikat po standardu SIST ENV 1627 III. varnostne stopnje, ki ga je izdal Holzforschung Institut z Dunaja.
Vrata so primerna za zaščito stanovanj v večstanovanjskih
objektih, hišah, poslovnih prostorih in povsod tam, kjer
je potrebna povečana stopnja protivlomnosti. Notranja
konstrukcija vrat je narejena iz jeklenih profilov (vzdolžnih
in prečnih), polnjena z izolacijskim materialom in obdana
z jekleno ploščo. Obdelana so z leseno masivno oblogo,
furnirjem ali z oplemeniteno iverko za notranje ali zunanje prostore. Konstrukcija vrat je odlično prilagojena za
vgradnjo na obstoječe kovinske podboje v večstanovanjskih
objektih.
Zaklepanje je omogočeno z večtočkovno ključavnico
ter z aktivnimi in pasivnimi zatiči, to pa je možno kombinirati z mehanskim ali motornim cilindrom ali z motorno
ključavnico. Vrata proizvajalca Varnost Maribor, d. d.,
omogočajo dobro zvočno izolacijo, pa tudi nadgradnjo na
motorno zaklepanje.
Varnostnik -Varovanje doma
MEHANSKA ZAŠČITA
V večstanovanjskih zgradbah lahko že pri skupnih vhodih omejimo vstop s pomočjo kontrole
vstopa. Tako je vstop omogočen le tistim, ki
imajo ključ, kartico ali obesek za odpiranje vrat
s pomočjo električne ključavnice, domofona in
podobno. Pomembno je tudi, da stanovalci v
stolpnicah spoštujejo nekatera pravila bivanja
v večstanovanjskih hišah in da prek domofona
vrat ne odpirajo osebam, ki jih ne poznajo. V
stanovanjih v bloku, še posebej v višjih nad­
stropjih, večino skrbi rešimo z ustreznimi vhodnimi vrati. Na zunanji strani vrat poskrbimo za
varnostno okovje s ščitom za cilindrični vložek.
Tudi cilindrični vložek naj bo varnostne izvedbe, na notranji strani vhodnih vrat pa lahko
vgradimo prečno zaporo, dodatne podpore ali
Vlomilec za uspešen vlom pogosto ne porabi več
kot nekaj sekund, pri tem pa mu pozornosti ni
treba zbujati s pretiranim hrupom.
dodatno ključavnico, vendar so te rešitve manj
zanesljive od protivlomnih vrat.
Varovanje hiše je celostna in zahtevna naloga,
saj se pri tem v primerjavi z varovanjem
stanovanj srečujemo s popolnoma drugačnimi
okoliščinami. Vlom v hišo je namreč mogoč
na več mestih – skozi vhodna ali garažna
vrata, skozi okna, balkonska vrata in na drugih
podobno izpostavljenih mestih. Vlomilcu
poskušamo delo otežiti z mehansko zaščito,
katere osnovni namen je podaljšati čas vloma, s
sistemi tehničnega varovanja pa ga pravočasno
zaznati in o njem alarmirati. Mehanska zaščita
se začne že pri dostopih do objekta – z ograjo,
pri odvračanju in zaznavanju neželenih vstopov
pa si pomagamo na primer z domofonom,
senzorsko razsvetljavo, kamerami in podobnim.
Prav tako mehansko in tehnično zavarujemo
notranjost doma: priporočamo namestitev
alarmne naprave, dragocenosti pa shranjujmo
v sefih. Pomembno je tudi naše preventivno in
samozaščitno obnašanje. Vlomilcu ne olajšujmo
dela s priprtimi okni, pozabljenimi lestvami in
polnim poštnim nabiralnikom. Premislite, kako
ravnate s ključi in komu zaupate opravljanje
raznih storitev. S sosedi izmenjajte opažanja v
zvezi z varnostno problematiko.
VARNOSTNI SISTEMI ZA INDIVIDUALNE
OBJEKTE
Tako kot narašča število vlomov, narašča tudi
število vgrajenih sistemov za javljanje vloma.
Na to seveda najbolj vpliva pogostost vlomov. Ni nam namreč vseeno, kaj se z našim
domom dogaja takrat, ko nas ni doma. Pa tudi
ko smo doma, se lahko z varnostnimi sistemi
učinkovito zaščitimo ne samo pred neželenimi
zunanjimi vdori, ampak zdravje in življenje sebe
in svojih bližnjih varujemo s pomočjo tipk za
klic v sili, požarnih senzorjev, senzorjev ogljikovega monoksida in podobno. Sprožene alarme
lahko s pomočjo sistema za javljanja vloma
prenašamo na varnostno-nadzorni center, ki
ustrezno intervenira. Na porast vgrajenih var-
nostnih pomagal vplivata tudi večja ponudba in
cenovna dostopnost. Namenoma sem uporabil
izraz »pomagal«, saj lahko o sistemu varovanja
govorimo, ko na varovanje gledamo celovito.
Le z uspešno kombinacijo različnih sistemov
varovanja (in zavarovanja) bo rezultat ugoden v
smislu zagotavljana učinkovitega varovanja, ki
bo tudi ekonomsko upravičeno.
Sodobne tehnologije omogočajo vedno več
možnosti različne uporabe varnostnih sistemov.
Največja prednost je torej možnost različnih
nadgradenj, s katerimi lahko tak sistem prila-
komunikacij. Tako lahko spremljamo trenutno
sliko oziroma prebrskamo posnetke, tudi ko nas
ni doma, z mobilnim telefonom 3 G ali pa prek
internetne povezave z oddaljene lokacije.
UČINKOVITA ZAŠČITA
Enotnega pravila, koliko senzorjev in kakšen
sistem uporabiti, da si bomo zagotovili pravo
varnost, ni. Vsak objekt je poseben, zato mu je
treba prilagoditi tudi varnostni sistem. Optimalna rešitev je vsekakor primerna kombinacija
mehanskega in elektronskega varovanja. Kakšna
Svetujemo, da za vašo varnost in varnost vašega premoženja skrbi
varnostno podjetje, ki ima vsa potrebna dovoljenja in predpisane licence!
godimo specifiki objekta in željam uporabnika.
Omogočajo na primer prenos podatkov iz
sistema za javljanje vloma na mobilne telefone
in obratno. S pomočjo aplikacije na mobilnem
telefonu lahko upravljamo alarmno napravo,
videonadzorni sistem, se oglasimo na domofon
in krmilimo druge elektronske naprave.
V prvi vrsti svetujemo namestitev sistema za
javljanje vloma, ki vsebuje prostorske javljalnike
gibanja, magnetna stikala, kodirnik(e), naprave
za alarmiranje (sirene), centralno enoto, rezer­
vno akumulatorsko napajanje, ponudimo pa
lahko tudi nadgradnjo sistema z moduli za do­
stop uporabnika na daljavo, na primer glasovni
modul, ki nudi dostop do sistema in upravljanje
s klicem po telefonu, ali internetni modul za
dostop in upravljanje po internetu s programi za
pametni telefon. Različni moduli za nadgradnjo sistema istočasno nudijo tudi različne
alternativne poti pošiljanja signala alarma na
varnostno-nadzorni center, seveda ob sklenjeni
pogodbi o sprejemu signala in intervenciji z
varnostno službo.
VIDEONADZOR
Videonadzorni sistem uporabljamo, da bi lahko
nadzirali in dokumentirali dogodke in zaznavali
gibanje. Videonadzorni sistem je sestavljen iz
ene ali več kamer, snemalne enote, monitorja
in povezave med njimi. Danes se uporablja
digitalna tehnologija, ki ima v primerjavi z
analogno številne prednosti, predvsem višjo kakovost slike in povezljivosti s pomočjo sodobnih
je ta kombinacija, je odvisno od vsakega objekta
posebej in od stopnje ogroženosti v ožji in širši
okolici. Svetujemo, da za vašo varnost in varnost
vašega premoženja skrbi varnostno podjetje, ki
ima za izvajanje svojih nalog tudi vsa potrebna
dovoljenja in predpisane licence, ki jih določa
Zakon o zasebnem varovanju.
NA KAJ JE TREBA BITI POZOREN PRI
IZBIRI VARNOSTNE SLUŽBE
Poudarimo naj, da morajo biti naročniki pri
izbiri varnostne službe še posebej pozorni na
dinamičnost posameznega poslovnega sistema.
To pomeni, da poslovni sistem nenehno stremi
k razvoju in prilagajanju potrebam kupcev,
hkrati pa omogoča celovite rešitve v obliki mehanskega, tehničnega in fizičnega varovanja ter
ima lastni varnostno-nadzorni center, katerega
funkcija je spremljanje dogajanja na objektu ter
interveniranje ob morebitnih alarmih.
Poslovni sistem Varnost Maribor z lastnim
razvojem varnostnih storitev postavlja visoke
varnostne standarde. V jugovzhodni Evropi je
sinonim za kakovostno varovanje.
KAJ NAREDITI, ČE VLOMILCA
ZALOTIMO PRI DELU?
Predvsem je pomembno, da v takih situacijah
ohranimo »mirno kri«, da torej ne reagiramo agresivno in pod nobenim pogojem ne
poskušamo ukrepati. Predlagamo, da se v miru
umaknete na varen kraj in pokličete pristojno
službo (policijo).
15
Varnostnik -Elan
Uporabnik se predstavi - ELAN
Z družbo Elan, d. o. o., smo začeli sodelovati konec leta 2011. Takrat smo začeli stalno
fizično varovanje v vratarnici.
ZGORAJ: Za varnost
je v podjetju
Elan
odlično
poskrbljeno.
Z
družbo Elan, d. o. o., smo začeli sodelovati konec leta
2011. Takrat smo začeli stalno fizično varovanje v vratarnici. Sodelovanje smo hitro nadgradili na področju
prevoza denarja in drugih vrednostnih pošiljk, sprejema
signala alarma, intervencijskega varovanja ter na področju
tehničnega varovanja. V času poslovnega sodelovanja in pridobivanja naročnikovega zaupanja smo količino posla povečali še
z obhodnim varovanjem. Naš poslovni odnos z družbo Elan
temelji na izrednem zaupanju, stalni medsebojni komunikaciji,
odzivnosti in nagnjenosti k hitrim in učinkovitim tehničnim
rešitvam. Leta 2014 smo nadgradili in posodobili sistem
videonadzora. Preventiva je vedno boljša od kurative, zato je v
prvi polovici letošnjega leta planirana že tudi nadgradnja tega
sistema. Pri vsem tem nam je v veliko oporo Petra Kogej, kontaktna oseba s področja varovanja pri naročniku. Pri doseganju
poslovnih ciljev je izredno borbena. Tudi sama veliko svojega
delovnega časa posveča varovanju, vendar to ni njeno edino
delovno področje.
O ELANU
Elan letos praznuje svojo sedemdesetletnico. V tem času se
je utrdil kot inovator in postavljavec trendov, ki so spremi­
njali smučarsko zgodovino. Poleg smuči nastajajo v Begunjah
tudi vrhunska plovila, telovadna oprema in po novem tudi
kompoziti za elegantne vetrnice, ki proizvajajo čisto električno
energijo. Elan je slovenski ponos in globalni igralec.
16
Varnostnik -Elan
Elan velja za tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega inovatorja. Za svoje udejstvovanje
je prejel številne prestižne mednarodne nagrade.
V zadnjem desetletju se jih je nabralo že skoraj
štirideset. Med njimi velja omeniti nekaj oblikovalskih nagrad red dot. Dvakrat je bil razglašen
za najbolj inovativno znamko, poleg tega pa so
nekaj nagrad dobili tudi na münchenskem sejmu
športne opreme ISPO. Pred kratkim je bila na
tem sejmu njihova smučka Elan Amphibio 16 Ti2
Fusion nagrajena z zlato nagrado, dodatno pa še
z nagrado show stopper ameriškega Ski Magazina, nagrado plus X award za kakovost, dizajn
in funkcionalnost ter nagrado red dot 2015 za
kakovostni dizajn.
Elan ni dejaven samo v smučanju, pač pa tudi
v številnih drugih svetovih. V svoji bogati
zgodovini so izdelovali tudi loparje za tenis in
badminton, kajake, kanuje, čolne, jadrnice, telovadno opremo in sodobne vetrnice, ki proizvajajo
čisto električno energijo. Elan Marine se je razvil
v vrhunskega proizvajalca sodobnih čolnov in
Naš poslovni odnos temelji na zaupanju,
medsebojni komunikaciji, odzivnosti
in nagnjenosti k hitrim in učinkovitim
tehničnim rešitvam.
jadrnic, ki zadovoljujejo potrebe najzahtevnejših
kupcev in plujejo po vseh morjih sveta. Elan
Inventa je s svojimi izdelki opremil številne
telovadnice in športne dvorane na vseh koncih
sveta. Elan Vetrna energija je najmlajša enota
skupine Elan, ustanovljena leta 2009. Proizvaja
visoko kakovostne in kompleksne kompozite
za industrijo vetrne energije. Bogato znanje in
izkušnje iz več kot polstoletnega udejstvovanja v
navtični industriji so uspešno prenesli, prilagodili
in implementirali za potrebe industrije vetrne
energije.
ELAN O SODELOVANJU S PODJETJEM
VARNOST MARIBOR
»Poslovno pot z Varnost Maribor, d. d., smo
začeli z željo po izboljšanju varnostne situacije
v podjetju in varnostne kulture zaposlenih.
Vsak dan so najbolj izpostavljeni varnostniki
v vratarnici, ki se dnevno srečujejo z našimi
delavci in zaposlenimi v administrativnih in
upravnih službah. Svoje delo opravljajo skladno z
načrtom varovanja. Njihove naloge so obsežne in
zahtevajo dobro poznavanje varovanega območja.
Tehnična podpora, ki nam jo nudi Varnost Maribor, d. d., je na visokem nivoju. Imajo strokovno
podkovane sodelavce, dobre poznavalce področja
varovanja, odzivne varnostne menedžerje in
usposobljen kader. Odkar sodelujemo z njimi,
se je stanje na področju varovanja zelo izboljšalo
in upamo, da bomo v prihodnje sodelovali vsaj
toliko dobro, če ne še bolje.«
Petra Kogej, odgovorna oseba za varovanje in
kontaktna oseba naročnika Elan, d. o. o.
17
Varnostnik -ISI
Interna strokovna izpopolnjevanja
varnostnega osebja
Praktična znanja in veščine terjajo precej priprav, treningov, demonstracij in iger vlog, da se človek
nanje privadi in da mu, kot pravimo, pridejo v kri. Viktor Lukač
ZGORAJ: Izobraževanje
varnostikov
prevoznikov
V
Poslovnem sistemu Varnost Maribor smo v letu 2014
izvedli več kot 120 terminov internih strokovnih
izpopolnjevanj (ISI), ki so neto trajala dobrih 500 ur,
če seštejemo vse udeležence, ki so na njih sodelovali, pa lahko
zapišemo, da smo opravili vsaj 7500 ur izpopolnjevanj. Vse­
kakor gre za številke, ki terjajo pozornost in je zato tudi prav,
da tako vsebine kakor tudi organizacijo ISI-jev prilagajamo
potrebam, ki nam jih narekuje po eni strani trg, po drugi
strani pa naši zaposleni.
V zasebnem varovanju se namreč pogosto dogaja, da v
določenem kritičnem trenutku varnostnik ali kateri drug pripadnik varnostnega osebja, ki sicer odlično obvlada naučena
znanja in veščine v teoriji, v praksi enostavno ne zna dovolj
18
učinkovito ali, še huje, pravilno odreagirati. V situacijah,
kot so požari, kazniva dejanja, nezakrivljene nevarnosti in
podobno, pa to lahko pomeni neizpolnjevanje poslanstva varnostnega osebja, to je varovanja ljudi in premoženja. Razlog
za to ni toliko v neznanju ali nesposobnosti posameznika,
kolikor v dejstvu, da praktična znanja in veščine terjajo precej
priprav, treningov, demonstracij in iger vlog, da se človek
nanje privadi in da mu, kot pravimo, pridejo v kri.
V drugi polovici leta so še posebej začeli izstopati ISI-ji s
področja nošenja in uporabe strelnega orožja, ki smo jih
izvajali v povezavi s programom obdobnega izpopolnjevanja za nošenje in uporabo orožja. Izkazalo se je namreč,
da situacije v praksi, celo tiste, ki veljajo za bolj adrenalin-
Varnostnik -ISI
ske in stresne, velikokrat bistveno poslabšajo
učinkovitost dela varnostnika, njegovo zbranost
in smisel za doslednost in natančnost. Zato smo
tudi na tem primeru (ki ni edini) jasno potrdili
tezo, da edino poudarki na praktičnih oblikah
strokovnih izpopolnjevanj varnostnega osebja
povečajo sposobnost za pravilno in prisebno
ukrepanje varnostnika.
Programi ISI-jev so zastavljeni tako, da poleg samega usposabljanja vključujejo tudi preverjanje
znanja in preverjanje praktične usposobljenosti.
Kriterije pri tem postopoma zaostrujemo, zato
se je že zgodilo, da kdo, ki se je udeležil ISI-ja,
teoretičnega in zlasti praktičnega dela preverja­
V drugi polovici leta so še posebej začeli
izstopati ISI-ji s področja nošenja in
uporabe strelnega orožja.
pet let pa tudi obdobno preverjanje usposobljenosti; gre za enega najbolj neposrednih
praktičnih programov, pri katerem kandidati
dejansko pokažejo vse potrebne veščine pred uporabo strelnega orožja, med uporabo in po njej;
• treningi varne vožnje s poudarki na upravljanju vozil z varnostnimi elementi – teme, ki
so izrazito pomembne za prevoznike denarja, ki
upravljajo potencialno najbolj ogrožena vozila
in seveda tovor v njih. V ISI-je bodo tudi to leto
Programi ISI-jev so zastavljeni tako, da poleg samega usposabljanja
vključujejo tudi preverjanje znanja in praktične usposobljenosti.
• ravnanje s sistemi tehničnega varovanja: razvoj in napredek tehničnega varovanja objektov
je dosegel zelo visoko raven zahtevnosti, zato
morajo biti varnostniki primerno usposobljeni
tudi za ravnanje s temi sistemi, da se pri izvajanju varovanja po nepotrebnem ne pojavljajo
zastoji in nesporazumi;
vključeni prav vsi naši aktivni delavci. Razlog za
to ni le v suhoparni zakonski obvezi, pač pa predvsem v zavedanju, da šele suvereno in pravilno
izpeljan postopek varnostnika dejansko prepreči
nastanek neželene situacije in škode ali vsaj
zmanjša možnost, da bi se pojavili; to pa je poslanstvo, ki ga od nas pričakuje sleherni naročnik.
nja prvič ni opravil. To se ponavadi izkaže za dobro priložnost, da se posameznik bolje pripravi,
zbere in razmisli o rešitvi problema. V drugo so
ponavadi rezultati celo boljši od povprečja.
Izbira tematike ISI-ja je težka in odgovorna
naloga, saj je pravilna izbira temelj za dobro
pripravljenost naših zaposlenih na terenu in v
čisto realnih situacijah. Tako med prioritetne
tematike ISI-jev pri nas štejemo naslednje:
• požarno varstvo in požarna preventiva:
vsak udeleženec tega usposabljanja se seznani
z gašenjem različnih tipov požara z različnimi
gasilnimi aparati in sredstvi ter se preizkusi v
neposredni vaji;
• postopki evakuacije: udeleženci tega usposabljanja neposredno sodelujejo pri simuliranem
postopku varnega in nadzorovanega umika oseb
pred grozečo nevarnostjo iz izbrane stavbe oziroma objekta na prosto in ta postopek tudi izvedejo; v to so vključeni tudi postopki obveščanja,
komunikacija in končno poročanje;
• prepoznava kaznivih dejanj in postopki s
storilci: hitra in učinkovita reakcija je pogoj
za zadržanje storilca; varnostnike bomo tako v
okviru praktičnih simuliranih situacij pripravili
na soočenje z morebitnim storilcem kaznivega
dejanja ter jih seznanili s pravili pristopa in
ukrepanja, katerih cilj je storilca zadržati – vse to
na osnovi praktičnih prikazov in iger vlog;
• prva pomoč in temeljni postopki oživljanja
(TPO): vse več objektov je zavezanih k zagotavljanju ustreznih ukrepov prve pomoči za osebe,
ki se v njih zadržujejo; pri tem se največkrat
ravno od varnostnikov pričakuje, da znajo v
takih situacijah primerno ukrepati; v postopkih
izpopolnjevanja se tako naučijo osnov TPO,
ravnanja z defibrilatorjem, uporabe omaric in
kovčkov s prvo pomočjo in podobno;
• rokovanje z orožjem in vadbena streljanja;
v letu 2014 je začel veljati program strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega
osebja za nošene in uporabo orožja, ki nalaga
redno izpopolnjevanje s tega področja, vsakih
19
arnostnik-V
-Šarnost
tudij varovanja
na Finskem
VVarnostnik
otrok
>
>
>
Varnost
otroskih igrisc
DESNO: Igrišče
naj bo varno!
Dobro otroško igrišče je tisto igrišče, ki je tudi varno za
uporabo. Tomaž Hojnik
S
krben lastnik bo poskrbel, da bo otroško
igrišče varno za uporabo. Namen opravljanja pregledov otroških igrišč je zagotovitev varnosti na njih. Varnost razumemo
kot skupek ukrepov in dejanj, ki pripomorejo
k temu, da se na igrišču pojavljajo poškodbe
ali drugi škodljivi vplivi na zdravje otrok in
drugih uporabnikov. V šolah in vrtcih je za
varnost otroškega igrišča dolžna poskrbeti
odgovorna oseba šole oziroma vrtca, na javnih
igriščih pa upravljavec, ki je prevzel pravice in
dolžnosti za upravljanje. Po Obligacijskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 97/2007) je lahko podana
tudi krivdna odgovornost lastnika oziroma
upravljavca igrišča za nastalo nezgodo, če se
ugotovi, da je bila povzročena ta nezgoda iz
malomarnosti.
Veljavna zakonodaja na področju varnosti
otroških igrišč
Pregledi otroških igrišč se izvajajo na osnovi
naslednjih zakonskih aktov:
• Zakona o splošni varnosti proizvodov
(Ur. l. RS, št. 101/2003),
• Pravilnika o normativih in minimalnih
tehničnih pogojih za prostor in opremo
vrtca (Ur. l. RS, št. 73/2000, 75/2005,
33/2008, 126/2008, 47/2010, 47/2013),
•
standardov SIST EN 1176 in SIST EN
1177 za otroška igrala,
•
knjige Varno otroško igrišče, Republika
Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo,
2008.
Za varnost otroških igrišč v vrtcih je treba v
celoti upoštevati določbe Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Ob opravljanju pregleda
otroških igrišč je skladno z navedenim
pravilnikom obvezno upoštevanje standardov
Igralo ni skladno z zahtevami standardov SIST EN 1176
in SIST EN 1177 in omogoča zatikanje otrokovih delov
telesa in oblačil. Drsna površina tobogana je vidno
obrabljena, hkrati pa igralo nima varnostne podlage za
ublažitev morebitnega padca otroka z njega.
SIST EN 1176 in SIST EN 1177. Standard SIST
EN 1176 vsebuje devet delov. Določa splošne
in dodatne varnostne zahteve ter preizkusne
metode za posamično vrsto otroškega igrala.
Standard SIST EN 1177 obravnava varnostne
podloge otroških igrišč za ublažitev padca s
kritične višine igrala.
Pregledi otroških igrišč v vrtcih
V vrtcih je treba opravljati tri vrste pregledov
igrišč:
•
rutinske preglede,
•
podrobnejše periodične preglede (na tri
mesece),
•
glavne letne preglede.
Rutinski pregled
Preverja se splošno stanje igral, zlasti poškodbe,
ki so posledica vandalizma. Priporočljivo je,
da za te preglede dobavitelj opreme pripravi
kontrolni seznam zahtev. Pregled se v vrtcih
opravlja vsak dan pred začetkom uporabe
igrišča. Pregledi se evidentirajo v knjigo o
vzdrževanju otroškega igrišča.
Podrobnejši periodični pregled
Podrobneje se pregledajo igrala; posebna
pozornost je namenjena obrabi in morebitnim
poškodbam. Ugotovitve pregleda se vpišejo
v dokumentacijo o vzdrževanju otroškega
igrišča, pregled pa je treba opraviti najmanj
na vsake tri mesece. Pregledi se evidentirajo v
knjigo o vzdrževanju otroškega igrišča.
Glavni letni pregled
Pregled otroškega igrišča se opravlja z namenskim orodjem za preglede otroških igrišč po
standardih SIST EN 1176 in SIST EN 1177.
Pri opravljanju pregleda se upoštevajo splošne
in posebne varnostne zahteve in preizkusne metode
za posamezna igrala na otroškem igrišču. Glede na
veljavno zakonodajo lahko pregled opravlja ustanova,
ki ima akreditacijo s področja varnosti otroških igrišč
oziroma je registrirana za opravljanje dejavnosti
varnosti pri delu na področju vzgoje in izobraževanja
in ima najmanj tri leta izkušenj z izvajanjem pregledovanja in preizkušanja igral na otroških igriščih.
Varnostnik V-Šarnostnik
tudij varovanja
-Varnost
na Fotrok
inskem
ljavec storiti vse, da so obiskovalci obveščeni
o »hišnem redu« in varnostnih ukrepih. Na
takšnih igriščih je treba namestiti obvestilno
tablo, ki vsebuje vsaj naslednje informacije:
•
ime in naslov osebe (ustanove), ki skrbi
za igrišče,
• telefonsko številko kontaktne osebe,
• telefonsko številko za klic v sili (112),
•
obratovalni čas (če se igrišče zaklepa).
Za otroško igrišče je treba voditi dokumen­
tacijo, iz katere je razvidna sistematična skrb
lastnika oziroma upravljavca za varno uporabo. Dokumentacija, ki bi jo moral hraniti
in voditi skrben lastnik otroškega igrišča
oziroma igrala, je:
•
projekt o izgradnji igrišča – postavitev
igrala (dokumentacija projektanta),
•
navodila za montažo, rabo in vzdrževanje
(dokumentacija dobavitelja opreme),
•
dokazila o skladnosti oziroma varnosti igral (dokumentacija dobavitelja
opreme),
•
plan pregledov in vzdrževanja (lastnik
oziroma upravljavec igrišča).
Nevarna igrala na otroških igriščih
Igrala na otroških igriščih so lahko tudi
nevarna oziroma takšna, ki za uporabo niso
primerna. Če se pri opravljanju pregleda
otroškega igrišča ugotovi, da je posamezno
igralo nevarno, ga je treba izločiti iz uporabe
oziroma ga ustrezno zavarovati in uporabo
onemogočiti. Nevarna pa niso samo igrala,
nevarne so lahko tudi posamezne rastline, ki
so zasajene na igrišču in so strupene, imajo
strupene plodove ali povzročajo alergije.
Nadzor na področju varnosti igral in igrišč
Zakon o splošni varnosti proizvodov zavezuje
inšpekcijske službe k nadzoru novih izdelkov
in izdelkov v uporabi. Pri proizvajalcih,
uvoznikih, dobaviteljih in tudi zavezancih, ki
v okviru svoje poslovne dejavnosti dajejo v
uporabo otroška igrala, opravlja nadzor Tržni
inšpektorat RS, nadzor otroških igrišč in igral
v vrtcih pa Zdravstveni inšpektorat RS.
Pregled otroških igrišč na javnih površinah
Veliko otroških igrišč je postavljenih v parkih ob
športnih objektih in drugih površinah, name­
njenih javni rabi. Skupna lastnost teh igrišč je, da
so praviloma v lasti občin ali pa so občinska vsaj
zemljišča, na katerih stojijo. Za varnost takega
otroškega igrišča je odgovoren lastnik oziroma
upravljavec, ki je prevzel pravice in dolžnosti
Pri vpetju droga na igralu si otrok lahko
stisne prste. Horizontalni hod igrala je
prevelik zaradi obrabljenosti pri vpetju. Sama
gugalnica ob uporabi ne nalega na nameščeno
gumo za blažitev udarcev.
upravljanja tega igrišča. Glavna dolžnost lastnika
oziroma upravljavca igrišča je, da ugotovi, v
kakšnem stanju je. To stori z izvedbo strokovnega
pregleda igrišča in njegove skladnosti z varnost­
nimi standardi. Poveri ga ustanovi, ki deluje na
področju pregledov otroških igrišč. Če so igrišča
dostopna zunanjim obiskovalcem ali so v celoti
namenjena javni rabi, mora lastnik ali uprav­
Če uporabniki otroških igrišč ugotovijo, da so
igrala nevarna, lahko obvestijo:
•
lastnika oziroma upravljavca otroškega
igrišča, da nepravilnosti odpravi,
• Tržni inšpektorat RS (če gre za igralo, ki
ga družba ponuja v okviru opravljanja
svoje poslovne dejavnosti),
• Zdravstveni inšpektorat RS (če gre za
igralo na otroškem igrišču vrtca).
Varnostnik -Zagotavljanje reda na Kurentovanju
Zagotavljanje reda na kurentovanju
Na Ptuju, kjer je letos potekalo 55. kurentovanje, smo varovanje izvajali od 6. do 18. februarja v
karnevalski dvorani ter na vseh povorkah po programu organizatorja. Milan Ekart
ZGORAJ: Poskebeli
smo za varnost
kurentov(anja).
V
pustnem času smo zagotavljali red na več pustnih
prireditvah. Letos so potekale od 6. do 17. februarja. Že tradicionalno so bile večje pustne prireditve
na ptujskem območju. Na mariborskem območju smo
varovali pustovanje na Trgu Leona Štuklja, v Hotinji vasi,
Spodnjem Dupleku in Rušah. Red smo zagotavljali tudi na
tradicionalni povorki v Postojni, na nekaj pustnih prireditvah v Murski Soboti in na Koroškem.
Na Ptuju, kjer je letos potekalo 55. kurentovanje, smo varovanje izvajali od 6. do 18. februarja v karnevalski dvorani
ter na vseh povorkah po programu organizatorja.
zjutraj naslednjega dne odvijal zabavni program. Nastopali
so priznani izvajalci zabavne glasbe: Severina, Modrijani,
Rebeka Dremelj, Prljavo kazalište, Toni Cetinski, Giboni,
Danijela, Neda Ukraden, Čuki in drugi. Varovanje v
karnevalski dvorani se je začelo ob 19. uri in je trajalo vse
do razhoda udeležencev ob 5. uri zjutraj. Na večernih prireditvah je red zagotavljalo do 25 varnostnikov, ki so svoje
naloge opravljali strokovno, zakonito in profesionalno, kar
so preverjali tudi inšpektorji MNZ in policija. Pri zagotavljanju reda so varnostniki v karnevalski dvorani na Ptuju
zaradi kršitev javnega reda in pretepanja za zagotovitev
varnosti do prihoda policije zadržali 18 oseb, devet so jih
Na večernih prireditvah je red zagotavljalo do 25 varnostnikov, ki so svoje
naloge opravljali strokovno, zakonito in profesionalno.
Mednarodni KarnevalFest je v nedeljo, 15. februarja 2015,
upravičil sloves največje pustno-karnevalske prireditve
v Sloveniji in širši regiji. Nastopilo je 80 pustnih skupin
in okrog 2700 mask (od tega 24 skupin kurentov ter 16
mednarodnih skupin iz devetih držav: Belgije, Bolgarije,
Makedonije, Hrvaške, Srbije, Francije, Nemčije, Slovaške in
Senegala).
Pozornost več kot 55.000 obiskovalcev so med tujimi
skupinami še posebej pritegnili »brugujski zvončari i
mačkare« iz Hrvaške, »suvarkari« iz Bolgarije, Labodje
jezero na Savi iz Srbije ter skupina tradicionalnih kostumov iz Senegala. Za zagotovitev varne izvedbe prireditve
in zapore cest je skrbelo 25 varnostnikov. V karnevalski
dvorani, v kateri se je lahko zbralo tudi 3500 udeležencev,
se je ob večernih prireditvah od 20. ure zvečer do 5. ure
22
zadržali z uporabo fizične sile, zoper tri kršitelje pa so bila
uporabljena sredstva za vklepanje. Varnostnika na vhodu
Jože Porš in Tome Zafirov sta bila zelo uspešna pri kontroli
vstopa, saj sta ugotovila več poskusov vstopa s ponarejeno
vstopnico. Kršitelji so bili predani policiji.
Organizatorjem se zahvaljujemo za zaupanje v naše podjetje in naše strokovno izvajanje nalog pri zagotavljanju
reda na tovrstnih prireditvah ter za uspešno sodelovanje v
času priprav na izvedbo varovanja, zato upamo na sodelovanje tudi na pustovanju prihodnje leto.
Zahvala velja tudi vsem vodjem varnostnikov (Borisu Kalohu, Andreju Graceju, Alojzu Videčniku) in vsem varnostnikom, ki so na letošnjih pustnih prireditvah
zagotavljali red.
p
je o onu
me dba
jen
a!
Najučinkovitejše varovanje stanovanskih hiš je kombinacija
MEHANSKEGA IN ELEKTRONSKEGA VAROVANJA
Tarča vlomilca lahko postanete že, če ste nekaj ur zdoma. Za stanovanja v blokih so
varnostna vrata najučinkovitejša zaščita pred vlomilci. Za stanovanjske hiše je
treba dodati tudi elektronsko zaščito, protivlomni alarmni sistem.
Na območju Slovenije beležimo v zadnjem
času porast vlomov, poškodb na objektih
in odtujitev premoženja za kar +16,1%
Vse cene so z DDV in veljajo za fizične osebe, ponudba velja do preklica. Fotografije so simbolične. Pridržujemo si pravico do sprememb.
VIR: URADNA STATISTIKA POLICIJE
Sistem brezžičnega/žičnega
varovanja doma
- Vključuje opremo v vrednosti do 750 €,
- povezava na varnostno-nadzorni center,
- 24-urna pripravljenost intervencijskih skupin,
- takojšnja intervencija v primeru alarma,
- certificiran in zanesljiv sistem,
- hitra in enostavna montaža,
- preprosta uporaba in možnost nadgradenj,
- več na www.varnost.si
samo
30,50 € na mesec
40 dB - certificirana
protihrupna zaščita
Protivlomna in zvočno izolativna
varnostna vrata s certifikatom
Protivlomnost
in kompaktnost
Odlična toplotna
izolativnost
Kakovost potrjena
s certifikati
Profesionalna
vgradnja na mero
Možnost
digitalnega kukala
cena z montažo že od
redna cena: 1240,00 €
900,00
€
Slovenski proizvodlasten razvoj
Preženite vlomilce!
SUBVENCIONIRAMO
sistem za varovanje doma
Cilindrični vložek EVVA EPS
z varnostnim okovjem
79,00
€
138,00
€
cena z montažo že od
redna cena: 111,00 €
Prečna zapora vhodnih vrat
s cilindričnim vložkom
cena z montažo že od
redna cena: 231,00 €
041 736 504
Varovanje premoženja prepustite profesionalcem!
23
Varnostnik -SODELAVCI MESECA
Sodelavci meseca
Rubrika je namenjena temu, da izpostavimo nadpovprečne posameznike oziroma
dogodke, na katere so pri opravljanju svojega dela naleteli sodelavci.
Januar 2015: Samo Jaunig, Boštjan Gril in Mija Aleksić
Dogodek, ki ga bomo tokrat opisali, se redko zgodi, tokrat pa se je
dvakrat, dvakrat v isti noči in celo v istem kraju: zadržanje storilca,
zalotenega pri kaznivem dejanju vloma. Prvega je zalotil in do prihoda
policije zadržal varnostnik Mija Aleksić na objektu Mladinskega kulturnega centra, ko je storilec hotel vlomiti v pisarno hostla Pekarna.
Mija je storilca, ki ga je kasneje zadržal, opazil najprej na monitorju
videonadzornega sistema. Ko je oseba na silo vstopila v varovane prostore, tako da si je razprla drsna
vrata, je varnostnik takoj reagiral in interveniral na
kraju dogodka. Tam je naletel na neznano osebo, ki
je izstopila iz pisarne, na vratih katere so bili znaki
nasilnega odpiranja, s črno torbo v rokah. Z uporabo fizične sile, ker ni šlo drugače, je osebo zadržal,
poklical policijo, obvestil VNC in storilca po dobrih
petnajstih minutah predal policistom. Drugega sta
zadržala varnostnika Boštjan Gril in Samo Jaunig,
ko sta ga zalotila pri vlamljanju v vozila na parkirišču
pred Študentskim domom v Mariboru. Na obhodu
po kampusu sta varnostnika opazila sumljivo vedenje
v temna oblačila odete in v kapuco skrite neznane
osebe. Opazovala sta jo pri poskusih odpiranja vrat
parkiranih vozil in jo v primernem trenutku, zasačeno pri dejanju, zadržala do prihoda policije brez
uporabe fizične sile, saj sta bila dva in se storilec ni
upiral. Tudi onadva na policijsko patruljo nista čakala
več kot četrt ure. Zaradi velike podobnosti med obema dogodkoma in skoraj sočasnega dogajanja smo
se odločili, da za sodelavce meseca razglasimo vse
tri varnostnike, saj so dokazali, da so vredni svojega
poklicnega naziva – varnostnik. Kaznivo dejanje so
sami zaznali, sami primerno ukrepali in primerno
zaključili akcijo.
Februar 2015: Srečko Breznik
Varnostnik Srečko Breznik večino svojega delovnega
časa opravlja naloge varnostnika nadzornika blaga na
varovanem objektu Merkur Ptuj. Kot konstrukcijski
ključavničar po osnovnem poklicu je pravi človek za
delovno mesto varnostnika v trgovskem centru s tehničnim blagom. V tej novi poklicni vlogi se je znašel
pred približno tremi leti, ne po svoji krivdi, ne na svojo
željo. V novih razmerah in s starim znanjem mu je
uspelo po več kot tridesetih letih delovne dobe polno
delovno zaživeti na novo. Naročnik in naše operativno vodstvo sta z njegovim prispevkom k varovanju
premoženja na objektu, kjer dela, zelo zadovoljna.
Njegovi uspehi so sad pametnega in načrtnega dela,
ne le naključne epizode pri zalotitvah majhnih tatičev.
V lanskem letu je bil njegov prispevek k varovanju
premoženja naročnika kronan s šestinpetdesetimi
prijavami kaznivih dejanj, predvsem tatvin v varovani
prodajalni. Nedavno tega je zalotil storilca pri tatvini
tehničnega blaga v skupnem znesku preko 100 EUR.
V nizu njegovih profesionalnih uspehov je tovrstnih
zgodb še mnogo. Ker ga poznamo, vemo, da bo nadgrajeval znanje in uspehe nizal tudi v prihodnje. Srečko je
eden bolj doslednih, delovnih, dobro organiziranih in
poštenih varnostnikov, povrhu pa še izjemno skrben in
morda kar pretirano skromen. Skratka, nadvse primeren vzgled mlajšim kolegom.
Marec 2015: Jožef Porš
Jožef Porš, tokratni sodelavec meseca, opravlja
delovne naloge varovanja na varovanem območju
Štajerski avtodom v Mariboru in je nepogrešljiv član
ekipe na manjših in večjih varovanjih javnih zbiranj.
Redno varuje prireditve v dvorani Tabor, koncerte, košarkarske in rokometne tekme, večinoma
kot vodja varovanja. Ne manjka tudi pri največjih
projektih, kot so kurentovanje na Ptuju, Zlata lisica,
Festival Lent, Gremo na prvi rok, nogometne tekme
v Ljudskem vrtu. Jožef je komunikativen človek ter
požrtvovalen in vesten sodelavec, ki je vedno pripravljen pomagati in mu dodatne naloge nikoli niso
24
poseben problem. Tokratno imenovanje za sodelavca
meseca je zaslužil pri varovanju prireditev v karnevalski dvorani na Ptuju v okviru Kurentovanja 2015,
kjer se je še posebej izkazal predvsem pri temeljiti
kontroli vstopa. Že v prvih dveh dneh je odkril večje
število ponarejenih vstopnic, pomagal pa je tudi
pri odkrivanju razpečevalcev teh vstopnic. Joško,
tako ga kličejo sodelavci, je s svojim strokovnim in
profesionalnim delom veliko prispeval h kvalitetni
izvedbi mnogih varovanj in k zadovoljstvu naročnikov storitev in je tako precej zaslužen za dobro ime
našega podjetja.
Varnostnik - KRONIKA
Kronika tromesecja
KOLIKO KAPLJIC?
7. 12. 2014, LJUBLJANA
Varnostnik je med obhodom varovanega objekta opazil,
da s stropa v pritličju kaplja voda. Po pregledu zgornjega
nadstropja je ugotovil, da voda teče iz kavnega avtomata.
Obveščena je bila odgovorna oseba naročnika. Po njenih
navodilih je varnostnik zaprl dovod vode in tisto noč opravil
še dodatni obhod.
EN AVTO, EN VLOMILEC
23. 12. 2014, MARIBOR
Varnostniki so zadržali osebo, ki je poskušala vlomiti v
osebni avto na parkirišču varovanega objekta. Poklicali so
policijo in ji predali zaloteno osebo.
20 ARTIKLOV
7. 1. 2015, MARIBOR
Več kot dvajset artiklov v skupni vrednosti 86,90 evra je
iz prodajalne v velikem nakupovalnem centru mimo varnostne službe skušala odnesti mlajša ženska. Ni ji uspelo,
zadržana je bila do prihoda policije.
15 MINUT NA TOPLEM
10. 1. 2015, MORAVSKE TOPLICE
Varnostnik je na obhodu varovanega območja ugotovil,
da je bilo vlomljeno v počitniško hišico. Storilca je
zadrževal 15 minut, do prihoda policije, ki je poskrbela za
vlomilca, za njegov avto pa vlečna služba.
ZA 25,30 EVRA GOLJUFIJE
24.1.2015, MARIBOR
Oseba je bila zalotena pri goljufija s tehtanjem blaga. S
pridrževanjem tehtnice si je natehtala za četrt stotaka
popusta. O zadevi je bila obveščena policija, blago je bilo
vrnjeno oškodovancu. Predlog za pregon pa ni bil podan.
17 GOLJUFOV
6. 2. 2015, PTUJ
Na varovanju prireditve v okviru pustovanja je varnostnik
pri vhodu v prireditveni prostor z glasbenim programom
zadržal več oseb zaradi ponarejenih vstopnic. Vsaka oseba
je bila zadržana do prihoda policije, vse pa so bile predane
policiji.
NIČ NI ZMANJKALO
8. 2. 2015, KANAL
Sprožen je bil alarm v delikatesi. Intervent je ugotovil, da
gre za vlom, saj je bilo razbito okensko steklo. Obveščeni sta
bili policija in odgovorna oseba naročnika. Po ogledu kraja
kaznivega dejanja je bilo ugotovljeno, da je storilec razbil steklo
pri delikatesi, vstopil, potem pa ga je pregnal zvok alarma, saj iz
varovanega objekta ni nič zmanjkalo. Fizično varovanje je bilo
vzpostavljeno do prihoda zaposlenih zaradi možnega vstopa
v objekt.
2014 GRE H KONCU
VSE SAM
20 SUMLJIVIH
ENA BLAGAJNA
20. 12. 2014, POSTOJNA
Na prireditvi v okviru veselega decembra so se na
prireditvenem prostoru stepli. Varnostnik je posredoval
in uporabil strokovni met zoper neznano osebo, da je do
prihoda policije storilca zadržal.
24. 12. 2014, MARIBOR
Zaradi suma, da je oseba poskusila plačati s ponarejenim bankovcem za 20 evrov, je blagajničarka prosila
varnostnika, da osebo zadrži. Obveščena je bila policija,
ki je bankovec zasegla.
TRIJE KORAKI NA SODIŠČE
8. 1. 2015, LJUBLJANA
Čistilka se je pomotoma zaklenila iz objekta, zato je
čistilni servis prosil za pomoč intervencijsko službo.
Interventu je uspelo odpreti vrata. Za naročnika varovanja
je napisal poročilo.
SEDEM KORAKOV ZA VARNOST
18. 1. 2015, MARIBOR
Varnostno-nadzorni center je zaznal izpad sistema za prenos
podatkov z varovanega objekta. Tja je bila takoj poslana
intervencijska skupina. Varnostniki so ugotovili, da bankomat na varovanem objektu ne deluje, da je objekt je v temi
in da je poškodovana tudi telefonska omarica, v kateri so
bili prerezani kabli. Takoj je bila obveščena še policija in na
objekt poklican naročnik varovanja. Pri pregledu notranjosti
objekta so našli še vlomljeno električno omaro. Dežurni
električar je ponovno zagotovil električno napajanje na
objektu, Telekomu je bila prijavljena napaka na zvezah, mi
pa smo zagotovili fizično varovanje objekta do vzpostavitve
delovanja vseh varnostnih sistemov.
ZA 210 EVROV REKORDA
25. 1. 2015, MARIBOR
Zadržana oseba je bila zalotena pri rekordni tatvini v
prodajalni. Odtujila je blago v rednosti 210,80 evra. Postopek je prevzela policija.
100 POTI DO GOTOVINE
13. 2. 2015, LJUBLJANA
Ob prihodu na delo so delavci naleteli na vlomljena vrata
in močno poškodovane avtomate za napitke in prigrizke.
Obvestili so policijo, fotografirali škodo in na objekt poslali
varnostnega tehnika.
51. ZLATA LISICA
21. 2. 2015, MARIBOR
Varnostnik je zaradi kršenja reda na prireditvi neznano osebo
odstranil s prizorišča. Pri tem je bila uporabljena fizična sila,
ker pa se je oseba še naprej obnašala nasilno, je bila zadržana
in predana policiji.
23. 12. 2014, MARIBOR
Varnostnik je z videonadzorom zaznal sumljivo vedenje
v bližini objekta, pri pregledu objekta pa zaznal vlom v
pisarno. Storilca je prijel pri dejanju in ga zadržal. Na objekt
smo napotili še interventa in obvestili policijo.
3. 1. 2015, NOVA GORICA
Pri jutranjem pregledu posnetkov z videonadzornega sistema
je varnostnik opazil, da so tri osebe zjutraj okoli 04:20 po
varovanem območju prenašale blagajno. Zaradi sumljivega
početja je varnostnik o tem takoj obvestil naročnika in
policijo. Ugotovljeno je bilo, da so neznani storilci razstavili
blagajno pri dostavni rampi na varovanem območju. Blagajna
je bila ukradena iz lokala na drugem koncu Nove Gorice.
DVA KORAKA DO ZADRŽANJA
9. 1. 2015, LJUBLJANA
Varnostnik je pri rentgenskem pregledu ob vstopu na
varovano območje pri osebi našel strelno orožje, za ka­
tero ni imela dovoljenja. Obvestil je policijo, ki je osebo
prevzela v postopek.
ZA 109 EVROV VARNOSTI
20. 1. 2015, PTUJ
Oseba si je v prodajalni tehničnega blaga nabrala mehanskih varoval za 109,00 evrov in jih pozabila plačati.
Zadržana je bila do prihoda policije, tri cilindrične
ključavnice, tri kljuke, cilindrični vložek in varnostna
verižica pa so ostali v prodajalni.
627 JE DEL REGISTRSKE ŠTEVILKE
21. 2. 2015, LJUBLJANA
Po informaciji, da so v skladiščnih prostorih neznane osebe, je
bila na objekt napotena intervencijska skupina. Ob prihodu na
objekt so varnostniki opazili bel kombi, ki je zapuščal varovano
območje. Poskus ustavljanja, da bi pregledali vozilo, ki zapušča
varovano območje, ni uspel, vendar je voznik, ki ni upošteval
zahtev varnostne službe, vozilo kasneje zapustil in pobegnil.
Obvestili smo policijo, ki je postopek prevzela, in poklicali
odgovorne osebe naročnika varovanja, ki so prišle na kraj
dogodka. Po končanem ogledu smo ponoči izvajali dodatne
varnostne ukrepe.
380 – SABOTAŽA
25. 1. 2015, LJUBLJANA
Na sprožen sabotažni alarm na liniji 03 je bila izvedena
intervencija. Intervent je ugotovil, da je nekdo odnesel
senzor. Obveščene so bile odgovorne osebe naročnika,
policija in dežurni serviser, ki je zmontiral nadomestni
senzor.
99 POTI DO GOTOVINE
16. 2. 2015, LJUBLJANA
Ob sproženem alarmu je bila izvedena intervencija. Intervent je
sporočil, da so bila odprta vrata in poškodovani trije kavni avtomati.
Vlom je bil sicer res izveden, škoda na avtomatih pa je bila še od
prejšnjega dogodka. Varnostni sistem je upravičil svojo naložbo.
Obveščena je bila policija, po postopku pa smo zaklenili objekt in
ponovno vključili alarmi sistem.
25
Varnostnik -Novice
Novoleta zabava
Ponovoletno srečanje za poslovne partnerje
26
Smučanje na Krvavcu
Dan žena
Srečanje upokojencev 2015
27
Ste poskrbeli za
Varnost
doma?
Varovanje premoženja prepustite profesionalcem!