Projekt Vurnikovi dnevi 2014
Vurnikovi dnevi Vurnik days 2014 Vodji projekta Barbara Viki Šubic in Špela Kuhar, idejna zasnova, organizacija in koordinacija Vurnikovi dnevi 2014 Center arhitekture deluje na področju arhitekturne vzgoje in izobraževanja ter ozaveščanja o pomenu kakovostno grajenega prostora. S projekti kot so bili Vurnikovi dnevi 2014 želimo izobraževati in hkrati dvigati zavest o bogati slovenski kulturni in arhitekturni dediščini. Vurnikove dneve 2014 smo izvedli v zadnjem tednu v maju in jih zaključili 1. junija, prav na 130. obletnico rojstva arhitekta Ivana Vurnika, ki je bil poleg arhitektov Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija eden začetnikov slovenske arhitekture. Arhitekta Vurnika smo želeli predstaviti kot strokovnjaka, profesorja in inovatorja. Gre za umetnika pomembnega za celotno Slovenijo. V začetku prejšnjega stoletja je bil tudi soustanovitelj oddelka za arhitekturo na Ljubljanski univerzi. Obletnica je bila priložnost za predstavitev njegovega življenja in dela širši javnosti, zato smo se v Centru arhitekture Slovenije povezali z Občino Radovljica, Krajevno skupnostjo Radovljica in občinskimi javnimi zavodi s področja kulture - Muzejem radovljiške občine, Knjižnico Antona Tomaža Linharta, Turistično informacijskim centrom Radovljica; v Ljubljani pa z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter Galerijo ARS. Praznovanje arhitektove obletnice smo zasnovali v duhu razvojnih ciljev Nacionalnega programa za kulturo v obdobju 2014-2020 - varstvo, promocija in razvoj kulturne dediščine ter mreženje kulturnih in dediščinskih potencialov. Prireditve ob Vurnikovih dnevih 2014 so bile zelo dobro obiskane in predstavljene v medijih, tako da je širša javnost lahko dobila dober vpogled v delo in življenje arhitekta Ivana Vurnika in njegove žene slikarke Helene Kottler Vurnik. Prireditev je tradicionalna (leta 2014 pa je bila prvič organizirana s strani Centra arhitekture), ker je dan rojstva arhitekta tudi občinski in krajevni praznik Občine ter Krajevne skupnosti Radovljica, kar pomeni, da bomo letošnje leto spet na drugačen način obudili spomin na njuno življenje in delo. Iz projekta Vurnikovi dnevi 2014 je prišlo povabilo ustvarjalcev Fabianijevega leta 2015, da se jim priključimo pri pripravah dogodkov. Fabianijevo leto bo potekalo v različnih krajih po Sloveniji, v Avstriji in Italiji, saj je bil Maks Fabiani (1865-1962) arhitekt in urbanist, ki je deloval tako na Dunaju, v Ljubljani in v Trstu. Ob tej obletnici bomo med drugim tudi nadaljevali kolekcijo Darila slovenske arhitekture - Maks Fabiani, ki jo bodo navdihovala arhitektova dela. Projekt je kot primer dobre prakse prepoznalo Ministrstvo za kulturo RS in je njegovo predstavitev vključilo v letna izobraževanja pedagogov VIZ vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki bodo vedenje o Ivanu Vurniku in Heleni Kottler Vurnik skozi delavnice prenesli na otroke ter jih tako seznanili s pomembnima osebnostima iz ne tako daljne preteklosti. Arhitekt Ivan Vurnik in njegova žena akademska slikarka sta pomembna ustvarjalca za slovensko arhitekturno ter kulturno dediščino. Prireditve: Vurnikovi dnevi 2014 V Galeriji Šivčeva hiša je bila od 16. maja do 1. junija na ogled priložnostna razstava ob 130-letnici rojstva arhitekta Ivana Vurnika in Helene Kottler Vurnik. V Radovljiški graščini je bila od 16. maja do 1. junija na ogled razstava Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik: spominki in celostne grafične podobe – „Vurnikovi dnevi 2014”. V Galeriji ARS (Mladinska knjiga) v Ljubljani je bila od 16. maja do 2. junija pripravljena tematska izložba Vurnikovi dnevi 2014. V knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici je bila od 23. maja do 15. junija 2014 na ogled razstava Knjižnica v knjižnici, posvečena 130-letnici rojstva arhitekta Ivana Vurnika, ki sta jo pripravila Stane Adam in Jure Sinobad. Na razstavi je bilo predstavljeno gradivo o natečaju za Narodno univerzitetno knjižnico v Ljubljani, na katerem je prvo nagrado prejel arhitekt Ivan Vurnik, vendar je bil zaradi spleta okoliščin udejanjen projekt arhitekta Jožeta Plečnika. V Galeriji Šivčeva hiša so od 26. do 30. maja 2014 potekale delavnice Igriva arhitektura pod skupnim naslovom Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik – ornament v arhitekturi. V nedeljo, 1. junija 2014, ob 17 20. uri je bil na Radioteleviziji Slovenija, TV SLO 1 ponovno predvajan igrano-dokumentarni film Iskalca, ki predstavlja življenje in delo arhitekta Ivana Vurnika ter njegove žene, akademske slikarke Helene Kottler Vurnik. Vurnikove svetilke Ob 130. letnici rojstva Ivana Vurnika so Boni Čeh, Črt Frelih, Tone Pogačnik, Ignac Primožič, Klemen Rodman in Marko Smrekar v sodelovanju s kovaškimi mojstri iz Krope oblikovali svetilke, ki so postavljene v radovljiškem parku, ob spomeniku A. T. Linhartu. Vurnikov meni V času priprav projekta smo naredili raziskavo vsakodnevnih in prazničnih kulinaričnih navad zakoncev Vurnik. V domu za ostarele v Radovljici še živi gospa, ki je skrbela za njuno gospodinjstvo. Jedi, ki sta jih imela najraje je kuharski mojster Uroš Štefelin uporabil za sestavo menija na sodoben način. Od petka 16. maja 2014 je vse leto po predhodnem naročilu v Vili Podvin v Mošnjah na voljo kulinarično presenečenje Okusi Radol’ce - degustacijski Vurnikov meni, pod vodstvom priznanega kuharskega mojstra Uroša Štefelina. V času Vurnikovih dni pa meni lahko poskusite vsak dan. www.vilapodvin.si/default.asp?mid=sl&pid=dogodki_ podrobno&novicaid=18&katid=3 Osrednja prireditev Ivan Vurnik – arhitekt, profesor in inovator je potekala v Radovljiški graščini, v soboto, 31. maja 2014, pogovor s profesorjem dr. Janezom Koželjem in mag. Gojkom Zupanom. V soboto, 31. maja 2014, je potekal ogled arhitekturnih spomenikov pod strokovnim vodstvom umetnostnega zgodovinarja in kritika dr. Petra Krečiča – Vurnikova pot 2014. Foto: Miran Kambič Dogodki Osrednja dogodka V Radovljiški graščini je bila od 16. maja do 1. junija na ogled razstava Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik: spominki in celostne grafične podobe – „Vurnikovi dnevi 2014”. Razstavljena so bila dela študentk in študentov 1., 2., in 3. letnika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, študijske smeri Industrijsko oblikovanje, pod vodstvom prof. Vladimirja Pezdirca in doc. Jureta Miklavca, ter smeri Grafično oblikovanje, pod vodstvom prof. Ranka Novaka. V Galeriji Šivčeva hiša je bila od 16. maja do 1. junija na ogled priložnostna razstava ob 130-letnici rojstva arhitekta ivana vurnika, ki je predstavila arhitektova pomembnejša arhitekturna dela, ki jih hranijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, ter nekaj njegovih osebnih predmetov iz zbirke v lasti družine Žumer. Razstavo sta odprla župan občine Radovljica, gospod Ciril Globočnik, in dekan akademije za likovno umetnost in oblikovanje, prof. Boštjan Botas Kenda. V spremljevalnem programu je nastopil saksofonist Blaž Trček. Osrednja prireditev Ivan Vurnik – arhitekt, profesor in inovator je potekala v Radovljiški graščini, v soboto, 31. maja 2014. Pogovor so soustvarjali prof. Janez Koželj, dr. Gojko Zupan in povezovalka Tadeja Zupan Arsov. V spremljevalnem programu je bila predstavljena video projekcija fotografij arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča, z deli arhitekta Ivana Vurnika in akademske slikarke Helene Kottler Vurnik ter avtorsko glasbeno spremljavo skladatelja in kitarista Aleksandra Arsova. Foto: Primož Černe Dogodki Vurnikova pot 2014 V soboto, 31. maja 2014, je potekal ogled arhitekturnih spomenikov pod strokovnim vodstvom umetnostnega zgodovinarja in kritika dr. Petra Krečiča – Vurnikova pot 2014 (V Ljubljani je potekal ogled Sokolskega doma na Taboru, Zadružne gospodarske banke, cerkve sv. Petra, Anatomskega inštituta, na Brezjah bazilike Marije Pomagaj in kapele sv. Frančiška Asiškega ter v Radovljici hotela Grajski dvor in Savnikove vile). Foto: Renske Svetlin Naročnik: ZALOŽBA SANJE Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Kliping d.o.o. Objave v medijih Nede o 15 ma 2014 18 〚 preteklost in sodobnost 〛 Telečji zrezek v oblanih drobtinah, krompir v oblicah z drobnjakom in koprive ☐ ☐ ■ ☐ ☐ ■ ☐ ☐ ☐ 16 〚 preteklost in sodobnost 〛 Goveja juha z ajdovimi rezanci ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ■ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ Spletni članki www goren sk g as s / art c e/20140523/C/140529898/1122/1039/ vurn k--arh tekt--k -ga-se e-spoznavamo- (1) (2) www rad otr g av s /?p=13314 (3) (4) 18 www rad otr g av s /?p=13621 (5) (6) 800 g telečje krače 2 jajci, po 150 g moke in oblanih drobtin krompir 4 srednje veliki krompirji 100 g masla, 10 g drobnjaka koprive 100 g kopriv manjši krompir, 2 šalotki 30 g masla, sol, poper, sok pol limone 〚 preteklost in sodobnost 〛 17 Priprava 250 g govedine (1) Telečjo kračo solimo, kuhamo v vakuumski vrečki 16 ur pri 150 g mesnatih kosti 72 °C. (Doma seveda pripravite telečji zrezek kot običajno.) 120 g jušne zelenjave (2) Ohlajeno kračo razrežemo, povaljamo v jajcih, moki in pol manjšega paradižnika drobtinah ter ocvremo. majhen por, 30 g čebule (3) Neolupljen krompir skuhamo. Maslo pri sobni temperaturi 10 zrn črnega popra penasto vmešamo s soljo in drobnjakom. Položimo v moPorova juha Porova juha sol, pol lovorovega lista dele in zamrznemo. Serviramo tako, da na kuhan krompir 2 klinčka, muškatni orešek položimo rezino zamrznjenega masla. ☐ 300 g pora ☐ 300 g pora majhen šopek peteršilja (4) Koprive poparimo s kropom. Šalotko in krompir prepražimo ☐ 50 gomoljne zelene ☐ g50 g gomoljne zelene vejica peteršilja, vejica zelene na maslu, dodamo koprive in zalijemo z 1,5 dl vode. Ko so ☐ 20 šalotke ☐ g20 g šalotke nekaj suhih čebulnih lupin sestavine kuhane, jih zmiksamo, solimo in popramo. ☐ 100 g krompirja ☐ 100 g krompirja hišni ajdovi rezanci ☐ 1☐ l jušne osnove 1 l jušne osnove 220 g moke tip 500 ☐ sol, poper ☐ sol, poper 40 g grobe ajdove moke Pečena jabolka z zdrobom ☐ ščepec muškatnega oreščka ☐ ščepec muškatnega oreščka 120 g rumenjakov ☐ oljčno oljeolje ☐ oljčno 40 g jajc ☐ 4 jabolka ☐ 0,2 za cvrtje ☐ dl 0,2olja dl olja za cvrtje 4 g soli ☐ 200 g lešnikov 2 žlici olja ☐ 100ing sodobnost sladkorja 〛 Priprava Priprava voda po potrebi 14 〚 preteklost ☐ 1 dl sladke stepene smetane (1) Gomoljno zeleno, por,por, šalotko, krom(1) Gomoljno zeleno, šalotko, krom☐ 2 beljaka pir olupimo in očistimo, vse vse skupaj pir olupimo in očistimo, skupaj Priprava ☐ 50 g masla stresemo v posodo in na oljuolju stresemo v posodo inoljčnem na oljčnem V 2 litra hladne vode pristavi■ zdrob prepražimo. prepražimo. mo meso in kosti ter čim hitre☐ 100 g pšeničnega zdroba (2) Zalijemo z jušno osnovo, zavremo in in (2) Zalijemo z jušno osnovo, zavremo je zavremo. Ko zavre, tempe☐ 2 dl mleka skuhamo do mehkega. Ko je skuhamo do mehkega. Kokuhano, je kuhano, raturo zmanjšamo, da juha ☐ sladkor pretlačimo. pretlačimo. komaj vidno vre. S površine s (3) Po dodamo sol, sol, poper in in (3) potrebi Po potrebi dodamo poper penovko ali manjšim žičnatim Priprava muškatni orešček. muškatni orešček. cedilom pobiramo pene. Ko saj Ljubljančani saj Ljubljančani boste takoj boste takoj (1) Na vroči ponvi prepražimo cele lešnike in jih zmeljemo. (4) Del porapora očistimo in gainnarežemo (4) Del očistimo ga narežemo vedeli: vedeli: pen ni več, lonec pokrijemo Ivan Vurnik Ivan Vurnik je avtorje avtor Primešamo sladkor, stepeno smetano, maslo in sneg na enega tanke rezance. V vročem oljuolju jih jih znamenite na tanke rezance. V vročem (pustimo le majhno odprtino) znamenite zamolklo zamolklo rožnaterožnate beljaka. ocvremo in potresemo po juhi. ocvremo in potresemo po juhi. in kuhljamo 90–120 minut. hiše nahiše Miklošičevi, na Miklošičevi, poznosepoznose(2) Jabolka izdolbemo, nadevamo z lešniki in dodamo sneg Čebulo po prerezani strani cesijskecesijske lepoticelepotice z modrimi z modrimi ornamenti. ornamenti. drugega beljaka. popečemo na štedilniku ali V njej jeVbila njejnekdaj je bila Zadružna nekdaj Zadružna gospodargospodar(3) Pečemo 15 minut pri 170 °C. na suho v manjši ponvi, nato ska banka. ska banka. Ob Jožetu ObPlečniku Jožetu Plečniku in Maksu in Maksu (4) Zdrob skuhamo v sladkanem mleku. jo pretaknemo z lovorovim Fabianiju Fabianiju velja zavelja enega za od enega začetnikov od začetnikov (5) Serviramo tako, da najprej v skodelice vlijemo zdrob in nanj listom in klinčkoma. V lonec moderne moderne slovenske slovenske arhitekture. arhitekture. Bil je Bil je položimo pečena jabolka, zraven ponudimo kompot. dodamo vse druge sestaviustanovitelj ustanovitelj arhitekturnega arhitekturnega oddelkaoddelka na na ne, razen majhnega šopka tehniškitehniški fakulteti fakulteti v Ljubljani v Ljubljani – in prvi – in prvi peteršilja in soli. Napol pokrito profesor profesor –, k sodelovanju –, k sodelovanju pa je pritegnil pa je pritegnil kuhljamo še 60–90 minut. tudi Jožeta tudi Plečnika. Jožeta Plečnika. Velja tudi Velja za tudi zače-za začeDeset minut pred koncem tnika modernega tnika modernega urbanizma urbanizma na Slovenna Slovenkuhanja juho posolimo. skem. skem. Juho nazadnje po potrebi še Ob lepiOb obletnici lepi obletnici so v Centru so v Centru arhitek-arhitekdosolimo, nato pa jo pustimo ture obudili ture obudili spominspomin na njegov na njegov pomen pomen stati 10 minut, da se umiri in in druga inpomembnejša druga pomembnejša dela, med dela, njimi med njimi zbistri. Precedimo jo skozi goSokolski Sokolski dom nadom Taboru na Taboru v Ljubljani, v Ljubljani, SaSasto žičnato cedilo in po potrebi natorij natorij za pljučne za pljučne boleznibolezni na Golniku, na Golniku, razmastimo. hotel Grajski hotel Grajski dvor v Radovljici, dvor v Radovljici, nekatere nekatere Šopek peteršilja drobno znamenite znamenite vile ter vile preureditve ter preureditve in dodein dodesesekljamo, zelenjavo iz juhe lave posameznih lave posameznih pomembnih pomembnih cerkva, cerkva, drobno narežemo in vrnemo med njimi medna njimi Brezjah, na Brezjah, pa naselje pa naselje dela- delav juho. vskih hiš vskih v Mariboru. hiš v Mariboru. In da neIn pozabimo: da ne pozabimo: Rezanci: sestavine dobro prenaredilnaredil je tudi je kopališče tudi kopališče z legendarnim z legendarnim gnetemo v testo, ki naj počiva stolpomstolpom za skokezavskoke vodo v Radovljici. vodo v Radovljici. v hladilniku eno uro. Potem ga Askeza Askezain nskromnost, skromnostnekaj neka razkošja razkoš apapaobobvikendih v kend h VV razvaljamo in naredimo rezance (na posebnem pripomočku). Rezance kuhamo v vreli vodi največ 3 minute. www sta s /vest php? d=2009547 16 www rado ca s /ka -pocet /dogodk / vurn kov -dnev -v-radov c /83/434/ Ivan Vurnik bi si danes verjetno vseeno privoščil bolj slovesno kosilo. Nedelja je, pa še njegov rojstni dan bi bil. Rodil se je pred natančno 130 leti v Radovljici, tam tudi umrl, postal pa eden od začetnikov moderne slovenske arhitekture. Ob preučevanju njegovega življenja postane jasno še nekaj – in zato ta članek berete v prilogi Odprta kuhinja – njegov način prehranjevanja je bil intriganten. Starinski in hkrati avantgarden. Besedilo Karina Cunder Reščič Foto Tomi Lombar, arhiv Centra arhitekture Vurnikov Vurnikov jedilnik jedilnik MarcelaMarcela in Urošinsta Uroš sedela sta vsedela prijetni v prijetni sprejemnici sprejemnici Vile Podvin. Vile Podvin. Nekaj naprej Nekaj naprej mizica, mizica, ki je pričala, ki je pričala, da se jedatudi se je obutudi obujena restavracija, jena restavracija, ki jo vodita ki jo zvodita velikim z velikim elanom,elanom, vključila vključila v praznovanje v praznovanje 130. 130. obletnice obletnice pomembnega pomembnega arhitekta. arhitekta. Mo- Monografija nografija s posnetki s posnetki njegovih njegovih del, papirdel, papirnati prtički nati prtički z značilnimi z značilnimi ornamenti, ornamenti, ki ki jih je arhitekt jih je arhitekt uporabljal, uporabljal, celo čokoladni celo čokoladni pralineji pralineji s podobnim s podobnim potiskom, potiskom, vse del vse del Vurnikovih Vurnikovih dnevov.dnevov. In seveda In seveda – Vurni– Vurnikov jedilnik. kov jedilnik. Uroš Štefelin, Uroš Štefelin, eden najbolj eden najbolj znanih znanih sloslovenskihvenskih šefov kuhinje, šefov kuhinje, se je znal se vživeti je znal vživeti v zgodbo. v zgodbo. Ni bilo Ni zelo bilo lahko, zelo kajti lahko, arhikajti arhitekt je bil tektpri je hrani bil privhrani bistvuv velik bistvuasket. velik asket. Hkrati pa Hkrati je Štefelin pa je Štefelin našel skupno našel skupno točko točko z njim: zlokalne njim: lokalne sestavine. sestavine. Te so tudi Te so zanj tudi zanj bistvenega bistvenega pomena, pomena, poleg tega poleg ga tega zani-ga zanima oživljanje ma oživljanje stare slovenske stare slovenske hrane. hrane. »Ko smo »Ko preučili, smo preučili, kaj je Vurnik kaj je Vurnik jedel, jedel, smo takoj smo ugotovili, takoj ugotovili, da je toda zelo je preproto zelo preprosta hrana. staKaj hrana. boljšega Kaj boljšega si je privoščil si je privoščil le ob le ob koncu tedna. koncu Teletino, tedna. Teletino, na primer, na primer, je bilo je bilo takrat težko takratdobiti, težko pa dobiti, jo jepavseeno jo je vseeno rad rad jedel, vjedel, drobtinah, v drobtinah, kot dunajski kot dunajski zrezek. zrezek. Imel paImel je tudi pa je postni tudi petek, postni ko petek, je jedel ko je jedel File postrvi z ješprenjčkom in zelenjavo ☐ ☐ ■ ☐ ☐ ☐ v glavnem v glavnem ribe ali ribe brezmesne ali brezmesne jedi. Čejedi. se Če se tako vzame: tako vzame: to je bila topravzaprav je bila pravzaprav zdrava zdrava hrana,«hrana,« pravi. pravi. Načrtovana Načrtovana skromnost skromnost V Centru V Centru arhitekture arhitekture so ob proučevaso ob proučevanju Vurnikovega nju Vurnikovega življenjaživljenja temeljito temeljito obobdelali tudi delalinatudi videz na trivialno videz trivialno področje področje njegovenjegove prehrane. prehrane. In vendar In vendar je strašno je strašno zanimivo, zanimivo, kajti prehranske kajti prehranske navade navade po po svoje kažejo svoje na kažejo arhitektov na arhitektov značaj, ga značaj, pri- ga približajo kot bližajo človeka. kot človeka. Askeza Askeza in preprosta in preprosta hrana sta hrana bili sta osnova bili osnova – vendar – vendar ne brezne brez občasnega občasnega užitka. Že užitka. predŽe kakimi pred kakimi stotimi stotimi leti se je leti Vurnik se je Vurnik večinoma večinoma prehranjeval prehranjeval na način, na način, kot nam kotdanes nam priporočajo danes priporočajo strokovnjaki strokovnjaki za prehrano. za prehrano. Med tednom Med tednom sta z ženo sta jedla z ženorazmeroma jedla razmeroma skromno skromno in in preprosto preprosto hrano. Zanimivo hrano. Zanimivo je, da jeje, arhida je arhitekt pred tektkosilom pred kosilom vedno spil vedno skodelico spil skodelico pelinovega pelinovega čaja, začel čaja,pazačel potem pa vedno potem zvedno z juho. Zajuho. večerjo Za večerjo so bile so večinoma bile večinoma moč- močnate jedi nate s kakšnim jedi s kakšnim sadnimsadnim dodatkom. dodatkom. Za zajtrk Zaje,zajtrk kot jeje,razumeti, kot je razumeti, med tednom med tednom vedno jedel vednočrni jedel kruh, črninikdar kruh, nikdar pa ni pil pa ni pil prave kave, prave ampak kave, ječmenovo. ampak ječmenovo. Pil je tudi Pil je tudi planinski planinski čaj. čaj. Malo več Malo sta več si s soprogo sta si s soprogo privoščila privoščila ob ob koncih koncih tedna, ampak tedna, vedno ampaksta vedno spoštovasta spoštovala pravilo la pravilo postnega postnega petka, ko petka, je kuharica ko je kuharica pripravljala pripravljala zelenjavne zelenjavne jedi ali jedi kvečjemu ali kvečjemu ribe. Zaribe. vikend Za vikend se je jedla se jegoveja jedla juha, goveja juha, zrezki vzrezki drobtinah, v drobtinah, svinjinasvinjina pa ni bila pazani bila zaželena, želena, se spominja se spominja nekdanja nekdanja kuharica kuharica in in gospodinja gospodinja pri Vurnikovih, pri Vurnikovih, gospa Marjagospa Marjana Trampuš. na Trampuš. Na splošno Na splošno se je mesa se jev mesa tej v tej družinidružini uživalo uživalo malo, šemalo, doda.še doda. Iz takega Iz takega jedilnika jedilnika bi na prvi bi na pogled prvi pogled lahko razbrali lahko razbrali tudi nezanimanje tudi nezanimanje za hra- za hrano. Toda no.ne: Toda gospa ne: Trampuš gospa Trampuš pove, da pove, da je IvanjeVurnik Ivan Vurnik vsako nedeljo vsako nedeljo povedalpovedal za ves teden za vesvnaprej, teden vnaprej, kaj naj kaj kuha. najPrekuha. Premišljenost, mišljenost, skromnost skromnost med tednom med tednom in in 4 fileji postrvi sol, olje za pečenje ješprenjček 100 g ješprenja 100 g gomoljne zelenjave sol, poper, maslo 〚 preteklost in sodobnost 〛 15 Priprava (1) Postrvje fileje solimo, pečemo na koži nekaj minut postni danin sopostavimo bili očitnozazavestna odlo-v pečico, se zapečejo do konca. čitev. Takoda lahko sklepamo po tem, da (2) Ješprenj skuhamo. manjše je bil arhitekt po naravi tudi Na velik sladkocke narezano gomoljno kosned: sirup iz bezgovih jagod si jezelenjavo še skuhamo jo primešamo k ješpredodatno sladil, rad jeinimel orehove štrunju, solimo, popramo ter vmešamo klje, pa mini krofke, janeževe upognjenkocko masla.njegova Postrežemo s poljubno ce in krhke flancate, posebna zelenjavo, sotirano na maslu ljubezen pakuhano je bila čokolada. in poprano. Vse iz istega okolja In smo spet v letu 2014 in pobliže si ogledujem čokoladni bonbon s potiskom v Vurnikovih značilnih vzorcih, ki so jih pripravili prav za to priložnost. Uroša Štefelina, ki je na podlagi teh podatkov sestavil Vurnikova kosila (pravi, da jih bodo v Vili Podvin stregli še kak teden), zato vprašam, kako se je spopadel s temi jedmi. Kaj je starega in kaj njegovega, avtorskega? »Pri jedilniku sem se predvsem osredotočil na svoje dobavitelje, na kmete iz okolja, v katerem je živel tudi Vurnik. Čaje smo pripravili vse od ajdovega, pelinovega do navadnega zeliščnega. Za govejo juho smo rezance naredili iz domače ajdove moke s kmetije Pr Mrkot, dodali zelenjavo, v kateri se je juha kuhala. Po svoje smo naredili tudi porovo juho, saj smo dodali nekaj krompirjeve pene in ocvrte bezgove cvetove ter sušene rezance iz pora. Telečji zrezek? Moram reči, da mi res nismo ljubitelji dunajcev. To je bil najhujši izziv: kako narediti teletino v drobtinah, ki jo Vurnik tako rad jedel. Vzeli smo kračo, ki ima res dobro, bolj mastno meso, jo kuhali na 72 stopi- Uroš in Marcela 14 Odp a Kuh n a 1 un 2014 2 Občinske novice četrtek, 22. maja 2014 [email protected] Panorama 19 Čas Časje,je,dadačrpamo črpamoizizslovenskega, slovenskega,narodnega narodnega Umetnost Umetnostjejebila bilatista, tista,kikijujujejezdruževala združevala Dediščina Dediščina zakoncev zakoncev Vurnik Vurnik za navdih za navdih V sodelovanju V sodelovanju s študenti s študenti oblikovanja oblikovanja nastali nastali izvirni izvirni izdelki izdelki – Nekaj – Nekaj jih jejih žejev že proizvodnji, v proizvodnji, drugi drugi še prototipi še prototipi V rojstni V rojstni hiši hiši Ivana Ivana Vurnika Vurnika HišaHiša ohranja ohranja videz, videz, kakršnega kakršnega je imela, je imela, ko sekojese vanjo je vanjo konec konec 50. let 50.prejšnjega let prejšnjega stoletja stoletja vrnilvrnil profesor profesor in arhitekt in arhitekt Čokoladni pralineji, kopalne brisače, okrasna blazina, papirnati prtički in še približno trideset drugih izdelkov, poslovnih daril in spominkov s prepoznavnimi vzorci, ki krasijo Vurnikovo arhitekturo, je za Vurnikove dneve 2014 nastalo v počastitev 130. obletnice rojstva tega arhitekta. »Marija,»Marija, presladka presladka mati, kmati, tvoji k tvoji pomočipomoči se zatekamo,« se zatekamo,« je zapi-je zapisano nad sano kipom nad kipom MatereMatere božje božje z detetom z detetom iz belega iz belega marmormarmorja, ki prišleka ja, ki prišleka pozdravi pozdravi na de- na desnem vogalu snem vogalu stare radovljiške stare radovljiške hiše. Pozornost hiše. Pozornost pritegnejo pritegnejo tudi tudi njena stara njenakovinska stara kovinska vrata, za vrata, za katerimi katerimi se odpira se odpira rojstnarojstna hiša hiša in dolgoletni in dolgoletni dom slovenskega dom slovenskega arhitekta arhitekta Ivana Vurnika, Ivana Vurnika, med med drugimdrugim ustanovitelja ustanovitelja ljubljanljubljanske arhitekturne ske arhitekturne šole, kišole, poleg ki poleg Jožeta Plečnika Jožeta Plečnika in Maksa in Maksa Fabia- Fabianija sodi nija med sodizačetnike med začetnike sloven-slovenskega modernizma. skega modernizma. Saša Bojc Nekatere ideje so se za zdaj uresničile šele kot prototipi, druge so že dosegle proizvodnjo, izbor 38 projektov od 50, ki so nastali na štiridnevni študentski delavnici na Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO), pa je vse do 1. junija letos na ogled na razstavi Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik: Darilo slovenske arhitekture – Vurnikovi dnevi 2014 v Radovljiški graščini. Vurnikovi dnevi so vsakoletna prireditev Krajevne skupnosti Radovljica v počastitev častnega meščana Radovljice Ivana Vurnika, ob letošnji jubilejni, 130. obletnidentje Oddelka za vizualne ci rojstva tega pogosto prezrkomunikacije pod vodstvom tega slovenskega modernirednega profesorja Ranka sta pa je prireditev zaradi Novaka, je nastala še kopobude Centra arhitektupica izdelkov, ki kažejo re (CA) še bogatejša. »Na velik tržni potencial. Vse CA, kjer se ukvarjamo skupaj se je tako razvilo, predvsem z izobraževada so projekt poimenonjem otrok in pedagogov vali Darilo slovenske aro pomenu kakovostno hitekture – Ivan Vurnik grajenega prostora, smo si in Helena Kottler Vurnik, želeli, da bi ob tej priložnokar pa je širši okvir, znotraj sti arhitekta, profesorja in katerega bi v prihodnosti inovatorja Ivana Vurnika lahko zasnovali podobne spoznala širša javnost, saj serije izdelkov po navdihu je v primerjavi s svojima del tudi drugih slovenskih sodobnikoma Maksom arhitektov. »Nekakšna daFabianijem in Jožetom rilna Plečnikova zbirka, Plečnikom precej nemed drugim v prodaji v znan. Ker pa za VurnikoMuzeju za arhitekturo ve dneve nismo imeli izin oblikovanje ter tuoblikovane ne celostne rističnoinformacijskih grafične podobe ne nič Steklenica Kaje centrih v Ljubljani, že drugega, kar sodi k ta- Weisseisen obstaja, tako da zgodbo kšnemu dogodku, smo lahko razširimo,« pouse povezali z ALUO,« darja Špela Kuhar. pojasnjuje arhitektka Barbara Viki Po njenih besedah je bila to veliŠubic iz CA. ka priložnost, da se tudi v slovenPoleg celostne grafične podobe skih podjetjih dvigneta miselnost in oblikovanja Kažipota po arhi- in zavedanje, da znamo in lahko tekturnem delu Ivana Vurnika ustvarimo nekaj kakovostnega. (1884–1971), kar so zasnovali štu- Da imamo veliko virov in znanja, iz katerih lahko črpamo. Ne nazadnje z izdelki, ki jih naša podjetja izvažajo v tujino, predstavljamo svoje zamisli, znanje, dediščino ... »Tudi Ivan Vurnik in njegova žena Helena sta iskala in se zavzemala za uveljavitev tako imenovanega narodnega sloga. In zdi se, da so časi zdaj podobni. Čas je, da ponovno črpamo iz slovenskega, narodnega in da tudi kupimo kaj slovenskega,« meni sogovornica. Tudi Vurnikov jedilnik Z Barbaro Viki Šubic, s katero sta delovali kot nekakšen vezni člen med univerzo oziroma zamislimi in proizvajalci, pa sta pri proizvajalcih naleteli večinoma na pozitiven odziv in pripravljenost, da zamisli tudi zares spravijo na police. V butični velenjski Čokoladnici Lucifer so izdelali bonboniero s pralineji, čokoladice in čokoladne lizike, v ljubljanskem podjetju G-plast ravnilo, v podjetju Equa, prav tako v Ljubljani, stekleničke, v Emma Group v Lescah darilne vrečke, v Palomi v Sladkem Vrhu papirnate prtičke, v Svilanitu v Kamniku že načrtujejo izdelavo brisač, v radovljiški delavnici unikatne keramike Magušar pa sta nastala prva seta skodelic za kavo. In kje bo vse to mogoče kupiti? Palomini prtički, denimo, bodo na policah trgovin v njihovi prodajni mreži, dogovarjajo pa se tudi s turističnoinformacijskimi centri po Sloveniji ter z muzejskimi trgovinami. Predvidoma junija bo prodaja zaživela tudi na spletu. V okviru Vurnikovih dnevov so v Vili Podvin pripravili tudi Vurni- Trikotnik, kotomer in zložljivo ravnilo Tanje Lavrenčič Izdelki se Izdelki izvirno se in izvirno tudi duhovito in tudi duhovito spoprijemajo spoprijemajo z bogato z bogato dediščino dediščino Ivana inIvana Helene in Helene Vurnik. Vurnik. Na fotografiji Na fotografiji Sladki užitki SladkiUrške užitkiKadunc. Urške Kadunc. kov meni, ki ga je po pripovedovanju arhitektove kuharice Marjance Trampuž sestavil priznani kuharski mojster Uroš Štefelin in bo po degustacijskem tednu uvrščen tudi na njihov redni menu. Tudi mentor in redni profesor na ALUO Vladimir Pezdirc je z rezultati oblikovalske delavnice zadovoljen, iz nastalega bi se po njegovem mnenju lahko rodila celo nova blagovna znamka. »Marsikatera idejna zasnova se je že spremenila v izdelek, toda treba se je zavedati, da je zdaj prav tako pomembna faza, kako pripeljati izdelek do kupca. Po naših izkušnjah na tej preizkušnji, torej pri trženju i z d e l k ov, v Sloveniji pademo,« na realnost opominja profesor. Po njegovem mnenju bi tudi za prestrukturiranje, o katerem se tako na veliko razpravlja, pogosto zadostovalo že to, da bi podjetniki in njihovi zaposleni začeli drugače razmišljati. »Vsak mora drugače razumeti svoje poslanstvo in to je vse. In povrhu vsega nič ne stane,« je prepričan sogovornik. Izdelki naj imajo vsebino Temu prikimava tudi doc. Jure Miklavc in opozarja, da v Sloveniji na izdelke še vedno gledamo pre- več proizvodno. »Treba je gledati uporabniško in tržno, to je edino izhodišče. Ker tega ne znamo, so propadli mnogi pomembni deli gospodarstva, med drugim lesna in pohištvena industrija, tekstilna ...« spomni sogovornik. Tudi pri tem študentskem projektu so v ospredje postavili snovanje izdelkov, ki imajo vsebino, kajti samo če imajo izdelki poleg uporabne vrednosti tudi sporočilno, trženjsko in čustveno, lahko postanejo kaj več kot le tržno blago. »Če izdelek kupiš kot tržno blago, ga boš brez pomislekov hitro tudi zavrgel, ko boš videl naslednjega. Izdelek, ki ima za sabo neko zgodbo, kje in zakaj si ga kupil, torej tudi osebni spomin in zgodovino, pa je dragocenejši. Johathan Chapman, profesor za trajno- Prtički Blaža Habjaniča stno oblikovanje na akademiji za stno oblikovanje na akademiji za umetnost na univerzi v Brightonu umetnost na univerzi v Brightonu Veliki Britaniji, na pomembnosti v VelikivBritaniji, na pomembnosti čustvene komponente gradi teorijo čustvene komponente gradi teorijo prihodnosti trajnostnega oblikovaprihodnosti trajnostnega oblikovak vsemu povedanemu nja,« k nja,« vsemu povedanemu doda doda dr. Barbara gostujoča dr. Barbara Predan,Predan, gostujoča pre- predavateljica na Oddelku za industrijdavateljica na Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje. sko in unikatno oblikovanje. za oblikovanje na OddelekOddelek za oblikovanje na ALUO oziroma Univerzi v LjubljaALUO oziroma Univerzi v Ljubljaletos praznuje 30 let delovanja, ni letosni praznuje 30 let delovanja, prvi dogodek okviru praznovanja prvi dogodek v okviruvpraznovanja te obletnice pa so prav Vurnikovi te obletnice pa so prav Vurnikovi dnevi 2014. dnevi 2014. Glavnina dogajanja bo jeseni, Glavnina dogajanja bo jeseni, kopostavili bodo postavili ko bodo razstavorazstavo izdel- izdelkov najuspešnejših alumnijev, kaj kov najuspešnejših alumnijev, kaj so dosegli in vter svetu so dosegli doma indoma v svetu ka- ter kateri so njihovi prodajani in teri so njihovi najbolj najbolj prodajani in odmevni ki dobivajo odmevni izdelki,izdelki, ki dobivajo tudi tudi strokovna priznanja. »Z različnistrokovna priznanja. »Z različnimi dogodki, ki jih pripravljamo, mi dogodki, ki jih pripravljamo, opomniti, da je oblikovaželimo želimo opomniti, da je oblikovanje povsod okoli ter da zadnja nje povsod okoli nas ter nas da zadnja tri desetletja v boljšem tri desetletja živimo živimo v boljšem svetu, na ljubljanski svetu, ker na ker ljubljanski univerziuniverzi deluje oddelek za oblikovanje. S deluje oddelek za oblikovanje. S bomo pokazali, primeriprimeri bomo pokazali, kako jekako je dobro oblikovanimi in z dobroz oblikovanimi izdelki izdelki in jasno strategijo jasno strategijo mogočemogoče prerastiprerasti iz lokalnega izdelovalca v globaliz lokalnega izdelovalca v globalto v srednjem in višjem nega, innega, to v in srednjem in višjem cenovnem razredu,« še razkriva cenovnem razredu,« še razkriva BarbaraBarbara Predan.Predan. Sudoku 5 2 5 1 6 4 9 8 3 7 4 6 3 7 8 2 1 5 9 7 9 8 5 1 3 4 6 2 3 1 7 9 6 5 2 4 8 6 8 2 4 3 7 5 9 1 9 4 5 8 2 1 3 7 6 3 5 7 9 8 1 2 3 2 8 4 3 7 6 JUTRI PREBERITE • • • • JAZ JAZ PA SEDIM PA SEDIM TUKAJ, TUKAJ, JEM JEM KROFE KROFE IN IN GLEDAM GLEDAM RISANKE RISANKE TAM TAM ZUNAJ ZUNAJ TEČETEČE ŽIVLJENJE... ŽIVLJENJE... 1 3 4 2 9 6 7 8 5 3 4 3 8 1 2 6 6 1 8 8 7 9 1 5 4 6 2 3 6 7 RESNIČNOST RESNIČNOST JE PRECENJENA JE PRECENJENA 5 2 6 3 7 8 9 1 4 5 Chris Cleave 100 Druga roka KULT »Ni me treba priklepati,« sem se uprla. »Kako naj pa pobegnem?« Uradnica se je ozrla vame. Bila je presenečena. »Precej dobro govoriš angleščino,« je rekla. »Večina drugih ne zna niti besedice našega jezika.« »Mislila sem, da bom lahko ostala tukaj, če se bom naučila govoriti tako, kot govorite vi.« Uradnica se je nasmehnila. »Vseeno je, kako govoriš, ni res?« je rekla. »V hudo finančno breme si nam. In bistvo je v tem, da ne sodiš sem.« Na koncu ulice je kombi zavil. Pogledala sem skozi kovinsko rešetko zadnjega okna in gledala, kako za mano na obeh straneh izginjajo vrstne hiše. Pomislila sem na Charlieja, kako trdno spi pod DELO 22 ma 2014 prešito odejo, in na njegov pogumni nasmeh, in srce me je zabolelo, da ga ne bom nikoli več videla. Oči so se mi napolnile s solzami. »Ampak, prosim, kaj to pomeni?« sem vprašala. »Kaj pomeni, da ne sodiš sem?« Uradnica se je spet obrnila k meni. »No, moraš biti Britanec, se ti ne zdi? Moraš spoštovati naše vrednote.« Obrnila sem se proč in se zastrmela ven v dež. Čez tri dni me je druga skupina uradnikov potegnila iz druge celice in me s še enim dekletom posadila v majhen avtobus. Odpeljali so naju na letališče Heathrow. Odvedli so naju mimo čakajoče vrste na letališkem terminalu in naju zaprli v neko sobico. Obe sva bili vklenjeni. Ukazali so nama, naj sedeva na tla – v prostoru ni bilo stolov. Tam je bilo še dvajset drugih, moških in žensk, in bilo je zelo vroče. Ni bilo svežega zraka in težko je bilo dihati. Pred vrati je stala stražarka. Za pasom je imela pendrek in poprovo razpršilo. Vprašala sem jo: Kaj se tukaj dogaja? Nasmehnila se je in rekla: Tukaj se dogaja to, da veliko število letečih strojev, ki jim pravimo LETALA, vzleta in pristaja na širni betonski ravnici, ki ji pravimo VZLETNA STEZA, kajti to je kraj, ki mu pravimo LETALIŠČE, in kmalu se bo eno teh letal odpravilo v ZAMORSKO DEŽELO, od koder prihajaš, in ti boš v njem. Ja? Pa če ti je všeč ali ne, jebenti. Bi rad še kdo kaj vprašal? Dolgo smo čakali. Nekatere so odpeljali iz sobe. Eden od njih je jokal. Drugi, suhljat možak, se je razjezil. Poskušal se je upreti stražarki, ki pa ga je s pendrekom dvakrat sunila v trebuh. Po tistem se je umiril. Sede na tleh sem zaspala. Ko sem se zbudila, sem pred sabo zagledala škrlatno obleko in dolge rjave noge. »Yevette!« sem vzkliknila. Ženska se je obrnila, vendar ni bila Yevette. Najprej sem se raz- žalostila, da ni moja prijateljica, potem pa sem se razveselila. Če to ni bila Yevette, je bilo možno, da je Yevette še vedno na prostosti. Predstavljala sem si jo, kako se v škrlatnih natikačih sprehaja po londonski ulici, obrvi ima zarisane s svinčnikom, si kupi pol kilograma nasoljene ribe in se smeje Uha-ha-ha-ha! pod jasnim modrim nebom. Nasmehnila sem se. Ženska, ki ni bila Yevette, se je jezno spačila. Kaj je narobe s tabo? je vprašala. Misliš, da nas pošiljajo na počitnice? Še vedno sem se smehljala. Ja, sem rekla. Na dosmrtne počitnice. Obrnila se je in ni več govorila z mano. Ko so jo poklicali, da je zdaj na vrsti za polet, je odšla brez upiranja in se ni niti enkrat ozrla. Ko sem spremljala njen odhod, sem se prvič zavedela resnosti položaja. Zbala sem se vrnitve. Zajokala sem in gledala, kako moje solze vpija umazana rjava preproga. Dali nam niso ne jesti ne piti in začelo se mi je megliti pred očmi. Čez nekaj ur so prišli pome. Odvedli so me naravnost na letalo. Vsi običajni potniki z letalskimi kartami so se morali umakniti in počakati, tako da sem se prva pov- Osrednji prostor še vedno krasi nekaj Heleninih slik. Portret padlega sina Nika (v sredini) je naslikala po spominu. tila moja mama Mira, ki je pogosto rekla, da ni lahko imeti staršev umetnikov. Zahtevala sta tišino in mir. Tudi sama se spominjam, da je ded bolj poredkoma prišel iz svoje delovne sobe, pa tudi, kako toplo so mu sijale rjave oči, kadar je bil dobre volje,« nadaljuje sogovornica. Pritrjuje tudi opisu profesorja Vurnika, kot se ga spominja njegova zadnja, še živeča učenka, krajinska arhitektka Juta Krulc; da je bil zelo zadržan in asketski človek. Med bežnim prelaganjem starih pisem, ki sta si jih pisala Ivan in Helena, Mirjana opomni še na zanimivost. Njena stara mama, doma z Dunaja, se je v začetnih vrsticah še trudila pisati v slovenščini, potem pa so se te vse bolj stapljale z nemškimi. Poslovilne besede so bile znova slovenske: »Zbogom, ti duš'ca sladka, Ivan Vurnik z ženo Heleno v osrednjem prostoru, ki je tudi najljubši kotiček njune vnukinje Mirjane. član konservatorskega društva na Dunaju. Ko se je izpopolnjeval pri kiparju Steinhauserju v Laasu na Tirolskem, je izdelal kip Madone z otrokom, ki krasi desni vogal hiše, in celo kip svetega Mateja za strasbourško stolnico. Domačija Pr Žgajnarju Vurnikovo hišo, znano kot domačija Pr Žgajnarju, je že leta 1843 kupil Mirjanin prapraded Janez Vurnik starejši. Prišel je iz Poljanske doline in postal uspešen podobar, ki je sprva ustvarjal v lesu, šele potem v kamnu. V hiši je imel urejeno delavnico, v kateri je v nekem obdobju delalo celo dvajset pomočnikov in je okraševala cerkve po Sloveniji, zlasti na Gorenjskem. Kot navaja tudi Slovenski biografski leksikon, si je Janez Vurnik starejši znanje pridobil zlasti s študijem tuje strokovne literature, s kupovanjem knjig s področja stavbarstva, kiparstva, umetnostne teorije, umetnostnih predlog, vzorčnih knjig in revijalnim tiskom pa si je ustvaril bogato knjižnico. Imel je tudi celotno enciklopedijo v gotici, ki je še danes pri hiši, razkrije sogovornica. Nadstropje niže, kjer nameravajo urediti spominsko sobo arhitekta Ivana Vurnika in njegove žene Helene oziroma se pokloniti spominu treh generacij, ki so se z vso dušo posvečale umetnosti, še vedno hranijo tudi orodje, ki sta ga uporabljala mojstra dveh rodov – tako tisto za obdelavo lesa kot tisto za obdelavo kamna. Osrednji prostor zdaj družinskega vikenda na eni strani še vedno pregrajuje starinska zelena zavesa, tu kraljujeta tudi temnorjava kredenca in starinski divan z visokim naslonom. Iz vseh kotov veje duh starih časov, zato je ta prostor nekakšna duša cele hiše in tudi Mirjanin najljubši kotiček. Njena stara starša sta nekoč na preprosti sedežni garnituri večkrat posedala ob čaju iz bezgovih jagod, kar se vidi tudi na črno-beli fotografiji, ki jo pokaže sogovornica. »To je ena redkih fotografij, na kateri sta oba. Mislim, da je moralo biti okoli leta 1960,« ugiba na glas. Svojih starih staršev se spominja predvsem kot umetnikov, bolj ali manj umaknjenih v svoj svet. »To je še bolj obču- tisoč poljubčkov od tvoje Helene.« Helena je Ivana, ki ga je spoznala pri naravoslovcu Francu Megušarju na Dunaju, klicala Ivanuška ali Ivanušek, Helena pa je bila za Ivana Helenuška. »Umetnost je bila tista, ki ju je združevala. Že ko je bil Ivan v svojih gimnazijskih letih Prizadeval si je ustvariti nekaj za narod; verjel je, da smo Slovenci lahko enakovredni tujim narodom ali še boljši. zagledan v Mileno Perušek, hčer svojega gimnazijskega profesorja (z njo se je po Helenini smrti leta 1965 tudi poročil), je napisal, da mu umetnost pomeni vse. Zanj je bila umetnost vrhunec ljubezni, če pa srečaš sorodno dušo in sta v Mirjana je z bratom Slobodanom k starim staršem, »ateku« in »tamamki«, kot sta ju klicala, v Radovljico prihajala predvsem na počitnice, v spominu pa ji je najbolj ostalo, kako so se z otroki hodili sankat na Volčev hrib. Ta osameli hribček je ded pozneje podaril občini, da bi skrbela za družinsko grobnico, posvečeno padlemu sinu Niku. »Boste videli, kako čudovit razgled ponuja, čeprav je visok le nekaj deset metrov. Prav zato si je ded na vrhu zamislil nekakšen spomenik,« je napovedala že kakšno uro prej, preden je ustregla želji, da nas tja tudi popelje. Preden se podamo proti hribčku, gostiteljica na južni fasadi hiše pokaže še na mozaike. Z njimi se je Ivan zahvalil vsem tistim, ki so pripomogli k njegovim uspehom. Piše takole: »Svojemu očetu Janezu Vurniku 1849–1911 sin Ivan«, »Spominu prof. Rajka Peruška 1854–1917«, »Svojemu profesorju dr. Techn. Karlu Mayrederju Ivan Vurnik 1915«, »Spominu akad. slikarice Helene K. Vurnik 1882–1962«, največji in najbarvitejši z motivom petelina pa pripada Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. »Vurnik je želel, da bi po njegovi smrti ta hiša postala nekakšen center, kjer bi se srečevali in ustvarjali umetniki, zato jo je zapustil SAZU. Toda po tem, ko je začela vidno propadati, streha pa močno puščati, se je moja mama zelo zavzela, da bi jo pridobili nazaj in obnovili, in to ji je tudi uspelo. Zdaj jo z možem obnavljava že štirinajst let, zanimanje za ureditev spominske sobe pa je v zadnjem času pokazala tudi občina Radovljica,« je med drugim povedala Mirjana Žumer Pregelj, ki je za aktualno razstavo v okviru Vurnikovih dnevov 2014 v Šivčevo hišo posodila tudi nekaj osebnih predmetov svojih starih staršev. O Ivanu Vurniku (1884–1971) Arhitekt in urbanist Ivan Vurnik sodi ob Maksu Fabianiju in Jožetu Plečniku med pionirje in utemeljitelje moderne arhitekture pri nas. Bil je ustanovitelj Oddelka za arhitekturo na takratni Tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani, kamor je iz tujine povabil tudi Jožeta Plečnika. Pozneje sta se oblikovali dve smeri oziroma dva arhitekturna seminarja, znana kot Vurnikova in Plečnikova šola. Vurnik je bil med letoma 1919 in 1946 tudi predstojnik Oddelka za arhitekturo. Med Vurnikove pomembnejše stvaritve sodijo Sokolski dom na Taboru in preureditev pročelja cerkve svetega Petra v Ljubljani, letno kopališče pod Oblo gorico in hotel Grajski dvor v Radovljici, sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, kapela sv. Cirila in Metoda v Vratih, Narodni dom v Kranju, preureditev fasade bazilike Marije Pomagaj na Brezjah in tamkajšnje kapele svetega Frančiška Asiškega. Kot urbanist je deloval v več mestih po Sloveniji, med drugim je izdelal urbanistični načrt Bleda. Pri mnogih njegovih delih, zlasti za Cerkev, je sodelovala njegova žena, akademska slikarka Helena Kottler Vurnik, njuno najprepoznavnejše delo pa je stavba Zadružne gospodarske banke, današnjega zemljiškoknjižnega urada na Miklošičevi v Ljubljani. Kot navaja umetnostni zgodovinar dr. Peter Krečič v Slovenskem bio- stopVsi nicah. Vsi so strmeli zpela pozpela stoppo nicah. so strmeli vame. Odpeljali so me povsem na vame. Odpeljali so me povsem na konec vletala, v zadnjo vrsto pred konec letala, zadnjo vrsto pred stranišči. Sesti sem morala stranišči. Sesti sem morala na se- na sepriinoknu in kjemeni je prisedel dež pri dež oknu k meni prisedel velik zmožak obrito glavo stražar, stražar, velik možak obritozglavo in uhanom. zlatim uhanom. in zlatim OblečenOblečen je bil je bil v modro majico Nike in črne hlače v modro majico Nike in črne hlače mi jeinlisice in pomela Adidas.Adidas. Snel miSnel je lisice pomela sem si zapestja, se mi vanje sem si zapestja, da bi sedamibivanje kri. povrnilapovrnila kri. »Oprosti,« rekel moški. »Oprosti,« je rekeljemoški. »Tudi »Tudi to ni všeč.« meni tomeni ni všeč.« »Zakajto potem to počnete?« »Zakaj potem počnete?« Skomignil in si varnopripel varnoSkomignil je in si je pripel stni pas.stni pas. je pač ta služba, »Taka je»Taka pač ta služba, kaj ho-kaj hočem?« čem?« žepa v pred sedežu pred sabo je vzel Iz žepa vIzsedežu sabo je vzel in joVodprl. V po njejugoso po ugorevijo inrevijo jo odprl. njej so ceni ponujali zapestne dni cenidni ponujali zapestne ure in ure in tudi letalski modelček, primeren tudi letalski modelček, primeren za otroke. za otroke. »Če ne te marate te bi službe, »Če ne marate službe, si mo-bi si morali poiskati rali poiskati drugo.«drugo.« si neteizbere te ljuslužbe, lju»Nihče »Nihče si ne izbere službe, bica. Vendar za kaj drugega bica. Vendar za kaj drugega nimam nimam potrebne izobrazbe. Včasih potrebne izobrazbe. Včasih sem bil sem bil fizični delavec, ampak fizični delavec, ampak zdaj ne zdaj mo- ne moreš več tekmovati s Poljaki.« reš več tekmovati s Poljaki.« © 2012 Mladinska © 2012 Mladinska knjiga knjiga Marjana Ahačič Začelo se bo v petek, 16. maja, ko bo v Šivčevi hiši odprtje priložnostne razstave, ki bo predstavila Vurnikova pomembnejša arhitekturna dela ter nekaj njegovih osebnih predmetov iz zbirke v lasti družine Žumer, v graščini pa bodo postavili razstavo z naslovom Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik: spominki in celostne grafične podobe. Razstavljena bodo dela študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Razstavi bosta na ogled do 1. junija. Od petka, 23. maja, do nedelje, 15. junija, bo v Knjižnici Antona Tomaža Linharta na ogled razstava z naslovom Knjižnica v knjižnici, posvečena jubileju mesta Radovljica oziroma 130. obletnici rojstva arhitekta Ivana Vurnika, ki sta jo pripravila Stane Adam in Jure Sinobad. Od ponedeljka, 26. maja, do petka, 30. maja, bodo v Galeriji Šivčeva hiša ter v Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici in v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani v organizaciji Cen- Sankanje s hribčka Podlistek Podlistek Ventil za ideale Nova modna ikona? Od pristanišča do vaze Ikona, ki obožuje lasulje v radovljici in Ljubljani bo od sredine maja naprej sklop prireditev zaznamoval 130. obletnico rojstva v radovljici rojenega arhitekta ivana vurnika. umetnosti oba povezana, so to res lahko nebesa. Pogosto je poudarjal, da si mora človek že v mladosti postaviti visoke cilje, in vse življenje si je prizadeval ustvariti nekaj za narod, saj je bil prepričan, da smo Slovenci s svojim znanjem lahko enakovredni tujim narodom ali še boljši od njih. To je hotel doseči tudi s tako imenovanim narodnim slogom v arhitekturi,« povzema Mirjana. Dokumentarno-igrani film o zakoncih Vurnik z naslovom Iskalca, ki ga bodo na prvem programu RTV Slovenija ponovno predvajali 1. junija ob 20. uri, poudarja predvsem Vurnikove besede, da je »vsak posameznik družbi toliko vreden, kolikor ji more koristiti«. Tudi denar je pogosto namenjal višjim ciljem in študentom, četudi so doma zategovali pas, saj je bila plača le ena. Saša Bojc Saša Bojc Fotografije Fotografije Ljubo Ljubo Vukelič Vukelič in arhiv družine Žumer Na drugi strani vrat nas je tisti Na drugi strani vrat nas je tisti dan pričakala Vurnikova vnukinja pričakala Vurnikova vnukinja Mirjanadan Žumer Pregelj, zdravnica Mirjana Žumer Pregelj, zdravnica po poklicu, z možem Andrejem poinpoklicu, z možem Andrejem Pregljem nas povabila v osrednji in nas povabilapov osrednji bivalni Pregljem prostor zdaj družinske družinske počitniškebivalni hišice,prostor ki oživizdaj predvsem čitniške hišice, oživi v toplejši polovici leta. ki Hiša še predvsem ni toplejši polovici leta. Hiša še ni povsemvobnovljena, vendar ohrapovsem obnovljena, vendar nja videz, kakršnega je imela, ko ohranja videz, je imela, ko se je vanjo konec kakršnega 50. let prejšnjese jeizvanjo konecvrnil 50. let prejšnjega stoletja Ljubljane njen ga stoletja iz Ljubljane vrnil njen ded, arhitekt Ivan Vurnik. Številne ded, arhitekt Ivan Vurnik. podrobnosti, od osnutkov risb doŠtevilne od osnutkov reliefovpodrobnosti, in kipov, spominjajo, da so risb do kipov, spominjajo, se tudi reliefov njegovi in predniki ukvarjali da so se tudi »Le njegovi predniki ukvarjali z umetnostjo. Heleninih slik z umetnostjo. »Le nekoč,« Heleninih slik je zdaj manj, kot jih je bilo zdaj manj, kot jih je bilo nekoč,« pristavijegostiteljica. pristavi Za dva velika gostiteljica. kovčka skic, študij, Za dva velika kovčka skic, študij, grafik, akvarelov, risb in olj njene grafik,slikarke akvarelov, risb in olj njene stare mame, Helene Kotstarejemame, slikarke Helene Kottler Vurnik, ded namreč daroval Vurnik, je ded namreč Narodnitler galeriji v Ljubljani. Nekate-daroval Narodniv galeriji Ljubljani. ra dela hranijo Muzejuvza arhitek-Nekatera dela hranijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in na Slovenski turoznanosti in oblikovanje in na Slovenski akademiji in umetnosti in umetnosti (SAZU)akademiji v Ljubljani,znanosti mnoga druga pa (SAZU) Ljubljani, mnoga druga pa še vedno krasijovcerkve po Sloveniji še vedno krasijo cerkve Sloveniji in Škofovsko kapelo v Trstu pa po tudi in Škofovsko kapelo vVurniTrstu pa tudi enega najprepoznavnejših enega najprepoznavnejših kovih objektov – nekdanjo stavbo Vurnikovih objektov –banke nekdanjo Zadružne gospodarske na stavbo Zadružne Miklošičevi cesti 8gospodarske v Ljubljani. banke na cesti 8 v Ljubljani. Med Miklošičevi tistimi Heleninimi slikarMed tistimi Heleninimi skimi deli, ki so v hiši ostala, je slikarki Mirjaninega so v hiši ostala, je opaziti skimi portretdeli, Nika, opaziti portret Nika, Mirjaninega strica, ki ga pozna le iz pripovega pozna le dovanjastrica, svojihkisorodnikov. Že iz kotpripovedovanja svojih sorodnikov. srednješolec, med drugo svetovno Že kot srednješolec, medpod drugo svetovno vojno član OF, je padel streli vojno vojaka član OF,naje robu padelljupod streli italijanskega italijanskega robu ljubljanskega Tivolija. vojaka »Bil je nazelo bljanskega Tivolija.in »Bil nadarjen za matematiko velikje zelo nadarjen za matematiko poštenjak, v gimnaziji je vse, kar jein velik poštenjak, v gimnaziji je vse, imel, delil s sošolci. Tudi padel je kar je delilranjenega s sošolci. tovariTudi padel je zato, kerimel, je branil zato, ker je branil ranjenega tovariša,« pripoveduje gostiteljica. pripoveduje gostiteljica. Njenaša,« stara mati Helena izgube stara mati sina, ki joNjena je prizadela 12.Helena aprila izgube sina, ni ki prebolela. jo je prizadela 12. aprila 1942, nikoli Tri leta ni prebolela. pozneje1942, je ponikoli spominu nastal tudiTri leta pozneje je po mu spominu nastal tudi ta portret. »Helena je v svota portret. »Helena je v svoji bolečini skoraj vsak dan mu v svoj vsak dan v svoj dnevnikji bolečini napisala skoraj pismo, žalost napisala pismo, pa si jednevnik blažila tudi z igranjem na žalost pa si je jeblažila na klavir. Krasno igrala,tudi bilaz jeigranjem res klavir. Krasno je igrala, bila je res nadarjena! Igrala je vse mogoče, nadarjena! Igrala vse mogoče, od Liszta in Beethovna dojeBrahmod Liszta do Brahmsa in Chopina ... in JazBeethovna sem se ravno in Chopina ... Jaz seminse ravno v tistemsačasu začela učiti klavir v tistem času začela učiti klavir in se nisem mogla načuditi, s kakšno se nisem načuditi, s kakšno lahkotnostjo so mogla njeni prsti drseli lahkotnostjo so Ko njeni po črno-belih tipkah. semprsti jo drseli tipkah. Ko sem jo gledala po in črno-belih poslušala, sem vedela, in poslušala, da samagledala česa takega nikoli ne sem bom vedela, sama česaMirjana. takega nikoli ne bom znala,« da se spominja se sobe, spominja Mirjana. S stenznala,« dnevne iz katere se S sten dnevne sobe, iz katere se odpirajo pogledi v zelenje, pozorodpirajo v zelenje, pozornost kradejo tudipogledi drugi Mirjanini nost kradejo drugi Mirjanini predniki, portreti trehtudi generacij, ki trehPoleg generacij, ki so bile predniki, zavezane portreti umetnosti. so bile zavezane umetnosti. deda, arhitekta Ivana Vurnika, je Poleg deda, arhitekta Vurnika, je opaziti Ivanovega očeta,Ivana podobarja opaziti Ivanovega podobarja Janeza Vurnika mlajšega,očeta, ter leseVurnika mlajšega, ter leseno tablo,Janeza ki je nekoč na zunanjščini no tablo, ki je nekoč na zunanjščini hiše označevala Vurnikovo delavhiše označevala nico umetnostne obrti.Vurnikovo Mirjana delavnicodaumetnostne pripomni, je bil njen obrti. pradedMirjana pripomni, da jedruštva bil njen član konservatorskega na praded Vurnikovi dnevi grafskem leksikonu, se Vurnikova vloga in pomen izrisujeta v poskusu oblikovanja slovenskega narodnega sloga, zgodnjem vnašanju sočasnih konceptov funkcionalizma v slovenski prostor tudi z vidika družbenega pomena ter v pedagoškem delu, ki je vsebinska in metodična alternativa Plečnikovemu. Profesorju Ivanu Vurniku je Tehniška visoka šola na Dunaju, kjer je študiral (eno leto se je izpopolnjeval tudi v mojstrski šoli Otta Wagnerja), leta 1957 omogočila retrospektivno razstavo, za svoje delo pa je leta 1954 prejel red dela I, leta 1961 ugledno Pechtlovo odlikovanje (Dunaj) in leta 1966 tudi Prešernovo nagrado. tra arhitekture potekale delavnice Igrive arhitekture. V soboto, 31. maja, bo v Ljubljani organiziran ogled arhitekturnih spomenikov pod strokovnim vodstvom umetnostnega zgodovinarja in kritika dr. Petra Krečiča; avtobusni prevoz bo ob 14. uri tudi iz Radovljice. Osrednja prireditev pa bo v soboto, 31. maja, ob 19. uri, ko bodo v radovljiški graščini pripravili okroglo mizo z naslovom Ivan Vurnik – arhitekt, profesor in inovator. Pogovor, ki ga bodo soustvarjali prof. Janez Koželj, dr. Breda Mihelič, dr. Gojko Zupan in dr. Boris Leskovec, bo povezovala Tadeja Zupan Arsov. V spremljevalnem programu bo projekcija fotografij Mirana Kambiča, ki predstavlja Vurnikovo arhitekturno delo, ter glasbeni nastop skladatelja in kitarista Aleksandra Arsova. Prav tako od petka, 16. maja, bodo s kulinaričnim presenečenjem Okusi Radol’ce v praznovanju obletnice sodelovali tudi v vili Podvin v Mošnjah, kjer pod vodstvom kuharskega mojstra Uroša Štefelina pripravljajo degustacijski Vurnikov meni. Deže ne nov ce 9 ma 2014 Psihiatrična bolnišnica Begunje objavlja PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE, BEGUNJE 55, BEGUNJE NA GORENJSKEM Panorama 18 četrtek, 22. maja 2014 [email protected] JAVNO DRAŽBO OSNOVNIH SREDSTEV (večinoma opreme mizarske in kovinarske delavnice), ki bo potekala 15. 5. 2014 med 13. in 14.30 v prostorih bolnišnice. Več informacij je objavljenih na www.pb-begunje.si. Damijan Perne, dr. med., spec. psih. DIREKTOR deželne novice Praznični m Maja, ki je posvečen Mariji, bodo na Brezjah št Layerjeve podobe Marije Pomagaj. Jože Košnjek Mesec maj, ki ga katoliška Cerkev s tradicionalnimi »šmarnicami« in drugimi pobožnostmi posveča Mariji, bo letos na Brezjah, ki je osrednjo slovensko Marijino svetišče, še posebej slovesen. V soboto, 24. maja, ob 10. uri bodo s slovesno mašo, ki jo bo daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, počastili dvestoto obletnico nastanka milostne podobe Marije Pomagaj, ki krasi kapelo ob baziliki. Po prestani ječi, kamor so ga zaprli Francozi zaradi ponarejanja denarja, jo je naslikal kranjski slikar Leopold Layer in s tem izpolnil zaobljubo, ki jo je dal, če se bo živ vrnil iz zapora. Leta 1814 je sliko Marije z detetom v naročju takratni mošenjski župnik Urban Ažbe postavil v kapelo. Leopold Layer je tega leta kapelo tudi poslikal, o čemer priča napis na oboku kapele. Brezje so prav zaradi te Marijine slike, ki je neverjetno hitro osvajala simpatije in upanja Slovencev, postale najbolj obiskan in najbolj znan slovenski romarski kraj. Prireditve v počastitev tega jubileja bodo že pred 24. majem. Kot sta povedala gvardijan frančiškanskega Podobo Marije Pomagaj, Francozi zaradi ponareja zaobljubil, če se bo živ v samostana na Brezjah Robert Bahčič in vo Romarskega urada And Eržen, bodo v torek, 13. m predstavili novo izdajo B janskega zbornika in isti ob 19. uri v Kranju od razstavo o dvestoletni zgo vini Brezij. Na predve osrednje slovesnosti, v pe 23. maja, bo v primeru le ga vremena pred bazil sicer pa v njej, večer nar nih izročil. Organizatorj bodo povezali z rojaki tujem, za katere je Mari Počastili krajevni p 1. stran V jeseni se je uspešno zaključil dogovor z lastniki Poljške srenje o možnosti asfaltiranja dela ceste od mostu v Krpinu. Uspešno sodelovanje krajevne skupnosti in občine Radovljica, vodstva šole in civilne iniciative je pripomoglo tudi k zamenjavi strehe na Podružnični šoli v Begunjah. Poleg naštetih aktivnosti je bilo v krajevni skupnosti postorjeno veliko manjših stvari: beljenje mrliških vežic, urejanje avtobusne postaje v Poljčah, nak motorne kose � " V načrtu je tudi postav mostu za pešce v Zapuž "Da bi rešili problem z nostjo pešcev pri prečka mostu v Zapužah, je bi nekaj let v načrtu hodnik pešce. Obstoječi projekt s dodelal, pridobljena so soglasja, razen od Agen Republike Slovenije za ok in prostor glede vodotoka pa je pogoj za gradbeno do ljenje, ki ga pričakujem tem mesecu. Stroške proje nosi Občina Radovljica, i dbo del pa bo pokrila Kra OdgOvOrnA uredniCA: Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514) uredništvO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec, Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman ČAsOPisni svet: Gorazd Fajfar (predsednik), Avguštin Mencinger, Darko Marolt, Andrej Potočnik in Blaž Trček DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (sedež časopisa in uredništva). Pravice izdajatelja izvaja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, [email protected], oglasno trženje 04/201-42-32). Deželne novice izhajajo enkrat na mesec v nakladi 23.400 izvodov, brezplačno jih prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Radovljica, priložene so tudi izvodom Gorenjskega glasa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Deželne novice so vpisane v Razvid medijev pod zaporedno številko 315. Nenaročenih prispevkov in pisem bralcev ne honoriramo. Pisma bralcev so omejena na največ 2000 znakov s presledki. Prispevke za naslednjo številko, ki bo izšla v petek, 6. junija 2014, morate oddati najkasneje do srede, 28. maja 2014. Vurnikova Vurnikova vnukinjavnukinja MirjanaMirjana Žumer Pregelj Žumer se Pregelj iz otroških se iz otroških let najbolj let spominja, najbolj spominja, kako sokako se z otroki so se zhodili otrokisankat hodili na sankat Volčev na hrib. Volčev hrib. V Vurnikovi rojstni hiši so se ohranile tudi njegove skicirke. v nedeljo je bilo v Begunjah praznično. / Foto: Gorazd Kavčič Igriva arhitektura Ornament v arhitekturi V Galeriji Šivčeva hiša so od 26. do 30. maja 2014 potekale delavnice Igriva arhitektura pod skupnim naslovom Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik – ornament v arhitekturi, za učence osnovnih šol radovljiške občine. V Ljubljani smo osnovnošolce Osnovne šole Trnovo peljali na Vurnikov sprehod in jim predstavili Vurnikova arhitekturna dela. Delavnice za otroke Igriva arhitektura na temo arhitekta in njegove žene, ki smo jih razvili v okviru projekta Vurnikovi dnevi 2014 izvajalamo celo leto po različnih šolah po Sloveniji, štiri delavnice pa smo izvedli tudi v okviru festivala kulturne vzgoje Bobri 2015. Foto: Primož Černe Celostna ˇ graficna podoba Dualizem je karakteristika, ki je izražala zakonca Vurnik. Na eni strani prefinjenost in unificiranost arhitekture, tako z zunanjo fasado kakor z dekoracijo interierja, izrazitega secesijskega sloga, na drugi strani namen uporabe arhitekture, značilne za funkcionalizem. Te lastnosti zajema znak Vurnikovi dnevi: polovica prikazuje tesno sodelovanja Ivana Vurnika in Helene Kottler Vurnik v secesiji, z izborom barv in motiva, ki se pojavlja na Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, druga polovica prikazuje jasnost, eksaktnost, racionalnost, ki se kaže v poznejših delih arhitekture funkcionalizma. 16. 5. — 1. 6. Petek, 16. maja 2014, ob 18. uri Radovljica, Galerija Šivčeva hiša otvoritev Priložnostne razstave ob 130-letnici rojstva arhitekta Ivana Vurnika Radovljiška graščina otvoritev razstave Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik: Darilo slovenske arhitekture – Vurnikovi dnevi 2014 Sobota, 31. maja 2014, ob 14. uri Vurnikova pot 2014 ogled arhitekturnih spomenikov pod strokovnim vodstvom umetnostnega zgodovinarja in kritika dr. Petra Krečiča Sobota, 31. maja 2014, ob 19. uri Radovljiška Graščina osrednja prireditev Ivan Vurnik arhitekt, profesor in inovator Od petka, 23. maja, do nedelje, 15. junija 2014 Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta razstava Knjižnica v knjižnici Znak Od petka, 16. maja, do ponedeljka, 2. junija 2014 Ljubljana, Galerija ARS tematska izložba Vurnikovi dnevi 2014 Nedelja, 1. junija 2014, ob 17.20 RTV Slovenija, TV SLO 1: Ponedeljek, 26. maja 2014, ob 17. uri Vurnik ovi dnevi 20 14 dokumentarno-igrani film Ljubljana, Galerija ARS Iskalca delavnica Igriva arhitektura: Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik – ornament v arhitekturi Od petka 16. maja 2014 Od ponedeljka, 26. maja, do petka, 30. maja 2014 Mošnje, Vila Podvin Vurnikov meni Radovljica, Galerija Šivčeva hiša Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta Ljubljana, Muzej za arhitekturo in oblikovanje Občina Radovljica delavnice Igriva arhitektura Krajevna skupnost Radovljica Galerija ARS www.centerarhitekture.org Logotip Na barvni podlagi V sivinah oblikovanje: Anže Jesenovec, Gregor Makovec, Luka Purgar, 3. letnik Oddelek za Vizualne komunikacije Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani Plakat 13 16 17 12 16 3 17 Hotel grajski dvor cesta 2, Rado vljica 3 12 Vurnikova družinska Staro grob pokopališ če v Rado nica vljici Staro Kočevje Kočevje Notranjšč ina škofo Trst vske kape 1 le cerkve Sv. Katar Topol pri Medv ine odah 2 Aljaževa kapela Sv. Cirila Izola Izola Koper Postojna Trst Notranjščin 1 a škofo Trst vske 2 ine Sv. Katar cerkve odah Prezbiterij pri Medv Topol 12 18 3 Ivan Vurnik (1884–1971) arhitekt in urbanist le vske kape rine Sv. Kata h cerkve voda PrezbiterijTopol pri Med jana k jana 7 Vila Vurni ulica 2, Ljubl a Finžgarjev Notranjščina škofovske kapele Trst Prezbiterij cerkve Sv. Katarine Topol pri Medvodah 2, Ljubl 7 jana ik Vila Vurn a ulica 2, Ljubl Finžgarjev vske kape a škofo Notranjščin Trst ina škofo Zemljevid Vila Vurn 7 ik Finžgarjev a ulica Mesto Vila Vurni k Finžgarjev a ulica 2, Ljubl jana Vila Vurnik Finžgarjeva ulica 2, Ljubljana kapele le Koper Notranjšč Trst Vabilo je Kočev da in Meto Vrata Izola Preureditev pročelja cerkve Sv. Petra Ljubljana dom Sokolski Ljubljana 13, Tabor Novo Mesto Novo 8 8 Sokolski dom Tabor 13, Ljubljana 7 Kočevje 17 Vila Adlešič Groharjeva ulica 7, Ljubljana Ljubljana 1 Prezbiterij Sokolski dom Tabor 13, Ljubl jana Novo Mesto ina inštitut Anatomski 4, Ljubljana Anat cesta omsk Zaloška i inštitut Zaloš ka cesta 4, Ljubl jana 7 Novo Mesto 16 Občina Radovljica Loka Sv. Katr 10 10 10 dom 9 Sokolski jana 13, Ljubl Tabor Trbovlje 13 Rojen je bil v Radovljici, v podobarski oz. kamnoseški družini. Arhitekturo je študiral na Visoki tehnični šoli na Dunaju. Eno leto se je izpopolnjeval v mojstrski šoli arhitekta Otta Wagnerja. Med letoma 1913 in 1915 je deloval kot pomožni arhitekt izgradnje novega cesarskega dvora, dunajskega Hofburga. Leta 1919 se je naselil v Ljubljani. V letih 1919—1946 je kot predstojnik vodil Oddelek za arhitekturo, nanj pa je iz tujine povabil tudi arhitekta Jožeta Plečnika. Med letoma 1925 in 1957 je vodil arhitekturni seminar, ki so mu rekli Vurnikova šola. Od leta 1954 je bil častni član Zveze arhitektov Jugoslavije in častni predsednik Društva arhitektov Slovenije. Leta 1954 je bil odlikovan z redom dela, leta 1961 je na Dunaju za svoje delo prejel ugledno Prechtlovo nagrado, leta 1966 pa je dobil tudi Prešernovo nagrado. Notranjščina škofovske kapele Trst Arhitekt Ivan Vurnik velja za pionirja moderne arhitekture in za utemeljitelja urbanizma na Slovenskem (poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija). Zaslužen je za ustanovitev arhitekturnega oddelka na Tehnični fakulteti v Ljubljani, ki je bil temelj Fakulteti za arhitekturo. Vurnik je v začetku svojega arhitekturnega dela razvijal t. i. narodni slog, pozneje pa se je usmeril k funkcionalizmu. Bil je poznavalec sodobnih kulturnih tokov. V njegovem zelo raznolikem opusu izstopajo dela izrazite inovativnosti. Vurnikovo ustvarjanje je zaznamovalo tudi življenje s Heleno Kottler Vurnik, na Dunaju rojeno in akademsko izšolano slikarko, grafičarko ter ilustratorko, s katero sta sodelovala predvsem pri delih za cerkvene naročnike. Pomemben je tudi arhitektov prispevek k prenovi spomeniških objektov. Prezbiterij cerkve Sv. Katarine Vila Vurnik Finžgarjeva ulica 2, Ljubljana Krajevna skupnost Radovljica Škofja Postojna 1 Postojna Trst Sanatorij za pljučne bolnike Golnik 36, Golnik študijske smeri Industrijsko oblikovanje, odprta vsak dan, med 8. in 21. uro. Izola da in Meto Vrata 2 Kapela Sv. Frančiška Asiškega Brezje 1., 2., in 3. letnika Akademije za likovno pri Medvodah umetnost in oblikovanje Univerze vTopol Ljubljani, študijske smeri Industrijsko oblikovanje, Radovljiška graščina bo v času razstave Sv. Cirila kapela 15 Preureditev fasade bazilike Marije Pomagaj Brezje 1., 2., in 3. letnika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Notranjščina škofovske kapele Trst Aljaževa Koper 5 jana je ale Domž 5 Sokolski 9 dom Tabor 13, Ljubl Celje Kočev ik Kamn 10 10 Ptuj Trbovlje Ljubljana Domžale ru na Tabo Delavsko naselje vrstnih hiš na Taboru Betnavska cesta, Maribor Delavsko naselje Betnavska vrstnih hiš na cesta, Taboru Marib 5 or Ptuj 9 Sv. Katrina Golnik Ljubljana Grobnica družine Resman Vidic Staro pokopališče v Radovljici Razstavljena bodo dela študentk in študentov V spremljevalnem programu bo nastopil saksofonist Blaž Trček. Trst Preureditev pročelja cerkve Sv. Petra Ljubljana Škofja Loka Kranj Postojna hiš vrstnih naselje or Delavsko cesta, Marib Betnavska Ptuj Celje Novo je VelenMesto 6 Vurnikovi dnevi 2014 Zadružna gospodarska banka Miklošičeva cesta 8, Ljubljana Kamnik Taboru Celje Trbovlje Domž Ljubljana na Sv. Katri Vurnikova družinska grobnica Staro pokopališče v Radovljici prof. Boštjan Botas Kenda. Darilo slovenske arhitekture - ter med 16. in 19. uro. 8 Vila Adlešič Groharjeva ulica 7, Ljubljana 1 Velenje Trbovlje ale Kranj Loka Škofja Brezje Maribor 9 11 Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik: Občina Radovljica 7 ice Jesen Maribor Gradec Celje Hotel grajski dvor Kranjska cesta 2, Radovljica Radovljica, gospod Ciril Globočnik, in dekan V Radovljiški graščini bo otvoritev razstave ob 18. uri v Radovljici. Anatomski inštitut Zaloška cesta 4, Ljubljana Vila Vurnik Finžgarjeva ulica 2, Ljubljana razen ob ponedeljkih, med 10.Kočevje in 13. uro Koper Vrata Prezbiterij cerkve Sv. Kata Topol pri Med rine 14 vodah Aljaževa kapela Sv. Cirila in Metoda Vrata Helena Kottler Vurnik (1882–1962) slikarka Izola Razstavo bosta odprla župan občine Novo Mesto Galerija Šivčeva hiša je odprta vsak dan na Kamnik Domžale ta a Sobo Mursk Murska Sobota Mursk a Sobot a Maribor Velenje Slovenj Kamnik ik Postojna Brezje Kranj Golnik Sv. Katri Radovljica 4 Koper v petek, 16. maja 2014, Krajevna skupnost Radovljica Razstavi bosta na ogled do 1. junija 2014. Izola 2 Ptuj 9 Kranj Goln Škofja Loka Ptuj c GradeCelje c Slovenj Gradec Velenje Golnik Brezje in Meto da Vrata Maribor hiš na vrstnih 4 naselje or Delavsko cesta, Marib Betnavska 4 Dela 4 vsko Betnavskanaselje vrstn ih hiš cesta, na Tabo Marib ru or Grade Trbovlje Ljubljana Brezje Vila Savnik Gorenjska cesta 2, Radovljica Razstavljena bodo dela študentk in študentov V spremljevalnem programu bo nastopil saksofonist Blaž Trček. Prezbiterij cerkve Sv. Katarine ter nekaj njegovih osebnih predmetov iz Topol pri Medvodah Postojna 1 ik Vila Savn vljica 2, Rado Jesenice Radovljica Radovljica ale Letno kopališče Obla Gorica Radovljica Vurnikovi dnevi 2014 prof. Ranka Novaka. zbirke v lasti družine Žumer. sta zakonca Vurnik prvič poklicno sodelovala, in sicer pri preureditvi škofovske kapele v Trstu, s čimer sta začrtala pot svojemu nadaljnjemu skupnemu delu. Helena Kottler Vurnik se je uveljavila predvsem kot cerkvena slikarka, njene slike pa so krasile oltarje vseh pomembnejših ljubljanskih cerkva. Leta 1927 je na dunajski akademiji, pri prof. Jettmarju, opravila še študij slikarske specialke. Najbolj znameniti deli, ki sta nastali v sodelovanju Ivana in Helene Vurnik, sta Zadružna gospodarska banka in preureditev cerkve sv. Petra v Ljubljani. Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, prof. Boštjan Botas Kenda. Darilo slovenske arhitekture - ju bomo slavnostno odprli odprta vsak dan, med 8. in 21. uro. Grafično oblikovanje, podTrst vodstvom arhitektova pomembnejša arhitekturna dela 2 Helena Kottler Vurnik je bila slikarka, risarka in ilustratorka, ki je ustvarjala v obdobju umetnostnega sloga secesije. Veljala je za mojstrico vseh slikarskih in grafičnih tehnik ter uporabne umetnosti. Slikala je v olju, ustvarjala je v tehniki emajla in mozaika, grafike, ukvarjala se je s knjižno opremo oziroma ilustracijo, izdelovala je vinjete za časopise ter predloge za vezenje, tudi za cerkvena bandera. S svojim umetniškim delom je vplivala na razvoj t. i. narodnega sloga, dekorativne umetnosti ter cerkvene umetnosti 20. stoletja v Sloveniji. V Radovljiški graščini bo otvoritev razstave Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik: Radovljiška graščina bo v času razstave pod vodstvom prof. Vladimirja Pezdirca in doc. Jureta Miklavca, ter smeri arhitekta Ivana Vurnika, ki bo predstavila 14 Delavsko naselje vrstnih hiš na Taboru Betnavska cesta, Maribor Radovljica, gospod Ciril Globočnik, in dekan petek, 16. maja 2014, b 18. uri v Radovljici. arhitekta Ivana Vurnika, ki Izola V Galeriji Šivčeva hiša bo otvoritev priložnostne razstave ob 130-letnici rojstva Sv. Cirila Murska Sobota Razstavo bosta odprla župan občine ter med 16. in 19. uro. Rodila se je na Dunaju, kjer je tudi študirala. Leta 1913 je spoznala Ivana Vurnika, s katerim sta se poročila in se naselila v Radovljici. Že istega leta zbirke v lasti družine Žumer. ob 130. obletnici rojstva Ptuj ter nekaj njegovih osebnih predmetov iz vabljeni na razen ob ponedeljkih, med 10. in 13. uro Vrata Trst kapela Maribor razstavi Galerija Šivčeva hiša je odprta vsak dan prof. Ranka Novaka. 14 Aljaževa cesta Jesenice Slovenj Gradec Razstavi bosta na ogled do 1. junija 2014. ljudno Grafično oblikovanje, pod vodstvom a Obla Goric Radovljica Jesenice pod vodstvom 4240 prof. Vladimirja Pezdirca Radovljica arhitektova pomembnejša arhitekturna dela 15 kopališče Slovenj Domž ina Vrata u bomo slavnostno odprli V in doc. Jureta Miklavca, ter smeri arhitekta Ivana Vurnika, ki bo predstavila V Galeriji Šivčeva hiša bo otvoritev 5 rhitekta Ivana Vurnika, ki Poštnina plačana pri pošti priložnostne razstave ob 130-letnici rojstva 10 obletnici rojstva 8 Koper Gorenjska 9 razstavi ob 130. 7 Sokolski dom Tabor 13, Ljubljana Kočevje 1 Celje Trst Zadružna gospodarska banka Miklošičeva cesta 8, Ljubljana da Vrata Letno 5 Anatomski inštitut Zaloška cesta 4, Ljubljana in Meto Velenje Sokolski dom Tabor 13, Ljubljana Novo Mesto Sv. Cirila Trbovlje Domžale Ljubljana kapela Slovenj Loka Sv. Katr Radovljica Brezje Trbovlje Ljubljana Sv. Katrina Postojna 10 Aljaževa 4 ike ne boln za pljuč Sanatorij Golnik ik 36, Goln 4 Sanatorij za pljučne bolnike Golnik 36, Golnik Sanatorij za pljuč Golnik ne bolni 36, Goln ke ik a Murska Sobot Mursk a Sobo ta Gradec bolnike Sanatorij Golnik za pljučne boln 36, Goln ike ik Kapela Sv. Franč Brezje iška Asišk ega Kapela Sv. Frančiška Asiškega ega Brezje iška Asišk Sv. Franč Velenje ik Škofja Jesenice ega iška Asišk Sv. Franč Maribor Kamn Vrata Občina Radovljica 2 5 10 skupnost Radovljica 11 Slovenj 3 ne za pljuč Sanatorij Golnik 36, Golnik Kapela Brezje e ev fasad agaj Pom Preuredit Marije bazilike Brezje Radovljica 9 14 Domžale 9 V spremljevalnem programu bo nastopil cerkvena slikarka, njene slike pa so krasile oltarje vseh pomembnejših Kamnik Celje grobnica družinska vljici Vurnikova pališče v Rado poko Staro dvor grajski Letno kopališče Obla Gorica Hotel vljica 6 Radovljica 2, Rado a cesta Obla Goric Kranjska Krajevna kopališče Radovljica Letno Sv. Katrina Škofja Loka ljudno vabljeni na sloga, dekorativne umetnosti ter cerkvene umetnosti 20. stoletja v Rodila se je na Dunaju, kjer je tudi Sloveniji. študirala. Leta 1913 je spoznala Ivana Rodila se je na Dunaju, kjer je tudi študirala.s Leta 1913 jese spoznala Ivana Vurnika, katerim sta poročila in Vurnika, s katerim sta se poročila in se se naselila naselila v v Radovljici. Radovljici. Že Že istega istega leta leta Celje Trbovlje Domžale sodelovala, in sicer pri preureditvi škofovske kapele v Trstu, s čimer sta začrtala pot svojemu nadaljnjemu sta zakonca Vurnik prvič poklicno sodelovala, in sicer Leta pri preureditvi ljubljanskih cerkva. 1927 je škofovske kapele v Trstu, s čimer sta na dunajski pri prof. začrtala potakademiji, svojemu nadaljnjemu skupnemu delu. Helena Kottler Jettmarju, opravila še študij slikarske Vurnik se je uveljavila predvsem kot specialke.slikarka, Najbolj znameniti cerkvena njene slikedeli, pa so krasile oltarje pomembnejših ki sta nastali v vseh sodelovanju Ivana ljubljanskih cerkva. Leta 1927 je in Helene Vurnik, sta Zadružna na dunajski akademiji, pri prof. Jettmarju, opravila slikarske gospodarska bankaše inštudij preureditev specialke. Najbolj znameniti deli, cerkve sv. Petra v Ljubljani. Ivana ki sta nastali v sodelovanju in Helene Vurnik, sta Zadružna gospodarska banka in preureditev cerkve sv. Petra v Ljubljani. Vila Savn cesta 2, ik ice Radovljica Jesen Kranj Kamnik Kamnik knjižno opremo oziroma ilustracijo, sloga, dekorativne terter izdelovala je vinjeteumetnosti za časopise predloge umetnosti za vezenje,20. tudi za cerkvena cerkvene stoletja v bandera. S svojim umetniškim delom Sloveniji. je vplivala na razvoj t. i. narodnega Kranj Sv. Katrina V Delavsko naselje vrstnih hiš na Taboru Betnavska cesta, Maribor Velenje Velenje Golnik Golnik prof. Boštjan Botas Kenda. Gorenjska Vidic Resman Rado vljici družine vljica če v Rado Grobnica pokopališ Brezje Staro ik Golnik Vila Savn Radovljica cesta 2,Vila Savnik Gorenjska Kranj Gorenjska cesta 2, Radovljica Golnik Brezje Brezje Kranj 2 risarka in ilustratorka, ki je ustvarjala knjižno opremo oziroma ilustracijo, bandera. S svojim delom v olju, oblikovanje, ustvarjala jeumetniškim v tehniki emajla študijske smeri Industrijsko in vplivala mozaika, grafike, se je s je na razvoj ukvarjala t. i. narodnega Murska Sobota Ptuj Škofja Loka Aljaževa kapela Sv. Cirila in Metoda Vrata vslikarka olju, ustvarjala je v tehniki emajla Vrata odprta vsak dan, med 8. in 21. uro. Škofja Loka Maribor Ptuj Aljaževa kapela Sv. Cirila in Metoda Vrata v obdobju umetnostnega sloga secesije. Veljala je za mojstrico in mozaika, ukvarjala se je s 1., 2., in 3. letnika Akademije zagrafike, likovno Helena Kottler Vurnik je bila slikarka, dvor 11 Radovljiška graščina bo v času razstave Kapela Brezje Preureditev fasade bazilike Marije Pomagaj Brezje cesta ter med 16. in 19. uro. Radovljica, gospod Ciril Globočnik, in dekan 3 14 Maribor Slovenj Gradec Jesenice 14 Poštnina plačana pri pošti 4240 Rado vljica Vurnikovi dnevi 2014 Delavsko naselje vrstnih hiš na Taboru Betnavska cesta, Maribor ter uporabne umetnosti. Slikala je Slovenj Gradec Jesenice Radovljica Radovljica na Murska Sobota v obdobju umetnostnega sloga Vrata Kranjska 14 Razstavo bosta odprla župan občine vseh slikarskih in grafičnih tehnik skupnemu delu. Helena Kottler saksofonist Blaž Trček. uporabne umetnosti. Slikala(1882–1962) je Vurnik se je uveljavila predvsem kot Razstavljena bodo dela ter študentk in študentov Helena Kottler Vurnik Občina Radovljica je vinjete za časopise ter secesije. Veljala je mojstrico umetnost in oblikovanjeizdelovala Univerze v zaLjubljani, vseh slikarskih in grafičnih tehnik predloge za vezenje, tudi za cerkvena Vrata 14 ina plača risarka in-ilustratorka, ki je ustvarjala Darilo slovenske arhitekture 4 grajski Staro Gorica Radovljica Ljubljana Krajevna skupnost Radovljica saksofonist Blaž Trček. Gorenjska cesta 2, Radovljica Vurnikova družinska grobnica grobnica Staro pokopališče v Radovljici družinska vljici l 11 Hoteob 6 vljica razen ponedeljkih, med 10. in 13. uro 6 2, Rado prof. Ranka Novaka. izgradnje novega cesarskega dvora, dunajskega Hofburga. Leta 1919 se je naselil v Ljubljani. V letih 1919—1946 je kot predstojnik vodil Oddelek za arhitekturo, nanj pa je iz tujine povabil tudi arhitekta Jožeta Plečnika. Med letoma 1925 in 1957 je vodil arhitekturni seminar, ki so mu rekli Vurnikova šola. Od leta 1954 je bil častni član Zveze arhitektov Jugoslavije in častni predsednik Društva arhitektov Slovenije. Leta 1954 je bil odlikovan z redom dela, leta 1961 je na Dunaju za svoje delo prejel ugledno Prechtlovo nagrado, leta 1966 paVurnik je dobil tudipoklicno Prešernovo sta zakonca prvič nagrado. V Radovljiški graščini bo otvoritev Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Helena Kottlerrazstave Vurnik (1882–1962) slikarkaVurnik: Ivan Vurnik in Helena Kottler ob 18. uri v Radovljici. V spremljevalnem programu bo nastopil 1., 2., in 3. letnika Akademije zaVilalikovno Savnik poznavalec sodobnih kulturnih tokov. V njegovem zelo raznolikem opusu izstopajo dela izrazite inovativnosti. Vurnikovo ustvarjanje je zaznamovalo tudi življenje s Heleno Kottler Vurnik, na Dunaju rojeno in akademsko izšolano slikarko, grafičarko ter ilustratorko, s katero sta sodelovala predvsem pri delih za cerkvene naročnike. Pomemben je tudi arhitektov prispevek k prenovi Helena Kottler Vurnik je bila slikarka, spomeniških objektov. Vidic Resman družine v Radovljici e Grobnica pališčResman Grobnica družine Vidic Staro poko Staro pokopališče v Radovljici Razstavi bosta na ogled do 1. junija 2014. Hotel grajski dvor Kranjska cesta 2, Radovljica Letno kova Rado e v dan kopališče Galerija Šivčeva hiša jeVurni odprta vsak Obla pokopališč Sokolski dom Tabor 13, Ljubljana v petek, 16. maja 2014, Sanatorij za pljučne bolnike Golnik 36, Golnik Kapela Sv. Frančiška Asiškega Brezje umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, študijske smeri Industrijsko oblikovanje, Poštn pri pošti vljica 4240 Rado 15 Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Razstavljena bodo dela študentk in študentov za arhitekturo. Vurnik je v začetku svojega arhitekturnega dela razvijal zbirke v lasti družine Žumer. t. i. narodni slog, pozneje pa se je usmeril k funkcionalizmu. Bil je 4 ju bomo slavnostno odprli prof. Boštjan Botas Kenda. Vurnikovi dnevi 2014 ter nekaj njegovih osebnih predmetov iz Ljubljani, ki je bil temelj Fakulteti odprta vsak dan, med 8. in 21. uro. V Radovljiški graščini bo otvoritev razstave Darilo slovenske arhitekture - Vila Savnik Gorenjska cesta 2, Radovljica arhitektova pomembnejša arhitekturna dela Radovljiška graščina bo v času razstave Preureditev fasade bazilike Marije Pomagaj Brezje Zadružna gospodarska banka Miklošičeva cesta 8, Ljubljana Radovljica Letno kopališče Obla Gorica Radovljica obletnici rojstva arhitekta Ivana Vurnika, ki ter med 16. in 19. uro. Radovljica, gospod Ciril Globočnik, in dekan 13 in doc. Jureta Miklavca, ter smeri Grafično oblikovanje, pod vodstvom 3 12 12 Kapela Sv. Franč Brezje iška Asišk ega e v fasad Preuredite e Pomagaj Marij bazilike Preur editev Brezje fasade bazil ike Marij e Poma Brezje gaj Gorenjska Vila Savn 17 cesta 2, Rado ik vljica 16 pod vodstvom prof. Vladimirja Pezdirca 8 ob 18. uri v Radovljici. Letno kopališče Obla Gorica 11 arhitekta Ivana Vurnika, ki bo predstavila razen ob ponedeljkih, med 10. in 13. uro Razstavo bosta odprla župan občine 6 Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik: Grobnica družine Resman Vidic Staro pokopališče v Radovljici priložnostne razstave ob 130-letnici rojstva 3 Golnik 36, Golnik ob 130. Anatomski inštitut Zaloška cesta 4, Ljubljana prof. Ranka Novaka. 6 zbirke v lasti družine Žumer. Vurnikova družinska grobnica Staro pokopališče v Radovljici V Galeriji Šivčeva hiša bo otvoritev vabljeni na Sanatorij za pljučne bolnike 7 arhitektova pomembnejša arhitekturna dela ter nekaj njegovih osebnih predmetov iz ju bomo slavnostno odprli v petek, 16. maja 2014, Kapela Sv. Frančiška Asiškega 12 Brezje razstavi Galerija Šivčeva hiša je odprta vsak dan Brezje Grafično oblikovanje, pod vodstvom ne pokopališčResman Vidic e v Rado vljici Novo Mesto 11 obletnici rojstva Razstavi bosta na ogled do 1. junija 2014. ljudno Preureditev fasade arhitekta Ivana Vurnika, ki bo predstavila 18 Grobnica druži Staro Kočevje pri pošti bazilike Marije Pomagaj in doc. Jureta Miklavca, ter18 smeri Staro pokopališče v Radovljici arhitekta Ivana Vurnika, ki Hotel grajski dvor Kranjska cesta 2, Radovljica V Poštnina plačana pod vodstvom 4240 prof. Vladimirja Pezdirca Radovljica 17 Staro ob pokopališče v Radovljicirojstva priložnostne razstave 130-letnici 16 razstavi ob 130. Vurnikova Staro pokodružinska grob nica pališče v Rado vljici Obla Goric a Radovljica 6 kopališče Postojna plačana pri pošti 4240 Rado vljica V Galeriji Šivčeva hiša bo otvoritev ljudno vabljeni na Grobnica družine Resman Vidic Vurnikova družinska grobnica Hotel grajski dvor Kranjska cesta 2, Radovljica Letno 1 V 13 18 Preuredit ev fasad bazilike e Marije Brezje Pomagaj 16 Hotel grajs ki dvor cesta 2, Radovljica 11 Trst Poštnina pri pošti 4240 Radovljica 13 Aljaževa kapela Sv. Cirila in Metoda Vrata plačana 17 17 16 Kranjska Rojen je bil v Radovljici, v podobarski oz. kamnoseški družini. Arhitekturo je študiral na Visoki tehnični šoli na Dunaju. Eno leto se je izpopolnjeval v mojstrski šoli arhitekta Otta Wagnerja. Med letoma 1913 in 1915 je deloval kot pomožni arhitekt izgradnje novega cesarskega dvora, dunajskega Hofburga. Leta 1919 se je naselil v Ljubljani. V letih 1919—1946 je kot predstojnik vodil Oddelek za arhitekturo, nanj pa je iz tujine povabil tudi arhitekta Jožeta Plečnika. Med letoma 1925 in 1957 je vodil arhitekturni seminar, ki so mu rekli Vurnikova šola. Od leta 1954 je bil častni član Zveze arhitektov Jugoslavije in častni predsednik Društva arhitektov Slovenije. Leta 1954 je bil odlikovan z redom dela, Rojen je bil v Radovljici, v podobarski oz. družini.za Arhitekturo letakamnoseški 1961 je na Dunaju svoje delo je študiral na Visoki tehnični šoli na prejel ugledno Prechtlovo nagrado, Dunaju. Eno leto se je izpopolnjeval v mojstrski arhitekta leta 1966 pašoli je dobil tudiOtta Prešernovo Wagnerja. Med letoma 1913 in 1915 nagrado. je deloval kot pomožni arhitekt 12 Koper Poštnina pri pošti vljica 4240 Rado Poštnina plačana 13 Ivan Vurnik (1884–1971) arhitekt in urbanist Arhitekt Ivan Vurnik velja za pionirja moderne arhitekture in za utemeljitelja urbanizma na Slovenskem (poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija). Zaslužen je za ustanovitev arhitekturnega oddelka na Tehnični fakulteti v Ljubljani, ki je bil temelj Fakulteti za arhitekturo. Vurnik je v začetku svojega arhitekturnega dela razvijal t. i. narodni slog, pozneje pa se je usmeril k funkcionalizmu. Bil je poznavalec sodobnih kulturnih tokov. V njegovem zelo raznolikem opusu izstopajo dela izrazite inovativnosti. Vurnikovo ustvarjanje je zaznamovalo tudi življenje s Heleno Kottler Vurnik, na(1884–1971) Dunaju rojeno Ivan Vurnik in akademsko izšolano slikarko, arhitekt in urbanist grafičarko ter ilustratorko, s katero Arhitekt Ivan Vurnik velja za pionirja moderne arhitekture in sta sodelovala predvsem pri delih za za utemeljitelja urbanizma na cerkvene naročnike. Pomemben je Slovenskem (poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija). Zaslužen je tudi arhitektov prispevek k prenovi za ustanovitev arhitekturnega spomeniških objektov. oddelka na Tehnični fakulteti v 18 Izola 3 12 Preureditev pročelja cerkve Sv. Petra Ljubljana 18 Vila Adlešič Groharjeva ulica 7, Ljubljana 17 Vila Vurnik Finžgarjeva ulica 2, Ljubljana 16 družine pokopališ Resman Vidic če v Rado vljici Notranjščina škofovske kapele Trst 13 18 Grobnica 6 2 11 Prezbiterij cerkve Sv. Katarine Topol pri Medvodah Kranjska barski v podo o Radovljici, Arhitektur ni. je bil v na Rojen oseški druži čni šoli oz. kamn na Visoki tehni olnjeval ral k in se je izpop je študi Ivan Vurniarhitekture Otta Eno leto Arhitekt arhitekta na Dunaju. in 1915 moderne trski šoli letoma 1913 ika urbanizma pionirja v mojs Med eljitelja g Jožeta Plečn arhitekt za utem (pole Wagnerja.kot pomožni skega žen je Zaslu nskem al nija). Slove je delov novega cesar urga. Leta ega a Fabia arhitekturnteti v in Maks izgradnje jskega Hofbjani. V letih ovitev fakul , duna v Ljubl za ustan na Tehnični lteti il vodil dvora ik Faku lj je nasel stojn oddelka ki je bil teme v začetku 1919 se 6 je kot pred , nanj pa je iz i je ) al a barsk Ljubljani,kturo. Vurnik dela razvij 1919—194za arhitekturo, vkta 971 Jožet podo ega4–1 se roje arhite za arhite nik (188 1957 Oddelek bil tudi vljici pa Rado inektu arhitekturn Arhit Vur je bil v letom a 1925 poznejetu. Bil je na n pova svojega družini. tujine so mu Ivan Roje anis ni slog, ki šoli ični Medki nar, val ionalizm rnih ika.oseš i tehn t in urb kamn t. i. narod i semi Plečn 1954 Ivan oz. Visok itek za kturn ril k funkcbnih kultu letaolnje izpop arh Vur iral na Od arhite ik velja re likem se je je usme štud šola. vodil sodo je Vurn leto cnik razno in Ottaktov (188 kova ektu arhite Ivan avale zelo4–1 arh ekta ju. Eno ekt poznitek vemarhit Zveze inik1915 rekli Vurni 971) je Duna Arhit na članarhit a te njego sedn t inerne izrazi . V mod a 1913 trskiišoli nizm i pred dela ika rjanje tokov bil častn letom urba ajourb anis Leta vjemojs pionirja Arhit Plečn lja ustva in častn nije.ekt arhit ekt o u izstop eljite Jožetat s Helen slavij.eMed Slove Ivan gkovo opus Vurni utem a dela, Jugonerja ktovožni Wag Vurn za pion sti.(pole nježen je kot pom m ik arhite tivno redom Leta z rskeg velja življe Zaslu tvaval nske mod cesa inovairja delo tudi ovan . delo za ga a o nija). Druš loerne je rojen Slove za ju odlik svoje urga utem rneg nove Fabia arhit mova za bil a Duna ju je eljitek, ektureko, do, a Hofb na ektu zazna MaksVurni V letih Duna 1954dnje lja izgra in Slove v arhit Roje jskeg nagra slikar teti vin o urba jani. je na Ivan Vurnik (1884–1971) no na,je ovite nske er duna fakul tlovo 1961 bil v Ljubl Kottl mTehn ični nizm rnovo ustan kater o izšola lil Prech lteti vno letakamn (pole ik vodil dvor za in Rado oz. o,a sna Maks Preše nase gatork stojn na lj Faku jeoseš vljici Jože tudi l ugled se je iz lkaaemsk Fabia pred , v podo teme in akad delih tku za tazače arhitekt in urbanist dobil preje bil kot 1919 Plečn odde za je nija). je ilustr jejeki nanj pabarsk družini. študiral6 ustan kiter arko vsem ika je v pri Zaslu jal ta ovite —194 pa pred grafičjani, ekturo,ArhitJože na Visok žen razvije Vurnik mben leta 1966 1919 vVurnik Ljubl odde Duna arhit ro. ekturojei lovala dela ekta zavarhit Pome Rojenelek je Eno bil Radovljici, v podobarski Arhitekt Ivan velja za je vi a rneg lkaektu i tehn ju. ektu sode do. arhit na nike. rneg sta 1957 arhit ičniinšoli se preno Tehn nagra tudi leto za Ljubl vOdd ektu naroč mojs ični se je evek oz. kamnoseški družini. Arhitekturo pionirja arhitekture eje kpa ainje enemoderne arhit na a 1925 trski bil pova fakul ga izpop prisp ki je bil pozn cerkvjani, so mu šoliletom tetiBil tujine svoje za Wag slog,urbanizma arhitekta arhit teme nar, kiolnje je študiral Visoki tehnični šoli na za utemeljitelja na v nerja dniktov arhite ika. Med naliz lj mu. semi iotov. tudi . na Faku objek Medrni Otta1954val i. naroektu Plečn t. svoje rnih je Vurn funkc lteti leta delo ektu kihro. enišk Dunaju. Eno letoletom se jeaizpopolnjeval Slovenskem (poleg Jožeta Plečnika kultu ga ik val arhit je arhit v spom 1913ekto kot pom v začelikem usmeril šola. Od ektubnih vodil je t. izgra Ivan tku c sodo naro rneg v mojstrski šoli arhitekta Ottainik1915 ini.Maksa Fabianija). Zaslužen dnje ikova ožni e arhit zelo dni Vurn Vurn avale a razno arhit Zvez nove dela je slog, rekli pozn je ovem ikarhitekturnega ekt sedn član ga iMed pozneje ite razvijal je dvor (188 cesa Wagnerja. letoma 1913 in 1915 za usme ustanovitev a, duna njeg Vril i pred arhi v.tekt rskeg 4–19 k funkc dela izraz rjanje bil častn pa 71) jskeg častn je toko pozn 1919 in se nije.aLeta ustva ioikovo av Hofb je deloval pomožni arhitekt oddelka nac pajo Tehnični fakulteti v no avale se je ekot naliz in izsto Slove slavij u urb mu. dela, nase urga sodo Hele m Jugo opus anis toko ekto 1919 lil vcesarskega Arhit nje v.ekt izgradnje Ljubljani, kisti. je Vurn bil bnih temelj Fakulteti —194 t s Bil oje z redo . Leta Ljubl V njeg tivno tva arhit življekultu delo 6novega Ivan ovem je kotovan jani. Druš rnih tudi inova opus Odd VLeta pioni letih pred za svoje valo Vurni dvora, Hofburga. za arhitekturo. Vurnik jeju v rojen začetku u elek 62) bilzaodlik kzelo ju stojn rjaizsto jedunajskega velja ado, amo Duna razno mode 2–19 pajo Duna nadela arhit za rko, 1954 zazn inova tujine ikVvodil na ik,rne o nagr likem za utem (188 slika ektu 19191961 se jejenaselil v Ljubljani. letih svojega arhitekturnega dela tivno ikrazvijal arhite Vurn pova htlov cno o ano izraz ro, nanj er rnovo eljite sti.lja Precprvič bil tudi kture poklipa Vurn izšol ite leta Kottl zazn Rojen Plečn oVurn s kater dno Slove o,pa in za tler urban amo 1919—1946 jeVurni kot predstojnik vodil t. i. narodni slog, pozneje se karhit ikovo jeiiz emsk tudi Preše je ugle editv nskem lika. Kot atork bil valo izma Med akad ustva v je dobilpri ekta delih ca Rado preur ilustrživlje preje in Kottl tudi ena oz. vodil naBil (pole Jože letom pri in rjanje kamn paarhitekturo, sta vljici, zakon Hel Oddelek za parje iz je usmeril kter funkcio je er Vurn Maks ta g nalizmu. arhitosešk a 1925 vsem sta 1966 čarko v,nanj njea sPlečn čime a Fabia ektu en jeka,je rekli , in sicer spodo ik, predJožet leta grafi in je a nija). i druži in Hele rni na emb barsk študi za lovala akad Trstu 1957 Duna u jei tujine povabil tudi arhitekta Jožeta poznavalec sodobnih kulturnih loval Vurn rka ustan slikar ika no ni.nar, Pom le vsemi ralikova .Zaslu sode emsk ado. ovi Arhit bila na Visok sode ljnjem ovite slika kape žen o nagr k jeju pren ki ektur sta grafi Duna je nada izšol v čnike krojen šola. so vske bil častn odde arhite jeorjala naro i tehni čarko Vurni mu Plečnika. Med letoma 1925 1957 tokov. V njegovem zelo raznolikem muoje ju. ano evek er Od ustva er škofo lka Eno ene kturn jeega svoje čniinšoli nater Kottl kislika prispa, Kottl letoZvez aizstopajo poti član vilustr cerkv a leta sta Tehn vvodil Jugo rko, mojs 1954 se Ljubl na sode kot ekto ični arhitekturni seminar, so mu opusu dela izrazite atork Helen jee izpop atork slavij Helen trskiedelu. jani, začrtala sloga fakul arhit ktov. arhitki ilustr vsem o,teti šoli kiihjea ega in častn olnje s kater a inloval tudi cerkv obje Wagn ekto pred arhite pred bil za v o je Druš nostn val vila rekli nemu Vurnikova šola. leta 1954 inovativnosti. Vurnikovo ustvarjanje risark vso tva teme arhite ene erja. vsem kta i Od pred skup trico enišk umet arhit Otta naro uvelja lj Faku kturo slike bju jeMed pri sednpa ekto spom tudi je 1954 čnike za. mojs letom delih .la lteti k za svoje Vurni je življenje obdo ikjših vnjene arhit je delov bil kčastni član Zveze s Heleno vzaznamovalo jese Slove aarhitektov ka, tehni Vurni ga arhite alslikar kPom bil 1913 ekto jenih kot Veljavtudi mbne odlik nije. vemb pomo začet ije. in spom izgra leta prisp 1915 je kturn ena grafič Leta ovan en t. pome a i. ku 1961 in Jugoslavije in častni predsednik Kottler Vurnik, na Dunaju rojeno dnje seces žni eniških je narod evek je ega cerkv z redo arhite nove e vseh . Slikal je dela 1927 k pren na obje slikarniskih slog, dvora preje gaa. mkt nostislikarko, oltarj la Duna razvij je Leta dela, cesar ktov. Društva arhitektov Slovenije. Leta in usme akademsko izšolano ovi vseh pozn le,ugle umet emaj duna ju za al krasil skega eje ki cerkv ril prof. abne jskeg hdno svoje k funkcje v tehni pa pri 1919 leta upor Prec se pozn a Hofb anski ske delo 19541966 je bil odlikovan z, redom dela, grafičarko ter ilustratorko, s katero se je s ter se ionalizmjala emiji htlov avale ljublj rjala je slikar urga. j nasel akad pa o c ustva je Dunaju u. Bil nagr jski sodo 1919 nagr študi Leta il v Ljubl dobi e, ukvar pri tokov še olju, acijo, ado, —194 je za duna leta 1961 je na zajani. svoje delo sodelovala predvsem delih bnih ado. vsta 62) l tudi na grafik . Vika, deli, ilustr 6oprav kultu njego je kotila 2–19 Preše ma eniti V Odde rnih(188 letih ter vem opus moza pred oziro znam rnov prejelarju, ugledno Prechtlovo nagrado, cerkvene naročnike. Pomemben je in lek icno olj zelo mo stojn u izstop Jettm za Ivana nikise pokl časop razno Najb ju ik arhite o opre ajoprispevek tujine vodil o Vur te za prvič inova likemena lovan ialke. dela leta 1966 paVurn jesode dobil tudi Prešernovo tudi arhitektov prenovi ikkturo knjižn cerkv pova tler vinje redit vi spec tivnosti. ,preu je izrazikza nanj žna li v tudi Kot tudi ncabil Plečn parjesta te ovala Zadru pri Vurnije, nasta zazna ena viz arhite zako nagrado. spomeniških objektov. izdel ika. sta k, sta kovo ustva delom ki mova vezen Hel sta edite kta in sicer , s čime Vurni a, Jožet eMed preur vodil letom loge zalo tudi življe umetniškim in Kottl rka, loval rjanje nega predarka arhite a 1925ljnjemua le vaTrstu slika er Vurni in Helen svojim t. i. nje Hel sode bank je rekli kturn bila kape ena jani. in 1957 era. SKot s Helen j ik jenarod k,razvo slik odar in vske ska na seminada terrjala Ljubl band akad Duna je vi mu Vurn o gospVurni nar, ki er škofo ustva svoje nosti kova emsk tler la naer Petra rojen pot so mu kijuje je na Kottl Kottl šola. slik o izšola a,Vur e umet bil ala e sv. grafič kot na je vpliva tjaov HeleOd častn arka nik cerkv atork rativn začrt no slikar Hele vsem leta sloga stole član. (1882–19 deko u idelu ter 20. 1954so ,aarko Jugo in ilustr nega ilustr ko, sta nem nosti slavije uveljZveze sloga avila pred pa sode tnost atork arhite skup risark Hele umet 62) lovala slikektov umepred o, trico je in častn na ene Druš s kater mojs bju Kottl cerkv njene ik tvasearhiterka, i predsedn je zavsem nejših obdo erlaVurn ene Vurn vcerkv risark tehnik o naroč slika ktov pomemb pri niji. 1954 je a inVelja ik čnih ik delih tudi ena je bila nike. je za sije. tudi Slovenije. je ilustratork grafi Slove la jeslika arhite bil odlik cerkv Pome vsece je vseh obdo kjer 1927Leta i. Slika ktov in ju, leta mben rka, oltar a, ovan Leta bjurskih Ivana spomslika la prisp le ki tnost 1961 a. Duna jeikiustva ala je ume z redo emaj enišk evek krasi ume vsehsije. sece sta je na jeKottler cerkv tnostje spozn m dela, ih zakonca pri prof. Helena Vurnik (1882–1962) ihna k preno rjala a seabne preje Duna ins tehn objek nega rske jevi Velja čila emiji Rodil l ugledakad upor je vtov. ju, za svoje se Vurn sloga ljubljansk ter vseh ij slika sode la1913 poro Leta rjala je sta no Prech se rjala ik še štud za mojs jski slika leta rala. loval , delo ustva a leta 1966 im rskih študi a, in sicer duna acijo ke, ukva vila prvič tlovo pokl deli, olju, trico isteg na vslikarka ter škofo kater pa in grafi Že s ilustr icno opra nagra eniti upor je grafi ka,abne nagravske ma pri vljici. arju, kapedobil čnih tehn ter do, znam Vurni preu do. oziro mozaika, tudi olj Rado pise Ivana Jettm vin ume začrt redit olju, Preše ju le v prvič ila v mo . Najb ik ena tnost Helena Kottler Vurnik slikarka, sta zakonca Vurnik ala pot opre Trstu vi zaječaso rnovo lovan,poklicno nasel ialke noustva i.bila se Slika cerkv sužna sode svoje spec knjiž in čimer skup v sicer vinjejetev tudi liin mozain la je m jerjala mupri risarka ilustratorka, ki jeza ustvarjala sodelovala, preureditvi nem Zadr sta tehn nasta ika, ev nada ovala sta u nje, delo sta delu iki grafi ik, redit im ki izdel knjiž Vurn emaj vezeke, ukva . Hele Vurn za no v obdobju umetnostnega sloga škofovske kapele vaTrstu, sljnjem čimerusta ik ne je innapreu a opre loge umetnišk Helese rjaladnegla Kottl uvelj mo m bank in pred izdel cerkv oziro ska avila nadaljnjemu S svoji jani. er secesije. je za mojstrico začrtala svojemu ovala je s i. naro se enapot odar era.Veljala slika je razvoj t.ma v Ljublpredvsem ilustr i ter gosp band pred krasi rka, Hel acijo navinje tnost vseh ena slikarskih in grafičnih tehnik skupnemu delu. Helena loge lee oltar njene Kottler kot sv. Petra za časo eteume vplivalaza slike pa tja v , je vseh Kot veze cerkv je band ljublj pise rativn stole tler nje, ter uporabne umetnosti. Slikala je Vurnik se ih je uveljavila predvsem kot ter ansk era. so pom i 20. tudi , deko Vurn slika S svoji emb cerkv zaik tnost sloga je na cerkv vplivrka m dunajski (188 v olju, ustvarjala jeume v tehniki emajla cerkvena slikarka,a.njene pa so h Leta slikenejši ena2–19 alaume ene tniškim na razvo akademiji 1927 je cerkv sloga Jettm 62)arju, Helen delo in mozaika, grafike,j ukvarjala je s krasile oltarje vseh pomembnejših ,adeko t. i. naro se niji. Kottlrativn tudi m opravila , pri prof. je Slove cerkv spec er Vurni dneg risark e umekjer knjižno opremo oziroma ilustracijo, ljubljanskih Leta 1927 je ialke. cerkva. ene a a in Ivana ume Najbolj še študij slika ilustr bilanala Dunakju,jetnost Slove ki tnost na i terter slikar vizdelovala atork obdo spoz vinjete za časopise nasta dunajski prof. znampri ia, nastaliakademiji, se 20. ka, je laniji. bjujeje ki eniti deli,rske stole čila in je ustva 1913 umet v sodeše študij Rodi sta in tja Hele seces zakon Leta nostn predloge za vezenje, za cerkvena Jettmarju, opravila vleta se poro lovanju slikarske neca ije. Velja sta tudi irala. arjala ega Vurn Vurni štud Rodi sode gosp Ivana istegdelom ik, ksta laim vseh kater jevljici prvič la bandera. svojim umetniškim specialke. Najbolj znameniti deli, lovala . Že sloga odarska za mojs sesS slikar Zadrpokli ika, jeskih , inbank na užnacno Vurn trico štud sicer škofo cerkv Rado Duna v ter in irala. je vplivala na razvoj t. i. narodnega ki sta nastali v sodelovanju Ivana grafič vske uporlila e sv. Petra ju, nih in preu preur kjertehni kapele a pri Leta 1913 abne nase se Vurn editv začrt je ter redit umetnosti vsloga, tudi v sta v Trstu olju, Ljubl ika, dekorativne umetnosti in Helene Vurnik, Zadružna ala pot k je spoz s kater ustva , s čime evi . Slikal svojemu jani. nalaa Ivana se rjalaim skup r sta in naselilaumetnosti jesta nemu banka cerkvene v gospodarska innada preureditev moza je v 20. se stoletja tehni ika,vgrafik delu. poro ljnjem Rado ki Vurni emaj čilala knjižn u vljici Sloveniji. cerkve sv. Petra vHelen Ljubljani. k se e, in ukvar a o opre . Žejala isteg cerkvena je uveljavila Kottler izdelovala mo oziro se s pred ma ilustr ajeleta je vinje krasile slikarka, njene vsem kot predloge Rodila se je na Dunaju, kjer je acijo, tudi te oltarj za vezen za časopise ljubljanski e vseh pomeslike pa so band študirala. spoznala Ivana ter era. SLeta 1913je,jetudi za cerkvin svojim sta se poročila na duna h cerkva. Leta mbnejših je Vurnika, s katerim vplivala umetniškim ena jski na razvo Jettmarju, akademiji 1927 je sloga delom se naselila leta j t. i. Že istega , pri prof. , dekov Radovljici. specialke. opravila še cerkvene rativne umetnarodnega študij slikar ki sta nastaNajbolj znam Sloveniji. umetnosti 20. nosti ter eniti deli, ske stoletja in Helen li v sodelovan v e ju Ivana gospodar Vurnik, sta Rodila Zadružna se cerkve ska banka in študirala. je na Dunaju, sv. Petra preuredite v Ljubl Vurnika, Leta 1913 je kjer je tudi v jani. spoznala se nasel s katerim sta se poro Ivana ila v Rado čila in vljici. Že istega leta 4–1971) ik (188 Ivan Vurn urbanist in arhitekt velja za 18 13 ut i inštit jana Anatomsk 4, Ljubl cesta Anatomski inštitut Zaloška Anato mski Zaloška cesta 4, Ljubljana inštit ut Zaloška cesta 4, Ljubljana 8 8 8 ič jana Vila Adleš ulica 7, Ljubl Vila Adle a Groharjevšič Groh arjeva ulica 7, Ljubljana šič jana Vila Adle a ulica 7, Ljubl Vila Adlešič arjev GrohAdleš Vila Groharjeva ičulica 7, Ljubljana Groharjev a ulica 7, Ljubl jana 5 banka odarska žna gosp 8, Ljubljana 5 Zadru a cesta Miklošičev 15 Zadružna Miklošičevgospodarska banka a cesta 8, Ljubl jana a 15 ska bank gospodar jana Zadružna a cesta 8, Ljubl Miklošičev Zadružna gospodarska banka 15 Miklošičeva cesta 8, Ljubljana Zadružna 15 gospodars Miklošičev ka bank a cesta a 8, Ljubl jana lja v proče 15 PreureditePetra Sv. cerkve Ljubljana Preuredit ev proč cerkve elja Sv. Ljubljana Petra elja ev proč Preuredit Petra Sv. cerkve Ljubljana Preureditev pročelja cerkve Sv. Petra Ljubljana Preuredite v proče cerkve lja Sv. Ljubljana Petra Celostna ˇ graficna podoba Prodajni plakati Fotografije Miran Kambič Fotografije Miran Kambič Photographs Photographs Fotografije Miran Kambič Fotografije Miran Kambič Photographs Photographs Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO Design Design Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO Design Design Krajevna skupnost Radovljica Krajevna skupnost Radovljica IvanVurnik Vurnik(1884—1971) (1884—1971) Ivan arhitektin inurbanist urbanist arhitekt architectand andurban urbanplanner planner architect HelenaKottler KottlerVurnik Vurnik(1882—1962) (1882—1962) Helena slikarka slikarka painter painter Notranjščina Notranjščina škofovske kapele kapele škofovske Interior of of Interior the Bishop’s Bishop’s Chapel Chapel the IvanVurnik Vurnik(1884—1971) (1884—1971) Ivan arhitektin inurbanist urbanist arhitekt architectand andurban urbanplanner planner architect Trst//Trieste, Trieste, Trst 1913,detaj detaj//detail detail 1913, HelenaKottler KottlerVurnik Vurnik(1882—1962) (1882—1962) Helena slikarka slikarka painter painter Tabernakelj Tabernakelj župnijski cerkvi cerkvi vv župnijski Tabernacle Tabernacle in the the parish parish church church in Zadružna Zadružna gospodarska banka banka gospodarska Cooperative Business Business Cooperative Bank Building Building Bank StariTrg Trgpri priLožu, Ložu, Stari 1913,detajl detajl//detail detail 1913, Ljubljana, Ljubljana, 1922,detajl detajl//detail detail 1922, Vurnikovi Vurnikovi dnevi dnevi Vurnikovi Vurnikovi dnevi dnevi 06 C 03 M 0 Y 0 K 06 C 03 M 0 Y 0 K 0 C 03 M 07 Y 0 K 0 C 03 M 07 Y 0 K 02 C 08 M 001 Y 51 K 02 C 08 M 001 Y 51 K 0 C 0 M 0 Y 03 K 0 C 0 M 0 Y 03 K Fotografije Miran Kambič Fotografije Miran Kambič Photographs Photographs Fotografije Miran Kambič Fotografije Miran Kambič Photographs Photographs Fotografije Miran Kambič Fotografije Miran Kambič Photographs Photographs Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO Design Design Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO Design Design Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO Design Design Krajevna skupnost Radovljica Krajevna skupnost Radovljica Krajevna skupnost Radovljica IvanVurnik Vurnik(1884—1971) (1884—1971) Ivan arhitektin inurbanist urbanist arhitekt architectand andurban urbanplanner planner architect IvanVurnik Vurnik(1884—1971) (1884—1971) Ivan arhitektin inurbanist urbanist arhitekt architectand andurban urbanplanner planner architect HelenaKottler KottlerVurnik Vurnik(1882—1962) (1882—1962) Helena slikarka slikarka painter painter HelenaKottler KottlerVurnik Vurnik(1882—1962) (1882—1962) Helena slikarka slikarka painter painter IvanVurnik Vurnik(1884—1971) (1884—1971) Ivan arhitektin inurbanist urbanist arhitekt architectand andurban urbanplanner planner architect Zadružna Zadružna gospodarska banka banka gospodarska Cooperative Business Business Cooperative Bank Building Building Bank Prezbiterij cerkve cerkve Prezbiterij sv.Katarine Katarine sv. Presbytery Presbytery of St. St.Catherine’s Catherine’s Church Church of HelenaKottler KottlerVurnik Vurnik(1882—1962) (1882—1962) Helena slikarka slikarka painter painter Prezbiterij cerkve cerkve Prezbiterij sv.Katarine Katarine sv. Presbytery Presbytery of St. St.Catherine’s Catherine’s church church of Ljubljana, Ljubljana, 1922,detajl detajl//detail detail 1922, Topolpri priMedvodah, Medvodah, Topol 1920,detajl detajl//detail detail 1920, Prezbiterij cerkve cerkve Prezbiterij sv.Katarine Katarine sv. Presbytery Presbytery of St. St.Catherine’s Catherine’s Church Church of Anatomski inštitut inštitut Anatomski Institute of of Anatomy Anatomy Institute Topolpri priMedvodah, Medvodah, Topol 1920,detajl detajl//detail detail 1920, Ljubljana, Ljubljana, 1920,detajl detajl//detail detail 1920, Preureditev fasade fasade Preureditev bazilike Marije Marije Pomagaj Pomagaj bazilike Remodelled front front façade façade Remodelled of the the Basilica Basilica of of Mary Mary of Help of of Christians Christians Help Topolpri priMedvodah, Medvodah, Topol 1920,detajl detajl//detail detail 1920, Vurnikova družinska družinska Vurnikova grobnica grobnica Vurnik Family Family Vault Vault Vurnik Sokolski dom dom Sokolski Sokol Gymnasium Gymnasium Sokol Staropokopališče pokopališče Staro Radovljici,detajl detajl vvRadovljici, RadovljicaOld OldCemetery, Cemetery,detail detail Radovljica Brezje, Brezje, 1938,detajl detajl//detail detail 1938, Vurnikovi Vurnikovi dnevi dnevi Ljubljana, Ljubljana, 1926,detajl detajl//detail detail 1926, Vurnikovi Vurnikovi dnevi dnevi Vurnikovi Vurnikovi dnevi dnevi 06 C 03 M 0 Y 0 K 06 C 03 M 0 Y 0 K 0 C 03 M 07 Y 0 K 0 C 03 M 07 Y 0 K 0 C 03 M 07 Y 0 K 02 C 08 M 001 Y 51 K 02 C 08 M 001 Y 51 K 02 C 08 M 001 Y 51 K 0 C 0 M 0 Y 03 K 0 C 0 M 0 Y 03 K 0 C 0 M 0 Y 03 K 06 C 03 M 0 Y 0 K Foto: Miran Kambič Darilo slovenske arhitekture Nerealizirani predlogi študentov V začetku leta 2014 smo navezali stik z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, s katero smo se dogovorili za pripravo celostne grafične podobe ter za pripravo daril na temo dela arhitekta Ivana Vurnika in njegove žene slikarke Helene Kottler Vurnik. Sodelovali so študentke in študentje 1., 2., in 3. letnika, študijske smeri Industrijsko oblikovanje, pod vodstvom prof. Vladimirja Pezdirca in doc. Jureta Miklavca, ter smeri Grafično oblikovanje, pod vodstvom prof. Ranka Novaka. Projekt je potekal v rednem študijskem programu. Najboljši izdelki smeri grafično oblikovanje so bili izvedeni kot celostna grafična podoba z vabili, obvestili, plakati, spominskimi plakati – kolaži. Najboljši spominki študijske smeri Industrijsko oblikovanje pa so bili izbrani za nadaljne realizacije. Trenutno so izvedene brisače, podjetja Svilanit, ročno pihane stekleničke podjetja ZkotZ, čokoladne praline, čokolade in čokoladne lizike podjetja Lucifer ter notesniki podjetja Emma. Organizatorji stremimo k cilju, da bodo darila proizvedena v slovenskih podjetjih. Celotno kolekcijo smo poimenovali Darilo slovenske arhitekture: Ivan Vurnik & Helena Kottler Vurnik. Kolekcijo bomo nadaljevali z darili drugih priznanih slovenskih arhitektov. Darila imajo poleg svoje uporabne vrednosti tudi pomembno sporočilno vrednost, saj podpirajo prizadevanje za zviševanje zavesti o slovenski kakovostni arhitekturi ter predstavljanje le te domači in tuji javnosti. Kolekcija Darila slovenske arhitekture je že na voljo v izbranih knjigarnah Mladinske knjige (Konzorcij, knjigarna BTC, Trubarjeva, Čopova), Narodni muzej, Mestni muzej, Narodna galerija, Muzej za arhitekturo in oblikovanje MAO, trgovina Ika, trgovina Zakladi Slovenije na Bledu, Turistično informacijski center na Stritarjevi in v Radovljici. Darilo slovenske arhitekture Izvedena Darila slovenske arhitekture Foto: Miran Kambič Foto: Arhiv čokoladnice Lucifer Kažipot po arhitekturnem delu Ivana Vurnika Pripravili smo Kažipot po arhitekturnem delu Ivana Vurnika (An Outline of Ivan Vurniks Architectural Work), ki je brezplačno na voljo vsem, ki bi želeli izvedeti več o življenju in delu arhitekta in njegove žene. Kažipot je tudi podpora spominkov iz kolekcije Darila slovenske arhitekture. Namenjen je informiranju, pojasnjuje od kod izhaja oblikovanje in secesijska dekoracija na spominkih ter ozavešča ljudi o življenju in delu arhitekta ter njegove žene. Kažipot je na voljo tudi na spletni različici na spletni strani Vurnikovi dnevi 2014 . www.centerarhitekture.org/vurnikovidnevi Vurnikovi dnevi 2014 Sodelujoči Prof. Janez Koželj, arhitekt – sodelujoči na pogovoru na osrednji prireditvi Mag. Gojko Zupan, umetnostni zgodovinar - sodelujoči na pogovoru na osrednji prireditvi Dr. Peter Krečič, umetnostni zgodovinar in kritik – strokovno vodstvo Vurnikova pot 2014 Primož Černe, fotograf - fotografiranje dogodkov in delavnic za otroke Igriva arhitektura Miran Kambič, fotograf - fotografije objektov arhitekta Ivana Vurnika in priprava videa Aleksander Arsov, skladatelj in kitarist – komponiranje elektronske glasbe kot podlaga videu Mirana Kambiča Renske Svetlin – lektoriranje Tadeja Zupan Arsov,komparativistka, urednica, založnica – vodenje osrednje prireditve Barbara Boltar - kustosinja, Muzeji radovljiške občine – priprava Priložnostne razstave ob 130-letnici Ivana Vurnika dr. Bogo Zupančič, muzejski svetovalec Muzej za arhitekturo in oblikovanje - dostop do arhiva del Ivana Vurnika Stane Adam in Jure Sinobad, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica - priprava razstave Knjižnica v knjižnici Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica – vključenost učencev in pedagogov v delavnice Igriva arhitektura Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica – vključenost učencev in pedagogov v delavnice Igriva arhitektura Osnovna šola Trnovo, Ljubljana – vključenost učencev in pedagogov v delavnice Igriva arhitektura Občina Radovljica – finančna podpora otroških arhitekturnih delavnic Igriva arhitektura Krajevna skupnost Radovljica – finančna podpora Kažipot po arhitekturnem delu Ivana Vurnika in Helene Kottler Vurnik, vabil, obvestil za vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti, obvestilnih plakatov, Turistično informacijski center Radovljica – finančna podpora projektu Darila slovenske arhitekture - Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik Vila Podvin, chef Uroš Štefelin – kreacija Vurnikovega menija Marcela Klofutar, Okusi Radolce – radovljiška gostišča pripravijo pogostitev ob otvoritvi razstave in na zaključni prireditvi Galerija ARS - priprava tematske izložbe Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana – sodelovanje študentov in pedagogov pri snovanju in izvedbi celostne grafične podobe ter spominkov za kolekcijo Darila slovenske arhitekturo - Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik Celostno grafično podobo razstave so pod mentorstvom prof. Ranka Novaka oblikovali Anže Jesenovec, Gregor Makovec in Luka Purgar. Postavitev razstave: prof. Vladimir Pezdirc, doc. Jure Miklavc in študenti: Patrik Bevec, Blaž Habjanič, Urška Kadunc, Breda Klančič, Katarina Kranjc, Tanja Lavrenčič, Nadja Petek, Andreja Pogačar, Rok Potočnik, Urška Rihtar Spominke za darila slovenske arhitekture so na Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje (ALUO) zasnovali: 2. letnik (industrijsko oblikovanje): Luka Jelšnik, Mihael Jenko, Jelka Kaker, Viktor Kopinč, Sara Kosirnik, Petra Kostevc, Ota Kramer, Ana Kušter, Sara Lorger, Martin Pevec, Matjaž Poredoš, Gregor Stražar, Katja Tratar, Ana Marija Vipavc, Kaja Weisseisen, Maja Wolf 3. letnik (industrijsko in unikatno oblikovanje): Katjuša Červek, Kaja Gortnar, Aleš Hočevar, Gregor Humar, Vanja Lojen, Nena Miloš, Sanja Mikac, Benjamin Skapin, Andrej Šenk 1. letnik MA (industrijsko in unikatno oblikovanje): Patrik Bevec, Blaž Habjanič, Urška Kadunc, Breda Klančič, Katarina Kranjc, Tanja Lavrenčič, Nadja Petek, Andreja Pogačar, Rok Potočnik, Urška Rihtar
© Copyright 2024