1. No category

Poročilo dejavnosti
Šolsko leto 2013- 2014
Cerutova ulica 6
1000 Ljubljana
Vrtec Pedenjped je že več let vključen v program ZDRAVJE V VRTCU. Projekt je usmerjen v vse ciljne skupine v
vrtcu (otroci, starši, delavci) in okolici, da se vsakodnevno odločajo za zdrav način življenja na vseh področjih, ki
vplivajo na kvaliteto zdravja (spodbujanje gibanja in uživanje zdrave hrane, medsebojni odnosi, preprečevanje
širjenja nalezljivih bolezni, odvajanje zdravju škodljivih razvad, preventivni ukrepi za zdravje zob, vzgoja za
zdravje).
Splošni cilji projekta so:

Ozaveščanje dejavnikov tveganja

Razvijanje pozitivnih navad, ki vplivajo na zdravje

Promocija zdravega načina življenja
V program so vključene vse skupine otrok in strokovni delavci, vsebine in cilji pa so opredeljeni tako v Letnem
delovnem načrtu Vrtca Pedenjped, kot tudi podrobneje v letnih delovnih načrtih posameznih skupin. Skrb za
zdravje vseh je postala življenjska nuja, saj raziskave kažejo na vse večja tveganja za kasnejše kronične bolezni
odraslih.
Dejavnosti so opredeljene v sledečih sklopih:
1. NARAVA IN VAROVANJE OKOLJA
1.1 UREJANJE ZELIŠČNIH IN ZELENJAVNIH VRTOV PRI VRTCU
V skoraj vseh enotah zaposleni in otroci urejajo cvetlične gredice, ki so paša za čebelice. Prav tako pa
imamo urejene tudi gredice za zelišča, ki jih otroci spoznavajo, vonjajo, okušajo in tudi uporabijo v
prehrani (dodatki k solati in drugim jedem, kuhanje čajev).
V enoti Zadvor otroci in vzgojiteljica skrbijo za njivico, kjer pridelajo redkvice, solato, bučke, kumare,
fižol, peso in podobno vrtno zelenjavo . Letos so se morali še posebej truditi, saj jim vreme in polži niso
bili naklonjeni.
1.2 EKOLOGIJA
Prav v vseh enotah skrbno ločujemo odpadke in se z otroki tudi pogovarjamo, kako jih zmanjševati.
Veliko odpadnega materiala spremenimo v likovne izdelke ali uporabne predmete in igrače. V vrtcu
smo letos v humanitarne namene zbirali zamaške, papir, stara oblačila za družine v stiski in odeje za
živali. Spoznavamo tudi pomen naravnih virov energije in varčevanje tako z vodo kot elektriko.
1.3 SKRB ZA ŽIVALI
Otroci skrbijo pozimi za ptice v okolici tako, da izdelujejo ptičje pogače, ptičje hišice in druge krmilnice,
kamor nasujejo hrano za ptice. V enoti Kašelj so prosili lovca, da jim je pokazal zimsko krmilnico za
živali, otroci iz Zaloga pa so s pomočjo ribiške družine spoznavali pomen onesnaževanja rek za živali, ki
živijo ob in v reki. Vrtci v naravi nam ponujajo posebna doživetja, ko lahko otroci opazujejo in doživijo
domače živali v naravnem okolju, gostitelji pa nam navadno postrežejo z doma pridelanim sirom,
skuto, kislo smetano, mlekom, marmelado itd… Tako ostajamo povezani z naravo in otroci poznajo
izvor osnovnih vsakodnevnih dobrin.
1.4 SKRB ZA DREVESA
Na igriščih vrtca vsako leto posadimo kakšno novo drevo, ki postane zatočišče pticam in zavetje pred
soncem otrokom pri igri. Ob tem otroci spoznavajo pomen dreves in gozdov v naši domovini. Otroci
sodelujejo pri saditvi in skrbi za drevo. Vsako leto ob Mednarodnem dnevu miru zarajamo okoli novih
dreves in zapojemo našo eko himno. Ob tem se tudi pogovarjamo o medsebojnem prijateljstvu in
sožitju človeka in narave. Letos so otroci iz enote Zadvor skupaj s šolarji OŠ Sostro na njihovem igrišču
posadili drevo, ki jih bo pričakalo jeseni, ko bodo prvič zares vstopili v šolo.
2. ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
2.1 RAZVIJANJE VREDNOT
Občečloveške vrednote so tiste, ki ljudi usmerjajo k zdravim odnosom do sebe, do družbe in do narave.
V tem letu smo se pridružili programu ETIKA IN VREDNOTE V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH,
ki ga podpira Društvo za Etiko in vrednote. V tem letu smo ozaveščali skrb do sočloveka in spoznavali
pomembnost znanja in modrosti. Spoznanja smo podprli tudi s konkretnimi dejanji in akcijami –
zbiranje hrane in oblačil za socialno ogrožene, za poplavljena območja, zbiranje zamaškov za
izboljšanje zdravstvene nege invalidu, zbiranje papirja v humanitarne namene, zbiranje hrane in odej
za živali v zavetiščih. Preko različne literature in spodaj naštetih AV sredstev so otroci spoznavali
pomen zdravega načina življenja in kaj to sploh je. S konkretnimi primeri, kot so veliko bivanja na
prostem, uživanje v gibanju, pravilno oblačenje, zmanjševanje uživanja sladkorja, pridelovanje
zelenjave in uživanje le te, so otroci pridobivali življenjske izkušnje in vrednote zdravega načina
življenja.
2.2 LUTKOVNE PREDSTAVE in SLIKANICE
Otrokom preko različnih lutkovnih predstav različnih izvajalcev in preko zgodbic in slikanic približamo
skrb za zdravje in zdrav način življenja. Pri tem so nam v pomoč tudi lutkovni filmi Ostal bom zdrav,
Dobili bomo dojenčka in Čiste roke za zdrave otroke, ki so nastali pod okriljem Zavoda za zdravstveno
varstvo.
3. ZDRAVA PREHRANA
3.1 ZAGOTAVLJANJE DIET
Prehrana v vrtcu je enotno organizirana, "drugačno" t.im. dietno prehrano nudimo le otrokom z
zdravstveno indikacijo. V tem primeru morajo starši vzgojiteljici dostaviti ustrezno zdravniško potrdilo
osebnega otrokovega zdravnika - pediatra ali specialista alergologa. Na potrdilu morajo biti vsi podatki,
ki jih v vrtcu potrebujemo, da lahko otroku zagotovimo ustrezno dietno prehrano (vrsta diete,
prepovedana živila, dovoljena živila, ustrezni nadomestki, ipd.)
Kakršnekoli oblike alternativnega prehranjevanja, kot tudi posebnih oblik prehrane, zaradi verskih in
drugih razlogov ne nudimo, ker nam prostorski, kadrovski in drugi ustrezni pogoji tega ne omogočajo.
Poleg tega pa je tudi mnenje stroke javnega zdravja, da otroci za rast in razvoj nujno potrebujejo
mešano prehrano in da razne alternativne oblike prehrane ne morejo zadovoljiti prehranskih potreb
otroka in so za to obdobje nevarne in strokovno nesprejemljive.
3.2 UPOŠTEVANJE SMERNIC ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA
Otrokom v vrtcu nudimo mešano, uravnoteženo prehrano v skladu s standardi in normativi za
prehrano predšolskih otrok, smernicami zdravega prehranjevanja, praktikumom jedilnikov v vzgojnoizobraževalnih ustanovah in navodili ter priporočili ustreznih zunanjih strokovnih institucij. Jedilnike
oblikujemo v okviru komisije za prehrano, katere člani smo: vodji obeh centralnih kuhinj, dva
pedagoška delavca ter organizatorka prehrane in zdravstveno-higienskega režima. V jedilnike
vključujemo različna živila iz vseh skupin živil. Enoten je za vse otroke, delno ga prilagodimo le za
najmlajše, to je za otroke do 2. leta starosti. Tedenski jedilniki so redno izobešeni na oglasnih deskah za
starše, na vpogled pa so tudi na spletni strani vrtca.
Pripravljamo dnevno sveže jedi. Pri tem uporabljamo predvsem osnovne surovine in ne industrijsko
pripravljenih polizdelkov. Uporabljamo le naravne začimbe brez umetnih dodatkov, sami pečemo
sladice, pogosto pripravljamo domače sadne in zelenjavne namaze. Zavedamo se, kako zelo so zdrave
prehranjevalne navade, pridobljene v otroštvu, pomembna popotnica za življenje in trudimo se, da bi
jih otrokom privzgojili, zato teme s tega področja redno vključujemo tudi v vzgojni program.
3.3 UPORABA LOKALNO PRIDELANE HRANE V PREHRANI V VRTCU
Večkrat tedensko ponudimo kruh brez vseh aditivov, približno 1x mesečno pa tudi ekološko pridelano
mleko. Prizadevamo si, da bi bila eko živila pogosteje zastopana na jedilniku, v sezoni pa uporabljamo
lokalno pridelano sadje in zelenjavo.
3.3 PREHRANSKA PIRAMIDA
Otroci v različnih letnih časih spoznavajo lokalno pridelano hrano in ugotavljajo pomembnost hrane za
njihovo rast in razvoj. V ta namen izdelujejo tudi različne oblike prehranskih piramid in si tako lažje
predstavljajo, katerih živil je priporočljivo zaužiti čim manj in katerih veliko. Pogosto si izdelajo tudi
tabele, kamor vnašajo simbole, koliko zdravih živil ali kozarcev tekočine so zaužili v določenem dnevu.
Vzgojitelji so opazili, da ob lastni aktivnosti otroci pogosteje posegajo po sadju in zelenjavi. Opazen je
tudi porast pitja vode in ne sladkih napitkov.
3.4 PRAZNOVANJA V VRTCU
Starši in otroci so seznanjeni z manj varnimi živili za pogostitev, prav zato vsako leto apeliramo, da ob
praznovanju rojstnih dni in drugih praznovanjih, starši prinesejo v vrtec manjše količine zdravih
priboljškov ali pa se dogovorijo v skupini tako, da otroci praznujejo na drugačen način in domačo
pogostitev sploh preskočijo. Otroci preko različnih praznovanj spoznavajo tudi kulinarične posebnosti
Slovenije, učimo pa se tudi kulture v prehranjevanju. V ta namen izvajamo program VEČER KULTURE IN
TRADICIJE, ki spodbuja druženje ob kulturnem dogodku, praznično urejeni mizi in svečano
pripravljenim jedem, ki ustrezajo zvrsti dogodka oz. praznika.
4. GIBANJE
4.1 IZVEDBA VSAKODNEVNIH GIBALNIH DEJAVNOSTI
Vzgojitelji izvajajo z otroki načrtovana jutranja razgibavanja, vadbene ure v telovadnici in na prostem,
hodijo na krajše sprehode in daljše pohode ter razvijajo osnovne gibalne vzorce glede na starost in
razvitost otrok. Prav tako organizirajo različne športne dopoldneve in delavnice, kjer lahko otroci
spoznavajo nove igre in gibalne izzive v štafetnih igrah. Predvsem želimo z različnimi gibalnimi
dejavnostmi doseči, da bi se otroci radi gibali ter da bi uživali v različnih športnih aktivnostih. Podpora
vsem dejavnostim je program MALI SONČEK. Otroci v najstarejših skupinah so deležni tudi tečaja
drsanja, ki ga vodijo strokovni delavci vrtca, po zmožnostih staršev pa proti plačilu tudi tečaja smučanja
z zimovanjem in tečaj rolanja, ki pa ga izvajajo zunanji sodelavci.
4.2 SODELOVANJE NA KROSIH
Otroci drugega starostnega obdobja se udeležujejo jesenskega in spomladanskega krosa moščanskih
vrtcev v Štepanjskem naselju, ki ga organizira ŠD Novinar, otroci pa vsako leto dosegajo lepe rezultate
in stopajo tudi na stopničke za zmagovalce. V enotah organiziramo za mlajše otroke TEK V PLENIČKAH.
4.3 SODELOVANJE NA KRAJEVNIH IN DRUGIH ŠPORTNIH PRIREDITVAH
Vsako leto sodelujemo tudi s krajevnimi športnimi društvi. ŠD Zadvor organizira DAN ŠPORTA, kjer
sodelujejo tudi vzgojitelji enote Zadvor tako, da vodijo pohod po trim stezi na predšolske otroke ter
pripravijo športne delavnice pri Brunarici Zadvor. Kar nekaj otrok sodeluje tudi na tradicionalnem
Molniškem teku. Enota Kašelj vsako leto organizira POHOD VSEH GENERACIJ, kjer poskrbijo za aktiven
dan, preživet v naravi skupaj s starimi starši, starši in otroki. Vzgojitelji nagradijo najmlajšega in
najstarejšega udeleženca, pa tudi najštevilčnejšo družino. V enoti Lipoglav sodelujejo na
tradicionalnem Pohodu pod Pugledom.
4.4 DRUGE GIBALNE DEJAVNOSTI
Z otroki vsako leto izvedemo daljše pohode in izlete, kjer se otroci urijo v vztrajnostni hoji,
premagovanju napora in ovir ter upoštevanju varnostnih ukrepov. To so na primer: Pohod Ob žici,
pohod do bližnje enote (med sabo so enote oddaljene vsaj 3 km), pohod po trim stezi Zadvor, pohod
na Orle, Debni vrh. V enoti Kašelj so organizirali ogled drsališča v Zalogu in šole hokeja - otroci in starši
so seveda lahko tudi drsali. Prav tako pa organiziramo tudi druga različna srečanja s starši, ki so
gibalno obarvana in zahtevajo od udeležencev aktivno sodelovanje. Letos smo aktivno spremljali
zimske olimpijske igre in nekatere športe tudi preizkusili, seveda pa smo predvsem navijali za vrhunske
športnike.
V poletnih mesecih smo med počitnicami pripravili posebne gibalne aktivnosti, kot so predstavitev
različnih športov - judo, sabljanje, gimnastika. V vrtcu v naravi otrokom omogočamo raznovrstne
gibalne izkušnje, kot so plezanje po plezalni steni, poligon v naravi, spretnostne vožnje s poganjalčki,
jahanje, daljši pohodi po gozdu s spoznavanjem lokalnih posebnosti, vezanih na zdrav način življenja.
5. DUŠEVNO ZDRAVJE
5.1 MEDSEBOJNI ODNOSI IN KOMUNIKACIJA
Z otroki preko različnih programov krepimo skrb za sočloveka, spodbujamo empatijo in se učimo
reševati konflikte na primeren način. Vse te aktivnosti so še najbolj zahtevne. Vzgojitelji morajo biti
zelo potrpežljivi, predvsem pa moramo naša prizadevanja uskladiti tudi s pričakovanji in ravnanji
staršev. Vzgojitelji izvajajo različne socialne igre z otroki, pomagajo si tudi z zgodbicami in slikanicami.
Tudi nekateri prazniki so nam v spodbudo, da se z otroki pogovarjamo o prijateljstvu in medsebojnih
odnosih (božič, valentinovo, rojstni dnevi…)
5.2 OBVLADOVANJE STRESA
Današnje življenje od vseh pričakuje maksimalno. Vsi bi morali biti popolni, strpni, polni energije,
znanja in pravih odločitev. Za napake ni prostora. Pa vendar… saj vsi pri sebi vemo, da tako pač ne gre.
Prav zato še pogosteje govorimo o toleranci, strpnosti drug do drugega. O razumevanju.
Tudi otroke učimo, da je čas za delo, čas za zabavo, pa tudi čas za počitek. Prav zato marsikje med
počitkom poslušajo sprostitvene zgodbice ali pa delajo vaje za sproščanje, masažo. Poslušajo
domišljijske pravljice ali pa se preprosto pogovarjajo, kako so preživeli dan, kaj so doživeli lepega,
novega. Kaj bi spremenili, kaj jim ni bilo všeč in kaj lahko naredijo, da bo drugič drugače, bolje.
Otrokom želimo približati naravo tudi kot zatočišče, kjer lahko najdemo mir, sprostitev, spokoj - ob
poslušanju žuborenja potočka, petja ptic ali šelestenja listja na drevesih, morda pogled na zeleni
travnik ali tiha hoja po mahu in koreninah.
6. SVETOVNI DNEVI POVEZANI Z ZDRAVJEM
6.1 EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI
V tem tednu smo v vrtec vsi prihajali peš ali s kolesom. Organizirali smo orientacijski pohod in
kolesarčkov dan. Ob koncu leta smo s priznanjem nagradili vse, ki so celo leto v vrtec prihajali z
nemotoriziranimi sredstvi.
6.2 EVROPSKI DAN HRANE
Pogovarjali smo se o zdravi prehrani. Sodelovali smo pri obiranju v sadovnjaku, v vrtcu smo prešali
sadje. Zbirali smo hrano za družine v stiski. Sodelovali smo na razstavi Praznik jeseni s fotografijami
naših zelenjavnih in zeliščnih vrtov ter si ogledali razstavo sadja in zelenjave.
6.3 TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
Povabili smo predstavnike Čebelarskega društva, še posebej lepo smo pripravili ambient. Na zajtrk smo
povabili stare starše.
6.4 EVROPSKI TEDEN ZMANJŠEVANJA ODPADKOV
Izdelali smo plakate in nanizali ideje, kako poskrbeti za manj odpadkov. Iz odpadnega materiala smo
izdelovali praznično dekoracijo skupaj s starši. Organizirali smo humanitarno akcijo zbiranja oblačil za
otroke ter starih odejic za zavetišče za živali.
6.5 SVETOVNI DAN ZEMLJE
Organizirali smo čistilne akcije, sadili smo cvetlice, sadike, urejali smo zeliščne in zelenjavne vrtove.
Izdelali smo plakate in se pogovarjali o pomenu ekologije in življenja na zemlji ter kaj lahko naredimo
sami za čist planet.
6.6 SVETOVNI DAN GIBANJA
Organizirali smo POHOD VSEH GENERACIJ. Enota Kašelj je letos organizirala dan druženja in gibanja
vseh generacij že sedmo leto zapored.
7. OSEBNA HIGIENA IN ZOBOZDRAVSTVENA VZGOJA
Osebna higiena je zelo pomembna, posebno skrb namenjamo pravilnemu umivanju rok. V vrtcu velja
pravilo, da si vsi zjutraj pred vstopom v igralnico in ko gremo iz vrtca domov, obvezno umijemo roke.
Starši so pri tem pravilu v veliko pomoč, saj je skrb za ohranjanje zdravja ključnega pomena. Pri tem
vseeno poskušamo ostati ekološki in varčujemo tako z vodo, kot s papirjem. V ta namen imamo v
umivalnicah narisane znake za varčevanje.
Za zobozdravstveno preventivo in vzgojo prvenstveno poskrbi pedagoginja ga. Mojca Kroflič, ki vsako
leto obišče skupine otrok in jim na zelo aplikativen način razloži pomen rednega in pravilnega umivanja
zob ter seveda pravilne prehrane za zdrave in močne zobe. Vzgojitelji jo pri tem podpiramo, zato v
vrtcu čim pogosteje pijemo nesladkane čaje in vodo, ob praznikih pa se ogibamo sladkarij oziroma
skušamo med posladki izbirati kvalitetne in im bolj zdrave.
8. VARNO S SONCEM
V vseh enotah smo oblikovali poučne plakate o pomenu sonca za življenje na zemlji in varnemu bivanju na
soncu poleti. Staršem smo razdelili zloženke. Skupaj z otroki smo skrbeli za senčenje igralnih površin v
času močnega sonca.
9. VZGOJA ZA VARNOST V PROMETU IN PRI IGRI
Organizirali smo prometne poligone. V vrtec smo povabili gasilce, policiste in reševalce, ki so predstavili
svoje delo in opremo, ter otrokom predstavili nevarnosti in varno vedenje v prometu in ob primeru
naravnih nesreč . V vseh enotah 1x letno izvedemo vajo evakuacije v primeru požara ali potresa.
Težko je opisati in našteti prav vse, kar smo v vrtcu delali na področju ZDRAVJA otrok. Prav gotovo pa smo
se trudili, da bi pri svojem delu upoštevali vse smernice kurikuluma in življenjske situacije ter pri tem
krepili otrokovo zavest in vrednote o zdravem načinu življenja.
Pri tem želimo izraziti zahvalo vsem društvom in posameznikom, ki so nam pri tem pomagali in sodelovali
ter s tem obogatili naš vsakdanjik ter nam dali še večjo motivacijo za uspešno delo v prihodnje!
Zbrala in zapisala:
Mojca Jamšek