Projekt Vurnikovi dnevi 2014

Vurnikovi
dnevi
Vurnik
days
2014
Vodji projekta Barbara Viki Šubic in Špela Kuhar,
idejna zasnova, organizacija in koordinacija
Vurnikovi
dnevi
2014
Center arhitekture deluje na področju arhitekturne vzgoje
in izobraževanja ter ozaveščanja o pomenu kakovostno
grajenega prostora. S projekti kot so bili Vurnikovi dnevi
2014 želimo izobraževati in hkrati dvigati zavest o bogati
slovenski kulturni in arhitekturni dediščini.
Vurnikove dneve 2014 smo izvedli v zadnjem tednu v
maju in jih zaključili 1. junija, prav na 130. obletnico rojstva
arhitekta Ivana Vurnika, ki je bil poleg arhitektov Jožeta
Plečnika in Maksa Fabianija eden začetnikov slovenske
arhitekture.
Arhitekta Vurnika smo želeli predstaviti kot strokovnjaka,
profesorja in inovatorja. Gre za umetnika pomembnega
za celotno Slovenijo. V začetku prejšnjega stoletja je bil
tudi soustanovitelj oddelka za arhitekturo na Ljubljanski
univerzi. Obletnica je bila priložnost za predstavitev
njegovega življenja in dela širši javnosti, zato smo se v
Centru arhitekture Slovenije povezali z Občino Radovljica,
Krajevno skupnostjo Radovljica in občinskimi javnimi zavodi
s področja kulture - Muzejem radovljiške občine, Knjižnico
Antona Tomaža Linharta, Turistično informacijskim centrom
Radovljica; v Ljubljani pa z Muzejem za arhitekturo in
oblikovanje, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje
ter Galerijo ARS.
Praznovanje arhitektove obletnice smo zasnovali v
duhu razvojnih ciljev Nacionalnega programa za kulturo
v obdobju 2014-2020 - varstvo, promocija in razvoj
kulturne dediščine ter mreženje kulturnih in dediščinskih
potencialov.
Prireditve ob Vurnikovih dnevih 2014 so bile zelo dobro
obiskane in predstavljene v medijih, tako da je širša javnost
lahko dobila dober vpogled v delo in življenje arhitekta
Ivana Vurnika in njegove žene slikarke Helene Kottler
Vurnik. Prireditev je tradicionalna (leta 2014 pa je bila
prvič organizirana s strani Centra arhitekture), ker je dan
rojstva arhitekta tudi občinski in krajevni praznik Občine
ter Krajevne skupnosti Radovljica, kar pomeni, da bomo
letošnje leto spet na drugačen način obudili spomin na
njuno življenje in delo.
Iz projekta Vurnikovi dnevi 2014 je prišlo povabilo
ustvarjalcev Fabianijevega leta 2015, da se jim priključimo
pri pripravah dogodkov. Fabianijevo leto bo potekalo v
različnih krajih po Sloveniji, v Avstriji in Italiji, saj je bil Maks
Fabiani (1865-1962) arhitekt in urbanist, ki je deloval tako
na Dunaju, v Ljubljani in v Trstu. Ob tej obletnici bomo
med drugim tudi nadaljevali kolekcijo Darila slovenske
arhitekture - Maks Fabiani, ki jo bodo navdihovala
arhitektova dela.
Projekt je kot primer dobre prakse prepoznalo Ministrstvo
za kulturo RS in je njegovo predstavitev vključilo v letna
izobraževanja pedagogov VIZ vrtcev, osnovnih in srednjih
šol, ki bodo vedenje o Ivanu Vurniku in Heleni Kottler Vurnik
skozi delavnice prenesli na otroke ter jih tako seznanili s
pomembnima osebnostima iz ne tako daljne preteklosti.
Arhitekt Ivan Vurnik in njegova žena akademska slikarka
sta pomembna ustvarjalca za slovensko arhitekturno ter
kulturno dediščino.
Prireditve:
Vurnikovi
dnevi
2014
V Galeriji Šivčeva hiša je bila od 16. maja do 1. junija
na ogled priložnostna razstava ob 130-letnici rojstva
arhitekta Ivana Vurnika in Helene Kottler Vurnik.
V Radovljiški graščini je bila od 16. maja do 1. junija
na ogled razstava Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik:
spominki in celostne grafične podobe –
„Vurnikovi dnevi 2014”.
V Galeriji ARS (Mladinska knjiga) v Ljubljani je bila
od 16. maja do 2. junija pripravljena tematska izložba
Vurnikovi dnevi 2014.
V knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici je bila od
23. maja do 15. junija 2014 na ogled razstava Knjižnica
v knjižnici, posvečena 130-letnici rojstva arhitekta Ivana
Vurnika, ki sta jo pripravila Stane Adam in Jure Sinobad.
Na razstavi je bilo predstavljeno gradivo o natečaju za
Narodno univerzitetno knjižnico v Ljubljani, na katerem je
prvo nagrado prejel arhitekt Ivan Vurnik, vendar je bil zaradi
spleta okoliščin udejanjen projekt arhitekta Jožeta Plečnika.
V Galeriji Šivčeva hiša so od 26. do 30. maja 2014 potekale
delavnice Igriva arhitektura pod skupnim naslovom
Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik – ornament
v arhitekturi.
V nedeljo, 1. junija 2014, ob 17 20. uri je bil na
Radioteleviziji Slovenija, TV SLO 1 ponovno predvajan
igrano-dokumentarni film Iskalca, ki predstavlja življenje in
delo arhitekta Ivana Vurnika ter njegove žene, akademske
slikarke Helene Kottler Vurnik.
Vurnikove svetilke
Ob 130. letnici rojstva Ivana Vurnika so Boni Čeh, Črt
Frelih, Tone Pogačnik, Ignac Primožič, Klemen Rodman in
Marko Smrekar v sodelovanju s kovaškimi mojstri iz Krope
oblikovali svetilke, ki so postavljene v radovljiškem parku,
ob spomeniku A. T. Linhartu.
Vurnikov meni
V času priprav projekta smo naredili raziskavo vsakodnevnih
in prazničnih kulinaričnih navad zakoncev Vurnik.
V domu za ostarele v Radovljici še živi gospa, ki je skrbela
za njuno gospodinjstvo. Jedi, ki sta jih imela najraje je
kuharski mojster Uroš Štefelin uporabil za sestavo menija
na sodoben način. Od petka 16. maja 2014 je vse leto
po predhodnem naročilu v Vili Podvin v Mošnjah na voljo
kulinarično presenečenje Okusi Radol’ce - degustacijski
Vurnikov meni, pod vodstvom priznanega kuharskega
mojstra Uroša Štefelina. V času Vurnikovih dni pa meni lahko
poskusite vsak dan.
www.vilapodvin.si/default.asp?mid=sl&pid=dogodki_
podrobno&novicaid=18&katid=3
Osrednja prireditev Ivan Vurnik – arhitekt, profesor
in inovator je potekala v Radovljiški graščini, v soboto,
31. maja 2014, pogovor s profesorjem dr. Janezom
Koželjem in mag. Gojkom Zupanom.
V soboto, 31. maja 2014, je potekal ogled arhitekturnih
spomenikov pod strokovnim vodstvom umetnostnega
zgodovinarja in kritika dr. Petra Krečiča –
Vurnikova pot 2014.
Foto: Miran Kambič
Dogodki
Osrednja dogodka
V Radovljiški graščini je bila od 16. maja do 1. junija na
ogled razstava Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik:
spominki in celostne grafične podobe –
„Vurnikovi dnevi 2014”. Razstavljena so bila dela študentk
in študentov 1., 2., in 3. letnika Akademije za likovno
umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, študijske smeri
Industrijsko oblikovanje, pod vodstvom prof. Vladimirja
Pezdirca in doc. Jureta Miklavca, ter smeri Grafično
oblikovanje, pod vodstvom prof. Ranka Novaka.
V Galeriji Šivčeva hiša je bila od 16. maja do 1. junija na
ogled priložnostna razstava ob 130-letnici rojstva
arhitekta ivana vurnika, ki je predstavila arhitektova
pomembnejša arhitekturna dela, ki jih hranijo v Muzeju
za arhitekturo in oblikovanje, ter nekaj njegovih osebnih
predmetov iz zbirke v lasti družine Žumer. Razstavo sta
odprla župan občine Radovljica, gospod
Ciril Globočnik, in dekan akademije za likovno umetnost in
oblikovanje, prof. Boštjan Botas Kenda.
V spremljevalnem programu je nastopil saksofonist Blaž Trček.
Osrednja prireditev
Ivan Vurnik – arhitekt, profesor in inovator je potekala
v Radovljiški graščini, v soboto, 31. maja 2014.
Pogovor so soustvarjali prof. Janez Koželj, dr. Gojko Zupan
in povezovalka Tadeja Zupan Arsov.
V spremljevalnem programu je bila predstavljena video
projekcija fotografij arhitekturnega fotografa Mirana
Kambiča, z deli arhitekta Ivana Vurnika in akademske
slikarke Helene Kottler Vurnik ter avtorsko glasbeno
spremljavo skladatelja in kitarista Aleksandra Arsova.
Foto: Primož Černe
Dogodki
Vurnikova pot
2014
V soboto, 31. maja 2014, je potekal ogled arhitekturnih
spomenikov pod strokovnim vodstvom umetnostnega
zgodovinarja in kritika dr. Petra Krečiča – Vurnikova pot
2014 (V Ljubljani je potekal ogled Sokolskega doma na
Taboru, Zadružne gospodarske banke, cerkve sv. Petra,
Anatomskega inštituta, na Brezjah bazilike Marije Pomagaj
in kapele sv. Frančiška Asiškega ter v Radovljici hotela
Grajski dvor in Savnikove vile).
Foto: Renske Svetlin
Naročnik: ZALOŽBA SANJE
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
Objave v
medijih
Nede o 15 ma 2014
18 〚 preteklost in sodobnost 〛
Telečji zrezek v oblanih drobtinah,
krompir v oblicah z drobnjakom in koprive
☐
☐
■
☐
☐
■
☐
☐
☐
16 〚 preteklost in sodobnost 〛
Goveja juha
z ajdovimi rezanci
☐
☐
☐
☐
☐
☐
☐
☐
☐
☐
☐
■
☐
☐
☐
☐
☐
☐
☐
Spletni članki
www goren sk g as s /
art c e/20140523/C/140529898/1122/1039/
vurn k--arh tekt--k -ga-se e-spoznavamo-
(1)
(2)
www rad otr g av s /?p=13314
(3)
(4)
18
www rad otr g av s /?p=13621
(5)
(6)
800 g telečje krače
2 jajci, po 150 g moke in oblanih drobtin
krompir
4 srednje veliki krompirji
100 g masla, 10 g drobnjaka
koprive
100 g kopriv
manjši krompir, 2 šalotki
30 g masla, sol, poper, sok pol limone
〚 preteklost in sodobnost 〛 17
Priprava
250 g govedine
(1) Telečjo kračo solimo, kuhamo v vakuumski vrečki 16 ur pri
150 g mesnatih kosti
72 °C. (Doma seveda pripravite telečji zrezek kot običajno.)
120 g jušne zelenjave
(2) Ohlajeno kračo razrežemo, povaljamo v jajcih, moki in
pol manjšega paradižnika
drobtinah ter ocvremo.
majhen por, 30 g čebule
(3) Neolupljen krompir skuhamo. Maslo pri sobni temperaturi
10 zrn črnega popra
penasto vmešamo s soljo in drobnjakom. Položimo v moPorova
juha
Porova
juha
sol, pol lovorovega lista
dele in zamrznemo. Serviramo tako, da na kuhan krompir
2 klinčka, muškatni orešek
položimo rezino zamrznjenega masla.
☐ 300
g pora
☐ 300
g pora
majhen šopek peteršilja
(4) Koprive poparimo s kropom. Šalotko in krompir prepražimo
☐ 50
gomoljne
zelene
☐ g50
g gomoljne
zelene
vejica peteršilja, vejica zelene
na maslu, dodamo koprive in zalijemo z 1,5 dl vode.
Ko so
☐ 20
šalotke
☐ g20
g šalotke
nekaj suhih čebulnih lupin
sestavine kuhane, jih zmiksamo, solimo in popramo.
☐ 100
g krompirja
☐ 100
g krompirja
hišni ajdovi rezanci
☐ 1☐
l jušne
osnove
1 l jušne
osnove
220 g moke tip 500
☐ sol,
poper
☐ sol,
poper
40 g grobe ajdove moke
Pečena jabolka z zdrobom
☐ ščepec
muškatnega
oreščka
☐ ščepec
muškatnega
oreščka
120 g rumenjakov
☐ oljčno
oljeolje
☐ oljčno
40 g jajc
☐ 4 jabolka
☐ 0,2
za cvrtje
☐ dl
0,2olja
dl olja
za cvrtje
4 g soli
☐ 200 g lešnikov
2 žlici olja
☐ 100ing sodobnost
sladkorja 〛
Priprava
Priprava
voda po potrebi
14 〚 preteklost
☐ 1 dl sladke stepene smetane
(1) Gomoljno
zeleno,
por,por,
šalotko,
krom(1) Gomoljno
zeleno,
šalotko,
krom☐ 2 beljaka
pir olupimo
in očistimo,
vse vse
skupaj
pir olupimo
in očistimo,
skupaj
Priprava
☐ 50 g masla
stresemo
v posodo
in na
oljuolju
stresemo
v posodo
inoljčnem
na oljčnem
V 2 litra hladne vode pristavi■ zdrob
prepražimo.
prepražimo.
mo meso in kosti ter čim hitre☐ 100 g pšeničnega zdroba
(2) Zalijemo
z jušno
osnovo,
zavremo
in in
(2) Zalijemo
z jušno
osnovo,
zavremo
je zavremo. Ko zavre, tempe☐ 2 dl mleka
skuhamo
do mehkega.
Ko je
skuhamo
do mehkega.
Kokuhano,
je kuhano,
raturo zmanjšamo, da juha
☐ sladkor
pretlačimo.
pretlačimo.
komaj vidno vre. S površine s
(3) Po
dodamo
sol, sol,
poper
in in
(3) potrebi
Po potrebi
dodamo
poper
penovko ali manjšim žičnatim
Priprava
muškatni
orešček.
muškatni
orešček.
cedilom pobiramo pene. Ko
saj Ljubljančani
saj Ljubljančani
boste takoj
boste takoj
(1) Na vroči ponvi prepražimo cele lešnike in jih zmeljemo.
(4) Del
porapora
očistimo
in gainnarežemo
(4) Del
očistimo
ga narežemo vedeli: vedeli:
pen ni več, lonec pokrijemo
Ivan Vurnik
Ivan Vurnik
je avtorje avtor
Primešamo sladkor, stepeno smetano, maslo in sneg
na enega
tanke
rezance.
V vročem
oljuolju
jih jih znamenite
na tanke
rezance.
V vročem
(pustimo le majhno odprtino)
znamenite
zamolklo
zamolklo
rožnaterožnate
beljaka.
ocvremo
in potresemo
po juhi.
ocvremo
in potresemo
po juhi.
in kuhljamo 90–120 minut.
hiše nahiše
Miklošičevi,
na Miklošičevi,
poznosepoznose(2) Jabolka izdolbemo, nadevamo z lešniki in dodamo sneg
Čebulo po prerezani strani
cesijskecesijske
lepoticelepotice
z modrimi
z modrimi
ornamenti.
ornamenti.
drugega beljaka.
popečemo na štedilniku ali
V njej jeVbila
njejnekdaj
je bila Zadružna
nekdaj Zadružna
gospodargospodar(3) Pečemo 15 minut pri 170 °C.
na suho v manjši ponvi, nato
ska banka.
ska banka.
Ob Jožetu
ObPlečniku
Jožetu Plečniku
in Maksu
in Maksu
(4) Zdrob skuhamo v sladkanem mleku.
jo pretaknemo z lovorovim
Fabianiju
Fabianiju
velja zavelja
enega
za od
enega
začetnikov
od začetnikov
(5) Serviramo tako, da najprej v skodelice vlijemo zdrob in nanj
listom in klinčkoma. V lonec
moderne
moderne
slovenske
slovenske
arhitekture.
arhitekture.
Bil je Bil je
položimo pečena jabolka, zraven ponudimo kompot.
dodamo vse druge sestaviustanovitelj
ustanovitelj
arhitekturnega
arhitekturnega
oddelkaoddelka
na
na
ne, razen majhnega šopka
tehniškitehniški
fakulteti
fakulteti
v Ljubljani
v Ljubljani
– in prvi
– in prvi
peteršilja in soli. Napol pokrito
profesor
profesor
–, k sodelovanju
–, k sodelovanju
pa je pritegnil
pa je pritegnil
kuhljamo še 60–90 minut.
tudi Jožeta
tudi Plečnika.
Jožeta Plečnika.
Velja tudi
Velja
za tudi
zače-za začeDeset minut pred koncem
tnika modernega
tnika modernega
urbanizma
urbanizma
na Slovenna Slovenkuhanja juho posolimo.
skem. skem.
Juho nazadnje po potrebi še
Ob lepiOb
obletnici
lepi obletnici
so v Centru
so v Centru
arhitek-arhitekdosolimo, nato pa jo pustimo
ture obudili
ture obudili
spominspomin
na njegov
na njegov
pomen pomen
stati 10 minut, da se umiri in
in druga
inpomembnejša
druga pomembnejša
dela, med
dela,
njimi
med njimi
zbistri. Precedimo jo skozi goSokolski
Sokolski
dom nadom
Taboru
na Taboru
v Ljubljani,
v Ljubljani,
SaSasto žičnato cedilo in po potrebi
natorij natorij
za pljučne
za pljučne
boleznibolezni
na Golniku,
na Golniku,
razmastimo.
hotel Grajski
hotel Grajski
dvor v Radovljici,
dvor v Radovljici,
nekatere
nekatere
Šopek peteršilja drobno
znamenite
znamenite
vile ter vile
preureditve
ter preureditve
in dodein dodesesekljamo, zelenjavo iz juhe
lave posameznih
lave posameznih
pomembnih
pomembnih
cerkva, cerkva,
drobno narežemo in vrnemo
med njimi
medna
njimi
Brezjah,
na Brezjah,
pa naselje
pa naselje
dela- delav juho.
vskih hiš
vskih
v Mariboru.
hiš v Mariboru.
In da neIn
pozabimo:
da ne pozabimo:
Rezanci: sestavine dobro prenaredilnaredil
je tudi je
kopališče
tudi kopališče
z legendarnim
z legendarnim
gnetemo v testo, ki naj počiva
stolpomstolpom
za skokezavskoke
vodo v Radovljici.
vodo v Radovljici.
v hladilniku eno uro. Potem ga
Askeza
Askezain nskromnost,
skromnostnekaj
neka
razkošja
razkoš apapaobobvikendih
v kend h
VV
razvaljamo in naredimo rezance (na posebnem pripomočku).
Rezance kuhamo v vreli vodi
največ 3 minute.
www sta s /vest php? d=2009547
16
www rado ca s /ka -pocet /dogodk /
vurn kov -dnev -v-radov c /83/434/
Ivan Vurnik bi si danes verjetno vseeno privoščil bolj slovesno kosilo.
Nedelja je, pa še njegov rojstni dan bi bil. Rodil se je pred natančno
130 leti v Radovljici, tam tudi umrl, postal pa eden od začetnikov
moderne slovenske arhitekture. Ob preučevanju njegovega življenja
postane jasno še nekaj – in zato ta članek berete v prilogi Odprta
kuhinja – njegov način prehranjevanja je bil intriganten. Starinski in
hkrati avantgarden.
Besedilo Karina Cunder Reščič
Foto Tomi Lombar, arhiv Centra arhitekture
Vurnikov
Vurnikov
jedilnik
jedilnik
MarcelaMarcela
in Urošinsta
Uroš
sedela
sta vsedela
prijetni
v prijetni
sprejemnici
sprejemnici
Vile Podvin.
Vile Podvin.
Nekaj naprej
Nekaj naprej
mizica, mizica,
ki je pričala,
ki je pričala,
da se jedatudi
se je
obutudi obujena restavracija,
jena restavracija,
ki jo vodita
ki jo zvodita
velikim
z velikim
elanom,elanom,
vključila
vključila
v praznovanje
v praznovanje
130. 130.
obletnice
obletnice
pomembnega
pomembnega
arhitekta.
arhitekta.
Mo- Monografija
nografija
s posnetki
s posnetki
njegovih
njegovih
del, papirdel, papirnati prtički
nati prtički
z značilnimi
z značilnimi
ornamenti,
ornamenti,
ki
ki
jih je arhitekt
jih je arhitekt
uporabljal,
uporabljal,
celo čokoladni
celo čokoladni
pralineji
pralineji
s podobnim
s podobnim
potiskom,
potiskom,
vse del vse del
Vurnikovih
Vurnikovih
dnevov.dnevov.
In seveda
In seveda
– Vurni– Vurnikov jedilnik.
kov jedilnik.
Uroš Štefelin,
Uroš Štefelin,
eden najbolj
eden najbolj
znanih znanih
sloslovenskihvenskih
šefov kuhinje,
šefov kuhinje,
se je znal
se vživeti
je znal vživeti
v zgodbo.
v zgodbo.
Ni bilo Ni
zelo
bilo
lahko,
zelo kajti
lahko,
arhikajti arhitekt je bil
tektpri
je hrani
bil privhrani
bistvuv velik
bistvuasket.
velik asket.
Hkrati pa
Hkrati
je Štefelin
pa je Štefelin
našel skupno
našel skupno
točko točko
z njim: zlokalne
njim: lokalne
sestavine.
sestavine.
Te so tudi
Te so
zanj
tudi zanj
bistvenega
bistvenega
pomena,
pomena,
poleg tega
poleg
ga tega
zani-ga zanima oživljanje
ma oživljanje
stare slovenske
stare slovenske
hrane. hrane.
»Ko smo
»Ko
preučili,
smo preučili,
kaj je Vurnik
kaj je Vurnik
jedel, jedel,
smo takoj
smo
ugotovili,
takoj ugotovili,
da je toda
zelo
je preproto zelo preprosta hrana.
staKaj
hrana.
boljšega
Kaj boljšega
si je privoščil
si je privoščil
le ob le ob
koncu tedna.
koncu Teletino,
tedna. Teletino,
na primer,
na primer,
je bilo je bilo
takrat težko
takratdobiti,
težko pa
dobiti,
jo jepavseeno
jo je vseeno
rad
rad
jedel, vjedel,
drobtinah,
v drobtinah,
kot dunajski
kot dunajski
zrezek. zrezek.
Imel paImel
je tudi
pa je
postni
tudi petek,
postni ko
petek,
je jedel
ko je jedel
File postrvi
z ješprenjčkom
in zelenjavo
☐
☐
■
☐
☐
☐
v glavnem
v glavnem
ribe ali ribe
brezmesne
ali brezmesne
jedi. Čejedi.
se Če se
tako vzame:
tako vzame:
to je bila
topravzaprav
je bila pravzaprav
zdrava zdrava
hrana,«hrana,«
pravi. pravi.
Načrtovana
Načrtovana
skromnost
skromnost
V Centru
V Centru
arhitekture
arhitekture
so ob proučevaso ob proučevanju Vurnikovega
nju Vurnikovega
življenjaživljenja
temeljito
temeljito
obobdelali tudi
delalinatudi
videz
na trivialno
videz trivialno
področje
področje
njegovenjegove
prehrane.
prehrane.
In vendar
In vendar
je strašno
je strašno
zanimivo,
zanimivo,
kajti prehranske
kajti prehranske
navade navade
po
po
svoje kažejo
svoje na
kažejo
arhitektov
na arhitektov
značaj, ga
značaj,
pri- ga približajo kot
bližajo
človeka.
kot človeka.
Askeza Askeza
in preprosta
in preprosta
hrana sta
hrana
bili sta
osnova
bili osnova
– vendar
– vendar
ne brezne brez
občasnega
občasnega
užitka. Že
užitka.
predŽe
kakimi
pred kakimi
stotimi stotimi
leti se je
leti
Vurnik
se je Vurnik
večinoma
večinoma
prehranjeval
prehranjeval
na način,
na način,
kot nam
kotdanes
nam priporočajo
danes priporočajo
strokovnjaki
strokovnjaki
za prehrano.
za prehrano.
Med tednom
Med tednom
sta z ženo
sta jedla
z ženorazmeroma
jedla razmeroma
skromno
skromno
in
in
preprosto
preprosto
hrano. Zanimivo
hrano. Zanimivo
je, da jeje,
arhida je arhitekt pred
tektkosilom
pred kosilom
vedno spil
vedno
skodelico
spil skodelico
pelinovega
pelinovega
čaja, začel
čaja,pazačel
potem
pa vedno
potem zvedno z
juho. Zajuho.
večerjo
Za večerjo
so bile so
večinoma
bile večinoma
moč- močnate jedi
nate
s kakšnim
jedi s kakšnim
sadnimsadnim
dodatkom.
dodatkom.
Za zajtrk
Zaje,zajtrk
kot jeje,razumeti,
kot je razumeti,
med tednom
med tednom
vedno jedel
vednočrni
jedel
kruh,
črninikdar
kruh, nikdar
pa ni pil
pa ni pil
prave kave,
prave
ampak
kave, ječmenovo.
ampak ječmenovo.
Pil je tudi
Pil je tudi
planinski
planinski
čaj.
čaj.
Malo več
Malo
sta več
si s soprogo
sta si s soprogo
privoščila
privoščila
ob
ob
koncih koncih
tedna, ampak
tedna, vedno
ampaksta
vedno
spoštovasta spoštovala pravilo
la pravilo
postnega
postnega
petka, ko
petka,
je kuharica
ko je kuharica
pripravljala
pripravljala
zelenjavne
zelenjavne
jedi ali jedi
kvečjemu
ali kvečjemu
ribe. Zaribe.
vikend
Za vikend
se je jedla
se jegoveja
jedla juha,
goveja juha,
zrezki vzrezki
drobtinah,
v drobtinah,
svinjinasvinjina
pa ni bila
pazani bila zaželena, želena,
se spominja
se spominja
nekdanja
nekdanja
kuharica
kuharica
in
in
gospodinja
gospodinja
pri Vurnikovih,
pri Vurnikovih,
gospa Marjagospa Marjana Trampuš.
na Trampuš.
Na splošno
Na splošno
se je mesa
se jev mesa
tej v tej
družinidružini
uživalo uživalo
malo, šemalo,
doda.še doda.
Iz takega
Iz takega
jedilnika
jedilnika
bi na prvi
bi na
pogled
prvi pogled
lahko razbrali
lahko razbrali
tudi nezanimanje
tudi nezanimanje
za hra- za hrano. Toda
no.ne:
Toda
gospa
ne: Trampuš
gospa Trampuš
pove, da
pove, da
je IvanjeVurnik
Ivan Vurnik
vsako nedeljo
vsako nedeljo
povedalpovedal
za ves teden
za vesvnaprej,
teden vnaprej,
kaj naj kaj
kuha.
najPrekuha. Premišljenost,
mišljenost,
skromnost
skromnost
med tednom
med tednom
in
in
4 fileji postrvi
sol, olje za pečenje
ješprenjček
100 g ješprenja
100 g gomoljne zelenjave
sol, poper, maslo
〚 preteklost in sodobnost 〛 15
Priprava
(1) Postrvje fileje solimo, pečemo na koži
nekaj minut
postni danin
sopostavimo
bili očitnozazavestna
odlo-v pečico,
se zapečejo
do konca.
čitev. Takoda
lahko
sklepamo
po tem, da
(2) Ješprenj
skuhamo.
manjše
je bil arhitekt
po naravi
tudi Na
velik
sladkocke
narezano gomoljno
kosned: sirup
iz bezgovih
jagod si jezelenjavo
še
skuhamo
jo primešamo
k ješpredodatno sladil,
rad jeinimel
orehove štrunju,
solimo,
popramo
ter vmešamo
klje, pa mini
krofke,
janeževe
upognjenkocko
masla.njegova
Postrežemo
s poljubno
ce in krhke
flancate,
posebna
zelenjavo, sotirano na maslu
ljubezen pakuhano
je bila čokolada.
in poprano.
Vse iz istega okolja
In smo spet v letu 2014 in pobliže si
ogledujem čokoladni bonbon s potiskom v Vurnikovih značilnih vzorcih,
ki so jih pripravili prav za to priložnost.
Uroša Štefelina, ki je na podlagi teh podatkov sestavil Vurnikova kosila (pravi,
da jih bodo v Vili Podvin stregli še kak
teden), zato vprašam, kako se je spopadel s temi jedmi. Kaj je starega in kaj njegovega, avtorskega?
»Pri jedilniku sem se predvsem osredotočil na svoje dobavitelje, na kmete
iz okolja, v katerem je živel tudi Vurnik.
Čaje smo pripravili vse od ajdovega, pelinovega do navadnega zeliščnega. Za
govejo juho smo rezance naredili iz domače ajdove moke s kmetije Pr Mrkot,
dodali zelenjavo, v kateri se je juha kuhala. Po svoje smo naredili tudi porovo
juho, saj smo dodali nekaj krompirjeve
pene in ocvrte bezgove cvetove ter sušene rezance iz pora. Telečji zrezek? Moram
reči, da mi res nismo ljubitelji dunajcev.
To je bil najhujši izziv: kako narediti teletino v drobtinah, ki jo Vurnik tako rad
jedel. Vzeli smo kračo, ki ima res dobro,
bolj mastno meso, jo kuhali na 72 stopi-
Uroš in Marcela
14
Odp a Kuh n a 1 un 2014
2
Občinske novice
četrtek, 22. maja 2014
[email protected]
Panorama
19
Čas
Časje,je,dadačrpamo
črpamoizizslovenskega,
slovenskega,narodnega
narodnega
Umetnost
Umetnostjejebila
bilatista,
tista,kikijujujejezdruževala
združevala
Dediščina
Dediščina
zakoncev
zakoncev
Vurnik
Vurnik
za navdih
za navdih
V sodelovanju
V sodelovanju
s študenti
s študenti
oblikovanja
oblikovanja
nastali
nastali
izvirni
izvirni
izdelki
izdelki
– Nekaj
– Nekaj
jih jejih
žejev že
proizvodnji,
v proizvodnji,
drugi
drugi
še prototipi
še prototipi
V rojstni
V rojstni
hiši hiši
Ivana
Ivana
Vurnika
Vurnika
HišaHiša
ohranja
ohranja
videz,
videz,
kakršnega
kakršnega
je imela,
je imela,
ko sekojese
vanjo
je vanjo
konec
konec
50. let
50.prejšnjega
let prejšnjega
stoletja
stoletja
vrnilvrnil
profesor
profesor
in arhitekt
in arhitekt
Čokoladni pralineji, kopalne
brisače, okrasna blazina, papirnati prtički in še približno
trideset drugih izdelkov, poslovnih daril in spominkov s
prepoznavnimi vzorci, ki krasijo Vurnikovo arhitekturo, je za
Vurnikove dneve 2014 nastalo
v počastitev 130. obletnice rojstva tega arhitekta.
»Marija,»Marija,
presladka
presladka
mati, kmati,
tvoji k tvoji
pomočipomoči
se zatekamo,«
se zatekamo,«
je zapi-je zapisano nad
sano
kipom
nad kipom
MatereMatere
božje božje
z detetom
z detetom
iz belega
iz belega
marmormarmorja, ki prišleka
ja, ki prišleka
pozdravi
pozdravi
na de- na desnem vogalu
snem vogalu
stare radovljiške
stare radovljiške
hiše. Pozornost
hiše. Pozornost
pritegnejo
pritegnejo
tudi tudi
njena stara
njenakovinska
stara kovinska
vrata, za
vrata, za
katerimi
katerimi
se odpira
se odpira
rojstnarojstna
hiša hiša
in dolgoletni
in dolgoletni
dom slovenskega
dom slovenskega
arhitekta
arhitekta
Ivana Vurnika,
Ivana Vurnika,
med med
drugimdrugim
ustanovitelja
ustanovitelja
ljubljanljubljanske arhitekturne
ske arhitekturne
šole, kišole,
poleg
ki poleg
Jožeta Plečnika
Jožeta Plečnika
in Maksa
in Maksa
Fabia- Fabianija sodi
nija
med
sodizačetnike
med začetnike
sloven-slovenskega modernizma.
skega modernizma.
Saša Bojc
Nekatere ideje so se za zdaj uresničile šele kot prototipi, druge so že
dosegle proizvodnjo, izbor 38 projektov od 50, ki so nastali na štiridnevni študentski delavnici na Oddelku za industrijsko in unikatno
oblikovanje Akademije za likovno
umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO), pa je vse do 1. junija letos na ogled na razstavi Ivan Vurnik
in Helena Kottler Vurnik: Darilo slovenske arhitekture – Vurnikovi dnevi 2014 v Radovljiški graščini.
Vurnikovi dnevi so vsakoletna
prireditev Krajevne skupnosti Radovljica v počastitev častnega meščana Radovljice Ivana Vurnika, ob
letošnji jubilejni, 130. obletnidentje Oddelka za vizualne
ci rojstva tega pogosto prezrkomunikacije pod vodstvom
tega slovenskega modernirednega profesorja Ranka
sta pa je prireditev zaradi
Novaka, je nastala še kopobude Centra arhitektupica izdelkov, ki kažejo
re (CA) še bogatejša. »Na
velik tržni potencial. Vse
CA, kjer se ukvarjamo
skupaj se je tako razvilo,
predvsem z izobraževada so projekt poimenonjem otrok in pedagogov
vali Darilo slovenske aro pomenu kakovostno
hitekture – Ivan Vurnik
grajenega prostora, smo si
in Helena Kottler Vurnik,
želeli, da bi ob tej priložnokar pa je širši okvir, znotraj
sti arhitekta, profesorja in
katerega bi v prihodnosti
inovatorja Ivana Vurnika
lahko zasnovali podobne
spoznala širša javnost, saj
serije izdelkov po navdihu
je v primerjavi s svojima
del tudi drugih slovenskih
sodobnikoma Maksom
arhitektov. »Nekakšna daFabianijem in Jožetom
rilna Plečnikova zbirka,
Plečnikom precej nemed drugim v prodaji v
znan. Ker pa za VurnikoMuzeju za arhitekturo
ve dneve nismo imeli izin oblikovanje ter tuoblikovane ne celostne
rističnoinformacijskih
grafične podobe ne nič Steklenica Kaje
centrih v Ljubljani, že
drugega, kar sodi k ta- Weisseisen
obstaja, tako da zgodbo
kšnemu dogodku, smo
lahko razširimo,« pouse povezali z ALUO,«
darja Špela Kuhar.
pojasnjuje arhitektka Barbara Viki
Po njenih besedah je bila to veliŠubic iz CA.
ka priložnost, da se tudi v slovenPoleg celostne grafične podobe skih podjetjih dvigneta miselnost
in oblikovanja Kažipota po arhi- in zavedanje, da znamo in lahko
tekturnem delu Ivana Vurnika ustvarimo nekaj kakovostnega.
(1884–1971), kar so zasnovali štu- Da imamo veliko virov in znanja,
iz katerih lahko črpamo. Ne nazadnje z izdelki, ki jih naša podjetja
izvažajo v tujino, predstavljamo
svoje zamisli, znanje, dediščino ...
»Tudi Ivan Vurnik in njegova žena
Helena sta iskala in se zavzemala
za uveljavitev tako imenovanega
narodnega sloga. In zdi se, da so
časi zdaj podobni. Čas je, da ponovno črpamo iz slovenskega, narodnega in da tudi kupimo kaj slovenskega,« meni sogovornica.
Tudi Vurnikov jedilnik
Z Barbaro Viki Šubic, s katero sta
delovali kot nekakšen vezni člen
med univerzo oziroma zamislimi
in proizvajalci, pa sta pri proizvajalcih naleteli večinoma na pozitiven
odziv in pripravljenost, da zamisli
tudi zares spravijo na police. V butični velenjski Čokoladnici Lucifer
so izdelali bonboniero s pralineji,
čokoladice in čokoladne lizike, v
ljubljanskem podjetju G-plast ravnilo, v podjetju Equa, prav tako
v Ljubljani, stekleničke, v Emma
Group v Lescah darilne vrečke, v
Palomi v Sladkem Vrhu papirnate
prtičke, v Svilanitu v Kamniku že
načrtujejo izdelavo brisač, v radovljiški delavnici unikatne keramike Magušar pa sta nastala prva seta
skodelic za kavo. In kje bo vse to
mogoče kupiti? Palomini prtički,
denimo, bodo na policah trgovin v
njihovi prodajni mreži, dogovarjajo pa se tudi s turističnoinformacijskimi centri po Sloveniji ter z muzejskimi trgovinami. Predvidoma
junija bo prodaja zaživela tudi na
spletu.
V okviru Vurnikovih dnevov so
v Vili Podvin pripravili tudi Vurni-
Trikotnik, kotomer in zložljivo ravnilo Tanje Lavrenčič
Izdelki se
Izdelki
izvirno
se in
izvirno
tudi duhovito
in tudi duhovito
spoprijemajo
spoprijemajo
z bogato
z bogato
dediščino
dediščino
Ivana inIvana
Helene
in Helene
Vurnik. Vurnik.
Na fotografiji
Na fotografiji
Sladki užitki
SladkiUrške
užitkiKadunc.
Urške Kadunc.
kov meni, ki ga je po pripovedovanju arhitektove kuharice Marjance
Trampuž sestavil priznani kuharski mojster Uroš Štefelin in bo po
degustacijskem tednu uvrščen tudi
na njihov redni menu.
Tudi mentor in redni profesor
na ALUO Vladimir Pezdirc je z
rezultati oblikovalske delavnice
zadovoljen, iz nastalega bi se po
njegovem mnenju lahko rodila
celo nova blagovna
znamka. »Marsikatera idejna zasnova se
je že spremenila v
izdelek, toda treba
se je zavedati, da
je zdaj prav tako
pomembna faza,
kako pripeljati izdelek do
kupca. Po naših izkušnjah
na tej preizkušnji, torej
pri trženju
i z d e l k ov,
v Sloveniji
pademo,« na
realnost opominja profesor. Po njegovem mnenju
bi tudi za prestrukturiranje, o katerem se tako na
veliko razpravlja, pogosto
zadostovalo že to, da bi
podjetniki in njihovi zaposleni
začeli drugače razmišljati. »Vsak
mora drugače razumeti svoje poslanstvo in to je vse. In povrhu
vsega nič ne stane,« je prepričan
sogovornik.
Izdelki naj imajo vsebino
Temu prikimava tudi doc. Jure
Miklavc in opozarja, da v Sloveniji
na izdelke še vedno gledamo pre-
več proizvodno. »Treba je gledati
uporabniško in tržno, to je edino
izhodišče. Ker tega ne znamo, so
propadli mnogi pomembni deli gospodarstva, med drugim lesna in
pohištvena industrija, tekstilna ...«
spomni sogovornik. Tudi pri tem
študentskem projektu so v ospredje postavili snovanje izdelkov, ki
imajo vsebino, kajti samo če imajo
izdelki poleg uporabne vrednosti
tudi sporočilno, trženjsko in čustveno, lahko postanejo kaj več
kot le tržno blago.
»Če izdelek kupiš kot tržno blago, ga boš brez pomislekov hitro
tudi zavrgel, ko
boš videl naslednjega. Izdelek,
ki ima za sabo
neko
zgodbo,
kje in zakaj si
ga kupil, torej
tudi
osebni
spomin in zgodovino, pa je
dragocenejši.
Johathan Chapman, profesor za trajno-
Prtički Blaža
Habjaniča
stno oblikovanje
na akademiji
za
stno oblikovanje
na akademiji
za
umetnost
na univerzi
v Brightonu
umetnost
na univerzi
v Brightonu
Veliki Britaniji,
na pomembnosti
v VelikivBritaniji,
na pomembnosti
čustvene
komponente
gradi teorijo
čustvene
komponente
gradi teorijo
prihodnosti
trajnostnega
oblikovaprihodnosti
trajnostnega
oblikovak vsemu
povedanemu
nja,« k nja,«
vsemu
povedanemu
doda doda
dr. Barbara
gostujoča
dr. Barbara
Predan,Predan,
gostujoča
pre- predavateljica
na Oddelku
za industrijdavateljica
na Oddelku
za industrijsko in unikatno
oblikovanje.
sko in unikatno
oblikovanje.
za oblikovanje
na
OddelekOddelek
za oblikovanje
na
ALUO oziroma
Univerzi
v LjubljaALUO oziroma
Univerzi
v Ljubljaletos praznuje
30 let delovanja,
ni letosni
praznuje
30 let delovanja,
prvi dogodek
okviru praznovanja
prvi dogodek
v okviruvpraznovanja
te obletnice
pa so
prav Vurnikovi
te obletnice
pa so prav
Vurnikovi
dnevi 2014.
dnevi 2014.
Glavnina
dogajanja
bo jeseni,
Glavnina
dogajanja
bo jeseni,
kopostavili
bodo postavili
ko bodo
razstavorazstavo
izdel- izdelkov najuspešnejših
alumnijev,
kaj
kov najuspešnejših
alumnijev,
kaj
so dosegli
in vter
svetu
so dosegli
doma indoma
v svetu
ka- ter kateri so njihovi
prodajani
in
teri so njihovi
najbolj najbolj
prodajani
in
odmevni
ki dobivajo
odmevni
izdelki,izdelki,
ki dobivajo
tudi tudi
strokovna
priznanja.
»Z različnistrokovna
priznanja.
»Z različnimi dogodki,
ki jih pripravljamo,
mi dogodki,
ki jih pripravljamo,
opomniti,
da je oblikovaželimo želimo
opomniti,
da je oblikovanje povsod
okoli
ter da zadnja
nje povsod
okoli nas
ter nas
da zadnja
tri desetletja
v boljšem
tri desetletja
živimo živimo
v boljšem
svetu,
na ljubljanski
svetu, ker
na ker
ljubljanski
univerziuniverzi
deluje oddelek
za oblikovanje.
S
deluje oddelek
za oblikovanje.
S
bomo pokazali,
primeriprimeri
bomo pokazali,
kako jekako je
dobro oblikovanimi
in
z dobroz oblikovanimi
izdelki izdelki
in
jasno strategijo
jasno strategijo
mogočemogoče
prerastiprerasti
iz lokalnega
izdelovalca
v globaliz lokalnega
izdelovalca
v globalto v srednjem
in višjem
nega, innega,
to v in
srednjem
in višjem
cenovnem
razredu,«
še razkriva
cenovnem
razredu,«
še razkriva
BarbaraBarbara
Predan.Predan.
Sudoku
5
2
5
1
6
4
9
8
3
7
4
6
3
7
8
2
1
5
9
7
9
8
5
1
3
4
6
2
3
1
7
9
6
5
2
4
8
6
8
2
4
3
7
5
9
1
9
4
5
8
2
1
3
7
6
3 5 7
9
8 1
2
3
2 8
4
3
7
6
JUTRI PREBERITE
•
•
•
•
JAZ JAZ
PA SEDIM
PA SEDIM
TUKAJ,
TUKAJ,
JEM JEM
KROFE
KROFE
IN IN
GLEDAM
GLEDAM
RISANKE
RISANKE
TAM TAM
ZUNAJ
ZUNAJ
TEČETEČE
ŽIVLJENJE...
ŽIVLJENJE...
1
3
4
2
9
6
7
8
5
3
4
3 8
1 2 6
6
1 8
8
7
9
1
5
4
6
2
3
6
7
RESNIČNOST
RESNIČNOST
JE PRECENJENA
JE PRECENJENA
5
2
6
3
7
8
9
1
4
5
Chris Cleave
100
Druga roka
KULT
»Ni me treba priklepati,« sem se
uprla. »Kako naj pa pobegnem?«
Uradnica se je ozrla vame. Bila je
presenečena.
»Precej dobro govoriš angleščino,« je rekla. »Večina drugih ne zna
niti besedice našega jezika.«
»Mislila sem, da bom lahko ostala tukaj, če se bom naučila govoriti
tako, kot govorite vi.«
Uradnica se je nasmehnila.
»Vseeno je, kako govoriš, ni res?«
je rekla. »V hudo finančno breme si
nam. In bistvo je v tem, da ne sodiš
sem.«
Na koncu ulice je kombi zavil.
Pogledala sem skozi kovinsko rešetko zadnjega okna in gledala,
kako za mano na obeh straneh izginjajo vrstne hiše. Pomislila sem
na Charlieja, kako trdno spi pod
DELO 22 ma 2014
prešito odejo, in na njegov pogumni nasmeh, in srce me je zabolelo, da ga ne bom nikoli več videla.
Oči so se mi napolnile s solzami.
»Ampak, prosim, kaj to pomeni?« sem vprašala. »Kaj pomeni, da
ne sodiš sem?«
Uradnica se je spet obrnila k
meni.
»No, moraš biti Britanec, se ti ne
zdi? Moraš spoštovati naše vrednote.«
Obrnila sem se proč in se zastrmela ven v dež.
Čez tri dni me je druga skupina
uradnikov potegnila iz druge celice in me s še enim dekletom posadila v majhen avtobus. Odpeljali so
naju na letališče Heathrow. Odvedli so naju mimo čakajoče vrste na
letališkem terminalu in naju zaprli
v neko sobico. Obe sva bili vklenjeni. Ukazali so nama, naj sedeva na
tla – v prostoru ni bilo stolov. Tam
je bilo še dvajset drugih, moških in
žensk, in bilo je zelo vroče. Ni bilo
svežega zraka in težko je bilo dihati. Pred vrati je stala stražarka. Za
pasom je imela pendrek in poprovo razpršilo. Vprašala sem jo: Kaj
se tukaj dogaja? Nasmehnila se je
in rekla: Tukaj se dogaja to, da veliko število letečih strojev, ki jim pravimo LETALA, vzleta in pristaja na
širni betonski ravnici, ki ji pravimo
VZLETNA STEZA, kajti to je kraj, ki
mu pravimo LETALIŠČE, in kmalu se
bo eno teh letal odpravilo v ZAMORSKO DEŽELO, od koder prihajaš, in ti
boš v njem. Ja? Pa če ti je všeč ali ne,
jebenti. Bi rad še kdo kaj vprašal?
Dolgo smo čakali. Nekatere so odpeljali iz sobe. Eden od njih je jokal.
Drugi, suhljat možak, se je razjezil.
Poskušal se je upreti stražarki, ki pa
ga je s pendrekom dvakrat sunila v
trebuh. Po tistem se je umiril.
Sede na tleh sem zaspala. Ko
sem se zbudila, sem pred sabo zagledala škrlatno obleko in dolge
rjave noge.
»Yevette!« sem vzkliknila.
Ženska se je obrnila, vendar ni
bila Yevette. Najprej sem se raz-
žalostila, da ni moja prijateljica,
potem pa sem se razveselila. Če to
ni bila Yevette, je bilo možno, da
je Yevette še vedno na prostosti.
Predstavljala sem si jo, kako se v
škrlatnih natikačih sprehaja po
londonski ulici, obrvi ima zarisane
s svinčnikom, si kupi pol kilograma nasoljene ribe in se smeje Uha-ha-ha-ha! pod jasnim modrim
nebom. Nasmehnila sem se.
Ženska, ki ni bila Yevette, se je
jezno spačila. Kaj je narobe s tabo?
je vprašala. Misliš, da nas pošiljajo
na počitnice?
Še vedno sem se smehljala. Ja,
sem rekla. Na dosmrtne počitnice.
Obrnila se je in ni več govorila z
mano. Ko so jo poklicali, da je zdaj
na vrsti za polet, je odšla brez upiranja in se ni niti enkrat ozrla.
Ko sem spremljala njen odhod,
sem se prvič zavedela resnosti položaja. Zbala sem se vrnitve. Zajokala sem in gledala, kako moje solze vpija umazana rjava preproga.
Dali nam niso ne jesti ne piti in
začelo se mi je megliti pred očmi.
Čez nekaj ur so prišli pome. Odvedli so me naravnost na letalo.
Vsi običajni potniki z letalskimi
kartami so se morali umakniti in
počakati, tako da sem se prva pov-
Osrednji prostor še vedno krasi nekaj Heleninih slik. Portret padlega sina Nika (v sredini) je naslikala po spominu.
tila moja mama Mira, ki je pogosto
rekla, da ni lahko imeti staršev
umetnikov. Zahtevala sta tišino in
mir. Tudi sama se spominjam, da je
ded bolj poredkoma prišel iz svoje
delovne sobe, pa tudi, kako toplo
so mu sijale rjave oči, kadar je bil
dobre volje,« nadaljuje sogovornica. Pritrjuje tudi opisu profesorja Vurnika, kot se ga
spominja njegova zadnja,
še živeča učenka, krajinska
arhitektka Juta Krulc; da je
bil zelo zadržan in asketski
človek.
Med bežnim prelaganjem starih pisem, ki sta
si jih pisala Ivan in Helena,
Mirjana opomni še na zanimivost.
Njena stara mama, doma z Dunaja,
se je v začetnih vrsticah še trudila
pisati v slovenščini, potem pa so
se te vse bolj stapljale z nemškimi.
Poslovilne besede so bile znova slovenske: »Zbogom, ti duš'ca sladka,
Ivan Vurnik z ženo Heleno v osrednjem prostoru, ki je tudi najljubši kotiček njune vnukinje Mirjane.
član konservatorskega društva na
Dunaju. Ko se je izpopolnjeval pri
kiparju Steinhauserju v Laasu na
Tirolskem, je izdelal kip Madone z
otrokom, ki krasi desni vogal hiše,
in celo kip svetega Mateja za strasbourško stolnico.
Domačija Pr Žgajnarju
Vurnikovo hišo, znano kot domačija Pr Žgajnarju, je že leta 1843 kupil
Mirjanin prapraded Janez Vurnik
starejši. Prišel je iz Poljanske doline in postal uspešen podobar, ki je
sprva ustvarjal v lesu, šele potem v
kamnu. V hiši je imel urejeno delavnico, v kateri je v nekem obdobju
delalo celo dvajset pomočnikov in je
okraševala cerkve po Sloveniji, zlasti na Gorenjskem. Kot navaja tudi
Slovenski biografski leksikon, si je Janez Vurnik starejši znanje pridobil
zlasti s študijem tuje strokovne literature, s kupovanjem knjig s področja stavbarstva, kiparstva, umetnostne teorije, umetnostnih predlog,
vzorčnih knjig in revijalnim tiskom
pa si je ustvaril bogato knjižnico.
Imel je tudi celotno enciklopedijo v
gotici, ki je še danes pri hiši, razkrije
sogovornica. Nadstropje niže, kjer
nameravajo urediti spominsko sobo
arhitekta Ivana Vurnika in njegove
žene Helene oziroma se pokloniti
spominu treh generacij, ki so se z
vso dušo posvečale umetnosti, še
vedno hranijo tudi orodje, ki sta ga
uporabljala mojstra dveh rodov –
tako tisto za obdelavo lesa kot tisto
za obdelavo kamna.
Osrednji prostor zdaj družinskega vikenda na eni strani še vedno
pregrajuje starinska zelena zavesa, tu kraljujeta tudi temnorjava
kredenca in starinski divan z visokim naslonom. Iz vseh kotov veje
duh starih časov, zato je ta prostor
nekakšna duša cele hiše in tudi
Mirjanin najljubši kotiček. Njena
stara starša sta nekoč na preprosti
sedežni garnituri večkrat posedala
ob čaju iz bezgovih jagod, kar se
vidi tudi na črno-beli fotografiji, ki
jo pokaže sogovornica. »To je ena
redkih fotografij, na kateri sta oba.
Mislim, da je moralo biti okoli leta
1960,« ugiba na glas. Svojih starih
staršev se spominja predvsem kot
umetnikov, bolj ali manj umaknjenih v svoj svet. »To je še bolj obču-
tisoč poljubčkov od tvoje Helene.«
Helena je Ivana, ki ga je spoznala
pri naravoslovcu Francu Megušarju na Dunaju, klicala Ivanuška ali
Ivanušek, Helena pa je bila za Ivana Helenuška. »Umetnost je bila
tista, ki ju je združevala. Že ko je
bil Ivan v svojih gimnazijskih letih
Prizadeval si je ustvariti
nekaj za narod; verjel
je, da smo Slovenci
lahko enakovredni tujim
narodom ali še boljši.
zagledan v Mileno Perušek, hčer
svojega gimnazijskega profesorja
(z njo se je po Helenini smrti leta
1965 tudi poročil), je napisal, da
mu umetnost pomeni vse. Zanj je
bila umetnost vrhunec ljubezni,
če pa srečaš sorodno dušo in sta v
Mirjana je z bratom Slobodanom
k starim staršem, »ateku« in »tamamki«, kot sta ju klicala, v Radovljico prihajala predvsem na počitnice, v spominu pa ji je najbolj
ostalo, kako so se z otroki hodili
sankat na Volčev hrib. Ta osameli hribček je ded pozneje podaril
občini, da bi skrbela za družinsko
grobnico, posvečeno padlemu sinu
Niku. »Boste videli, kako čudovit
razgled ponuja, čeprav je visok le
nekaj deset metrov. Prav zato si
je ded na vrhu zamislil nekakšen
spomenik,« je napovedala že kakšno uro prej, preden je ustregla
želji, da nas tja tudi popelje.
Preden se podamo proti hribčku, gostiteljica na južni fasadi hiše
pokaže še na mozaike. Z njimi se
je Ivan zahvalil vsem tistim, ki so
pripomogli k njegovim uspehom.
Piše takole: »Svojemu očetu Janezu Vurniku 1849–1911 sin Ivan«,
»Spominu prof. Rajka Peruška
1854–1917«, »Svojemu profesorju dr. Techn. Karlu Mayrederju
Ivan Vurnik 1915«, »Spominu
akad. slikarice Helene K. Vurnik
1882–1962«, največji in najbarvitejši z motivom petelina pa pripada Slovenski akademiji znanosti
in umetnosti. »Vurnik je želel, da
bi po njegovi smrti ta hiša postala
nekakšen center, kjer bi se srečevali in ustvarjali umetniki, zato
jo je zapustil SAZU. Toda
po tem, ko je začela vidno
propadati, streha pa močno
puščati, se je moja mama
zelo zavzela, da bi jo pridobili nazaj in obnovili, in to
ji je tudi uspelo. Zdaj jo z
možem obnavljava že štirinajst let, zanimanje za ureditev spominske sobe pa
je v zadnjem času pokazala tudi
občina Radovljica,« je med drugim
povedala Mirjana Žumer Pregelj,
ki je za aktualno razstavo v okviru
Vurnikovih dnevov 2014 v Šivčevo
hišo posodila tudi nekaj osebnih
predmetov svojih starih staršev.
O Ivanu Vurniku (1884–1971)
Arhitekt in urbanist Ivan Vurnik
sodi ob Maksu Fabianiju in Jožetu
Plečniku med pionirje in utemeljitelje moderne arhitekture pri
nas. Bil je ustanovitelj Oddelka za
arhitekturo na takratni Tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani, kamor
je iz tujine povabil tudi Jožeta Plečnika. Pozneje sta se oblikovali dve
smeri oziroma dva arhitekturna
seminarja, znana kot Vurnikova in
Plečnikova šola. Vurnik je bil med
letoma 1919 in 1946 tudi predstojnik Oddelka za arhitekturo.
Med Vurnikove pomembnejše
stvaritve sodijo Sokolski dom na
Taboru in preureditev pročelja cerkve svetega Petra v Ljubljani, letno
kopališče pod Oblo gorico in hotel
Grajski dvor v Radovljici, sanatorij
za pljučne bolnike na Golniku,
kapela sv. Cirila in Metoda v Vratih,
Narodni dom v Kranju, preureditev
fasade bazilike Marije Pomagaj na
Brezjah in tamkajšnje kapele svetega Frančiška Asiškega. Kot urbanist
je deloval v več mestih po Sloveniji,
med drugim je izdelal urbanistični
načrt Bleda. Pri mnogih njegovih
delih, zlasti za Cerkev, je sodelovala
njegova žena, akademska slikarka
Helena Kottler Vurnik, njuno najprepoznavnejše delo pa je stavba
Zadružne gospodarske banke, današnjega zemljiškoknjižnega urada
na Miklošičevi v Ljubljani.
Kot navaja umetnostni zgodovinar
dr. Peter Krečič v Slovenskem bio-
stopVsi
nicah.
Vsi so strmeli
zpela pozpela
stoppo
nicah.
so strmeli
vame. Odpeljali
so me povsem
na
vame. Odpeljali
so me povsem
na
konec vletala,
v zadnjo
vrsto pred
konec letala,
zadnjo
vrsto pred
stranišči.
Sesti
sem morala
stranišči.
Sesti sem
morala
na se- na sepriinoknu
in kjemeni
je prisedel
dež pri dež
oknu
k meni
prisedel
velik zmožak
obrito glavo
stražar, stražar,
velik možak
obritozglavo
in uhanom.
zlatim uhanom.
in zlatim
OblečenOblečen
je bil je bil
v
modro
majico
Nike
in
črne
hlače
v modro majico Nike in črne hlače
mi jeinlisice
in pomela
Adidas.Adidas.
Snel miSnel
je lisice
pomela
sem si zapestja,
se mi vanje
sem si zapestja,
da bi sedamibivanje
kri.
povrnilapovrnila
kri.
»Oprosti,«
rekel moški.
»Oprosti,«
je rekeljemoški.
»Tudi »Tudi
to ni všeč.«
meni tomeni
ni všeč.«
»Zakajto
potem
to počnete?«
»Zakaj potem
počnete?«
Skomignil
in si varnopripel varnoSkomignil
je in si je
pripel
stni pas.stni pas.
je pač
ta služba,
»Taka je»Taka
pač ta
služba,
kaj ho-kaj hočem?« čem?«
žepa v pred
sedežu
pred
sabo je vzel
Iz žepa vIzsedežu
sabo
je vzel
in joVodprl.
V po
njejugoso po ugorevijo inrevijo
jo odprl.
njej so
ceni ponujali
zapestne
dni cenidni
ponujali
zapestne
ure in ure in
tudi letalski
modelček,
primeren
tudi letalski
modelček,
primeren
za
otroke.
za otroke.
»Če ne te
marate
te bi
službe,
»Če ne marate
službe,
si mo-bi si morali poiskati
rali poiskati
drugo.«drugo.«
si neteizbere
te ljuslužbe, lju»Nihče »Nihče
si ne izbere
službe,
bica. Vendar
za kaj drugega
bica. Vendar
za kaj drugega
nimam nimam
potrebne
izobrazbe.
Včasih
potrebne
izobrazbe.
Včasih sem
bil sem bil
fizični delavec,
ampak
fizični delavec,
ampak zdaj
ne zdaj
mo- ne moreš več tekmovati
s Poljaki.«
reš več tekmovati
s Poljaki.«
© 2012 Mladinska
© 2012 Mladinska
knjiga knjiga
Marjana Ahačič
Začelo se bo v petek, 16. maja,
ko bo v Šivčevi hiši odprtje priložnostne razstave, ki bo predstavila Vurnikova pomembnejša arhitekturna dela ter
nekaj njegovih osebnih predmetov iz zbirke v lasti družine
Žumer, v graščini pa bodo
postavili razstavo z naslovom
Ivan Vurnik in Helena Kottler
Vurnik: spominki in celostne
grafične podobe. Razstavljena
bodo dela študentk in študentov Akademije za likovno
umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Razstavi
bosta na ogled do 1. junija.
Od petka, 23. maja, do nedelje, 15. junija, bo v Knjižnici
Antona Tomaža Linharta na
ogled razstava z naslovom
Knjižnica v knjižnici, posvečena jubileju mesta Radovljica oziroma 130. obletnici rojstva arhitekta Ivana Vurnika,
ki sta jo pripravila Stane
Adam in Jure Sinobad.
Od ponedeljka, 26. maja, do
petka, 30. maja, bodo v Galeriji Šivčeva hiša ter v Knjižnici
Antona Tomaža Linharta v
Radovljici in v Muzeju za
arhitekturo in oblikovanje v
Ljubljani v organizaciji Cen-
Sankanje s hribčka
Podlistek
Podlistek
Ventil za ideale
Nova modna ikona?
Od pristanišča do vaze
Ikona, ki obožuje lasulje
v radovljici in Ljubljani bo od sredine maja naprej
sklop prireditev zaznamoval 130. obletnico rojstva
v radovljici rojenega arhitekta ivana vurnika.
umetnosti oba povezana, so to res
lahko nebesa. Pogosto je poudarjal,
da si mora človek že v mladosti postaviti visoke cilje, in vse življenje
si je prizadeval ustvariti nekaj za
narod, saj je bil prepričan, da smo
Slovenci s svojim znanjem lahko
enakovredni tujim narodom ali
še boljši od njih. To je hotel doseči
tudi s tako imenovanim narodnim
slogom v arhitekturi,« povzema
Mirjana.
Dokumentarno-igrani
film o zakoncih Vurnik z naslovom Iskalca, ki ga bodo na prvem
programu RTV Slovenija ponovno
predvajali 1. junija ob 20. uri, poudarja predvsem Vurnikove besede,
da je »vsak posameznik družbi toliko vreden, kolikor ji more koristiti«. Tudi denar je pogosto namenjal
višjim ciljem in študentom, četudi
so doma zategovali pas, saj je bila
plača le ena.
Saša Bojc
Saša Bojc
Fotografije
Fotografije
Ljubo Ljubo
Vukelič
Vukelič
in arhiv družine Žumer
Na drugi strani vrat nas je tisti
Na drugi
strani vrat
nas je tisti
dan pričakala
Vurnikova
vnukinja
pričakala
Vurnikova
vnukinja
Mirjanadan
Žumer
Pregelj,
zdravnica
Mirjana
Žumer Pregelj,
zdravnica
po poklicu,
z možem
Andrejem
poinpoklicu,
z možem
Andrejem
Pregljem
nas povabila
v osrednji
in nas
povabilapov osrednji
bivalni Pregljem
prostor zdaj
družinske
družinske počitniškebivalni
hišice,prostor
ki oživizdaj
predvsem
čitniške
hišice,
oživi
v toplejši
polovici
leta. ki
Hiša
še predvsem
ni
toplejši polovici
leta.
Hiša še ni
povsemvobnovljena,
vendar
ohrapovsem
obnovljena,
vendar
nja videz,
kakršnega
je imela,
ko ohranja videz,
je imela, ko
se je vanjo
konec kakršnega
50. let prejšnjese jeizvanjo
konecvrnil
50. let
prejšnjega stoletja
Ljubljane
njen
ga stoletja
iz Ljubljane
vrnil njen
ded, arhitekt
Ivan Vurnik.
Številne
ded, arhitekt
Ivan Vurnik.
podrobnosti,
od osnutkov
risb doŠtevilne
od osnutkov
reliefovpodrobnosti,
in kipov, spominjajo,
da so risb do
kipov, spominjajo,
se tudi reliefov
njegovi in
predniki
ukvarjali da so
se tudi »Le
njegovi
predniki
ukvarjali
z umetnostjo.
Heleninih
slik
z umetnostjo.
»Le nekoč,«
Heleninih slik
je zdaj manj,
kot jih je bilo
zdaj manj, kot jih je bilo nekoč,«
pristavijegostiteljica.
pristavi
Za dva
velika gostiteljica.
kovčka skic, študij,
Za dva velika
kovčka
skic, študij,
grafik, akvarelov,
risb in
olj njene
grafik,slikarke
akvarelov,
risb in
olj njene
stare mame,
Helene
Kotstarejemame,
slikarke
Helene Kottler Vurnik,
ded namreč
daroval
Vurnik,
je ded namreč
Narodnitler
galeriji
v Ljubljani.
Nekate-daroval
Narodniv galeriji
Ljubljani.
ra dela hranijo
Muzejuvza
arhitek-Nekatera dela hranijo
v Muzeju
za arhitekturo in oblikovanje
in na
Slovenski
turoznanosti
in oblikovanje
in na Slovenski
akademiji
in umetnosti
in umetnosti
(SAZU)akademiji
v Ljubljani,znanosti
mnoga druga
pa
(SAZU)
Ljubljani,
mnoga druga pa
še vedno
krasijovcerkve
po Sloveniji
še vedno
krasijo
cerkve
Sloveniji
in Škofovsko
kapelo
v Trstu
pa po
tudi
in Škofovsko kapelo vVurniTrstu pa tudi
enega najprepoznavnejših
enega najprepoznavnejših
kovih objektov
– nekdanjo stavbo Vurnikovih
objektov –banke
nekdanjo
Zadružne
gospodarske
na stavbo
Zadružne
Miklošičevi
cesti 8gospodarske
v Ljubljani. banke na
cesti 8 v Ljubljani.
Med Miklošičevi
tistimi Heleninimi
slikarMed
tistimi
Heleninimi
skimi deli,
ki so
v hiši
ostala, je slikarki Mirjaninega
so v hiši ostala, je
opaziti skimi
portretdeli,
Nika,
opaziti
portret
Nika,
Mirjaninega
strica, ki
ga pozna
le iz
pripovega pozna le
dovanjastrica,
svojihkisorodnikov.
Že iz
kotpripovedovanja
svojih
sorodnikov.
srednješolec,
med
drugo
svetovno Že kot
srednješolec,
medpod
drugo
svetovno
vojno član
OF, je padel
streli
vojno vojaka
član OF,naje robu
padelljupod streli
italijanskega
italijanskega
robu ljubljanskega
Tivolija. vojaka
»Bil je nazelo
bljanskega
Tivolija.in »Bil
nadarjen
za matematiko
velikje zelo
nadarjen
za matematiko
poštenjak,
v gimnaziji
je vse, kar jein velik
poštenjak,
v gimnaziji
je vse,
imel, delil
s sošolci.
Tudi padel
je kar je
delilranjenega
s sošolci. tovariTudi padel je
zato, kerimel,
je branil
zato, ker je
branil ranjenega tovariša,« pripoveduje
gostiteljica.
pripoveduje
gostiteljica.
Njenaša,«
stara
mati Helena
izgube
stara mati
sina, ki joNjena
je prizadela
12.Helena
aprila izgube
sina, ni
ki prebolela.
jo je prizadela
12. aprila
1942, nikoli
Tri leta
ni prebolela.
pozneje1942,
je ponikoli
spominu
nastal tudiTri leta
pozneje
je po mu
spominu
nastal tudi
ta portret.
»Helena
je v svota portret.
»Helena
je v svoji bolečini
skoraj vsak
dan mu
v svoj
vsak
dan v svoj
dnevnikji bolečini
napisala skoraj
pismo,
žalost
napisala
pismo,
pa si jednevnik
blažila tudi
z igranjem
na žalost
pa si je jeblažila
na
klavir. Krasno
igrala,tudi
bilaz jeigranjem
res
klavir.
Krasno
je igrala,
bila je res
nadarjena!
Igrala
je vse
mogoče,
nadarjena!
Igrala
vse mogoče,
od Liszta
in Beethovna
dojeBrahmod Liszta
do Brahmsa in Chopina
... in
JazBeethovna
sem se ravno
in Chopina
... Jaz
seminse ravno
v tistemsačasu
začela učiti
klavir
v tistem
času začela
učiti klavir in
se nisem
mogla načuditi,
s kakšno
se nisem
načuditi,
s kakšno
lahkotnostjo
so mogla
njeni prsti
drseli
lahkotnostjo
so Ko
njeni
po črno-belih
tipkah.
semprsti
jo drseli
tipkah.
Ko sem jo
gledala po
in črno-belih
poslušala, sem
vedela,
in poslušala,
da samagledala
česa takega
nikoli ne sem
bom vedela,
sama česaMirjana.
takega nikoli ne bom
znala,« da
se spominja
se sobe,
spominja
Mirjana.
S stenznala,«
dnevne
iz katere
se
S sten dnevne
sobe,
iz katere se
odpirajo pogledi
v zelenje,
pozorodpirajo
v zelenje, pozornost kradejo
tudipogledi
drugi Mirjanini
nost
kradejo
drugi Mirjanini
predniki,
portreti
trehtudi
generacij,
ki
trehPoleg
generacij, ki
so bile predniki,
zavezane portreti
umetnosti.
so bile zavezane
umetnosti.
deda, arhitekta
Ivana Vurnika,
je Poleg
deda, arhitekta
Vurnika, je
opaziti Ivanovega
očeta,Ivana
podobarja
opaziti Ivanovega
podobarja
Janeza Vurnika
mlajšega,očeta,
ter leseVurnika
mlajšega, ter leseno tablo,Janeza
ki je nekoč
na zunanjščini
no tablo, ki
je nekoč na
zunanjščini
hiše označevala
Vurnikovo
delavhiše označevala
nico umetnostne
obrti.Vurnikovo
Mirjana delavnicodaumetnostne
pripomni,
je bil njen obrti.
pradedMirjana
pripomni, da jedruštva
bil njen
član konservatorskega
na praded
Vurnikovi dnevi
grafskem leksikonu, se Vurnikova
vloga in pomen izrisujeta v poskusu
oblikovanja slovenskega narodnega
sloga, zgodnjem vnašanju sočasnih konceptov funkcionalizma v
slovenski prostor tudi z vidika družbenega pomena ter v pedagoškem
delu, ki je vsebinska in metodična
alternativa Plečnikovemu.
Profesorju Ivanu Vurniku je Tehniška visoka šola na Dunaju, kjer
je študiral (eno leto se je izpopolnjeval tudi v mojstrski šoli Otta
Wagnerja), leta 1957 omogočila
retrospektivno razstavo, za svoje
delo pa je leta 1954 prejel red dela
I, leta 1961 ugledno Pechtlovo odlikovanje (Dunaj) in leta 1966 tudi
Prešernovo nagrado.
tra arhitekture potekale delavnice Igrive arhitekture.
V soboto, 31. maja, bo v Ljubljani organiziran ogled arhitekturnih spomenikov pod
strokovnim vodstvom umetnostnega zgodovinarja in kritika dr. Petra Krečiča; avtobusni prevoz bo ob 14. uri tudi
iz Radovljice. Osrednja prireditev pa bo v soboto, 31. maja,
ob 19. uri, ko bodo v radovljiški graščini pripravili okroglo
mizo z naslovom Ivan Vurnik
– arhitekt, profesor in inovator. Pogovor, ki ga bodo soustvarjali prof. Janez Koželj, dr.
Breda Mihelič, dr. Gojko
Zupan in dr. Boris Leskovec,
bo povezovala Tadeja Zupan
Arsov. V spremljevalnem
programu bo projekcija fotografij Mirana Kambiča, ki
predstavlja Vurnikovo arhitekturno delo, ter glasbeni nastop skladatelja in kitarista
Aleksandra Arsova.
Prav tako od petka, 16. maja,
bodo s kulinaričnim presenečenjem Okusi Radol’ce v praznovanju obletnice sodelovali
tudi v vili Podvin v Mošnjah,
kjer pod vodstvom kuharskega mojstra Uroša Štefelina
pripravljajo degustacijski
Vurnikov meni.
Deže ne nov ce
9 ma 2014
Psihiatrična bolnišnica Begunje objavlja
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE, BEGUNJE 55, BEGUNJE NA GORENJSKEM
Panorama
18
četrtek, 22. maja 2014
[email protected]
JAVNO DRAŽBO OSNOVNIH SREDSTEV
(večinoma opreme mizarske in kovinarske delavnice),
ki bo potekala 15. 5. 2014
med 13. in 14.30 v prostorih bolnišnice.
Več informacij je objavljenih na www.pb-begunje.si.
Damijan Perne,
dr. med., spec. psih.
DIREKTOR
deželne novice
Praznični m
Maja, ki je posvečen Mariji, bodo na Brezjah št
Layerjeve podobe Marije Pomagaj.
Jože Košnjek
Mesec maj, ki ga katoliška
Cerkev s tradicionalnimi
»šmarnicami« in drugimi
pobožnostmi posveča Mariji, bo letos na Brezjah, ki je
osrednjo slovensko Marijino
svetišče, še posebej slovesen. V soboto, 24. maja, ob
10. uri bodo s slovesno
mašo, ki jo bo daroval predsednik Slovenske škofovske
konference Andrej Glavan,
počastili dvestoto obletnico
nastanka milostne podobe
Marije Pomagaj, ki krasi
kapelo ob baziliki. Po prestani ječi, kamor so ga zaprli
Francozi zaradi ponarejanja
denarja, jo je naslikal kranjski slikar Leopold Layer in s
tem izpolnil zaobljubo, ki jo
je dal, če se bo živ vrnil iz
zapora. Leta 1814 je sliko
Marije z detetom v naročju
takratni mošenjski župnik
Urban Ažbe postavil v kapelo. Leopold Layer je tega leta
kapelo tudi poslikal, o čemer
priča napis na oboku kapele.
Brezje so prav zaradi te
Marijine slike, ki je neverjetno hitro osvajala simpatije
in upanja Slovencev, postale
najbolj obiskan in najbolj
znan slovenski romarski
kraj.
Prireditve v počastitev tega
jubileja bodo že pred 24.
majem. Kot sta povedala
gvardijan frančiškanskega
Podobo Marije Pomagaj,
Francozi zaradi ponareja
zaobljubil, če se bo živ v
samostana na Brezjah
Robert Bahčič in vo
Romarskega urada And
Eržen, bodo v torek, 13. m
predstavili novo izdajo B
janskega zbornika in isti
ob 19. uri v Kranju od
razstavo o dvestoletni zgo
vini Brezij. Na predve
osrednje slovesnosti, v pe
23. maja, bo v primeru le
ga vremena pred bazil
sicer pa v njej, večer nar
nih izročil. Organizatorj
bodo povezali z rojaki
tujem, za katere je Mari
Počastili krajevni p
1. stran
V jeseni se je uspešno zaključil dogovor z lastniki
Poljške srenje o možnosti
asfaltiranja dela ceste od
mostu v Krpinu. Uspešno
sodelovanje krajevne skupnosti in občine Radovljica,
vodstva šole in civilne iniciative je pripomoglo tudi k
zamenjavi strehe na Podružnični šoli v Begunjah.
Poleg naštetih aktivnosti je
bilo v krajevni skupnosti
postorjeno veliko manjših
stvari: beljenje mrliških
vežic, urejanje avtobusne
postaje v Poljčah, nak
motorne kose � "
V načrtu je tudi postav
mostu za pešce v Zapuž
"Da bi rešili problem z
nostjo pešcev pri prečka
mostu v Zapužah, je bi
nekaj let v načrtu hodnik
pešce. Obstoječi projekt s
dodelal, pridobljena so
soglasja, razen od Agen
Republike Slovenije za ok
in prostor glede vodotoka
pa je pogoj za gradbeno do
ljenje, ki ga pričakujem
tem mesecu. Stroške proje
nosi Občina Radovljica, i
dbo del pa bo pokrila Kra
OdgOvOrnA uredniCA:
Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514)
uredništvO:
Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec,
Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman
ČAsOPisni svet:
Gorazd Fajfar (predsednik),
Avguštin Mencinger, Darko Marolt, Andrej Potočnik in Blaž Trček
DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica,
Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (sedež časopisa in uredništva). Pravice
izdajatelja izvaja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj
(tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, [email protected], oglasno trženje 04/201-42-32).
Deželne novice izhajajo enkrat na mesec v nakladi 23.400 izvodov, brezplačno jih
prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Radovljica, priložene so
tudi izvodom Gorenjskega glasa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Deželne novice so vpisane v Razvid medijev pod zaporedno številko 315. Nenaročenih prispevkov in pisem bralcev ne honoriramo. Pisma bralcev
so omejena na največ 2000 znakov s presledki. Prispevke za naslednjo številko, ki bo
izšla v petek, 6. junija 2014, morate oddati najkasneje do srede, 28. maja 2014.
Vurnikova
Vurnikova
vnukinjavnukinja
MirjanaMirjana
Žumer Pregelj
Žumer se
Pregelj
iz otroških
se iz otroških
let najbolj
let spominja,
najbolj spominja,
kako sokako
se z otroki
so se zhodili
otrokisankat
hodili na
sankat
Volčev
na hrib.
Volčev hrib.
V Vurnikovi rojstni hiši so se ohranile tudi njegove skicirke.
v nedeljo je bilo v Begunjah praznično. / Foto: Gorazd Kavčič
Igriva
arhitektura
Ornament v
arhitekturi
V Galeriji Šivčeva hiša so od 26. do 30. maja 2014 potekale
delavnice Igriva arhitektura pod skupnim naslovom
Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik – ornament v
arhitekturi, za učence osnovnih šol radovljiške občine.
V Ljubljani smo osnovnošolce Osnovne šole Trnovo
peljali na Vurnikov sprehod in jim predstavili Vurnikova
arhitekturna dela. Delavnice za otroke Igriva arhitektura
na temo arhitekta in njegove žene, ki smo jih razvili v okviru
projekta Vurnikovi dnevi 2014 izvajalamo celo leto po
različnih šolah po Sloveniji, štiri delavnice pa smo izvedli
tudi v okviru festivala kulturne vzgoje Bobri 2015.
Foto: Primož Černe
Celostna
ˇ
graficna
podoba
Dualizem je karakteristika, ki je izražala zakonca Vurnik.
Na eni strani prefinjenost in unificiranost arhitekture, tako
z zunanjo fasado kakor z dekoracijo interierja, izrazitega
secesijskega sloga, na drugi strani namen uporabe
arhitekture, značilne za funkcionalizem.
Te lastnosti zajema znak Vurnikovi dnevi: polovica prikazuje
tesno sodelovanja Ivana Vurnika in Helene Kottler Vurnik v
secesiji, z izborom barv in motiva, ki se pojavlja na Zadružni
gospodarski banki v Ljubljani, druga polovica prikazuje
jasnost, eksaktnost, racionalnost, ki se kaže v poznejših delih
arhitekture funkcionalizma.
16. 5. — 1. 6.
Petek, 16. maja 2014, ob 18. uri
Radovljica, Galerija Šivčeva hiša
otvoritev
Priložnostne razstave ob
130-letnici rojstva arhitekta
Ivana Vurnika
Radovljiška graščina
otvoritev razstave
Ivan Vurnik in Helena Kottler
Vurnik: Darilo slovenske
arhitekture –
Vurnikovi dnevi 2014
Sobota, 31. maja 2014, ob 14. uri
Vurnikova pot 2014
ogled arhitekturnih spomenikov pod strokovnim
vodstvom umetnostnega zgodovinarja in kritika
dr. Petra Krečiča
Sobota, 31. maja 2014, ob 19. uri
Radovljiška Graščina
osrednja prireditev
Ivan Vurnik
arhitekt, profesor in inovator
Od petka, 23. maja,
do nedelje, 15. junija 2014
Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta
razstava
Knjižnica v knjižnici
Znak
Od petka, 16. maja, do
ponedeljka, 2. junija 2014
Ljubljana, Galerija ARS
tematska izložba
Vurnikovi dnevi 2014
Nedelja, 1. junija 2014, ob 17.20
RTV Slovenija, TV SLO 1:
Ponedeljek, 26. maja 2014, ob 17. uri
Vurnik ovi
dnevi
20 14
dokumentarno-igrani film
Ljubljana, Galerija ARS
Iskalca
delavnica
Igriva arhitektura:
Ivan Vurnik in Helena Kottler
Vurnik – ornament v arhitekturi
Od petka 16. maja 2014
Od ponedeljka, 26. maja,
do petka, 30. maja 2014
Mošnje, Vila Podvin
Vurnikov meni
Radovljica, Galerija Šivčeva hiša
Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta
Ljubljana, Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Občina Radovljica
delavnice
Igriva arhitektura
Krajevna skupnost
Radovljica
Galerija ARS
www.centerarhitekture.org
Logotip
Na barvni podlagi
V sivinah
oblikovanje: Anže Jesenovec, Gregor Makovec, Luka Purgar, 3. letnik
Oddelek za Vizualne komunikacije Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani
Plakat
13
16
17
12
16
3
17
Hotel
grajski
dvor
cesta
2, Rado
vljica
3
12
Vurnikova
družinska
Staro
grob
pokopališ
če v Rado nica
vljici
Staro
Kočevje
Kočevje
Notranjšč
ina škofo
Trst
vske kape
1
le
cerkve
Sv. Katar
Topol
pri Medv ine
odah
2
Aljaževa
kapela
Sv. Cirila
Izola
Izola
Koper
Postojna
Trst
Notranjščin
1
a škofo
Trst
vske
2
ine
Sv. Katar
cerkve
odah
Prezbiterij
pri Medv
Topol
12
18
3
Ivan Vurnik (1884–1971)
arhitekt in urbanist
le
vske kape
rine
Sv. Kata h
cerkve
voda
PrezbiterijTopol pri Med
jana
k
jana
7
Vila Vurni ulica 2, Ljubl
a
Finžgarjev
Notranjščina škofovske kapele
Trst
Prezbiterij cerkve Sv. Katarine
Topol pri Medvodah
2, Ljubl
7
jana
ik
Vila Vurn a ulica 2, Ljubl
Finžgarjev
vske kape
a škofo
Notranjščin
Trst
ina škofo
Zemljevid
Vila Vurn
7
ik
Finžgarjev
a ulica
Mesto
Vila Vurni
k
Finžgarjev
a ulica
2, Ljubl
jana
Vila Vurnik
Finžgarjeva ulica 2, Ljubljana
kapele
le
Koper
Notranjšč
Trst
Vabilo
je
Kočev
da
in Meto
Vrata
Izola
Preureditev pročelja
cerkve Sv. Petra
Ljubljana
dom
Sokolski Ljubljana
13,
Tabor
Novo Mesto
Novo
8
8
Sokolski dom
Tabor
13, Ljubljana
7
Kočevje
17
Vila Adlešič
Groharjeva ulica 7, Ljubljana
Ljubljana
1
Prezbiterij
Sokolski
dom
Tabor
13, Ljubl
jana
Novo Mesto
ina
inštitut
Anatomski 4, Ljubljana
Anat
cesta
omsk
Zaloška i inštitut
Zaloš
ka cesta
4, Ljubl
jana
7
Novo Mesto
16
Občina
Radovljica
Loka
Sv. Katr
10
10
10
dom
9
Sokolski
jana
13, Ljubl
Tabor
Trbovlje
13
Rojen je bil v Radovljici, v podobarski
oz. kamnoseški družini. Arhitekturo
je študiral na Visoki tehnični šoli na
Dunaju. Eno leto se je izpopolnjeval
v mojstrski šoli arhitekta Otta
Wagnerja. Med letoma 1913 in 1915
je deloval kot pomožni arhitekt
izgradnje novega cesarskega
dvora, dunajskega Hofburga. Leta
1919 se je naselil v Ljubljani. V letih
1919—1946 je kot predstojnik vodil
Oddelek za arhitekturo, nanj pa je iz
tujine povabil tudi arhitekta Jožeta
Plečnika. Med letoma 1925 in 1957 je
vodil arhitekturni seminar, ki so mu
rekli Vurnikova šola. Od leta 1954
je bil častni član Zveze arhitektov
Jugoslavije in častni predsednik
Društva arhitektov Slovenije. Leta
1954 je bil odlikovan z redom dela,
leta 1961 je na Dunaju za svoje delo
prejel ugledno Prechtlovo nagrado,
leta 1966 pa je dobil tudi Prešernovo
nagrado.
Notranjščina škofovske kapele
Trst
Arhitekt Ivan Vurnik velja za
pionirja moderne arhitekture in
za utemeljitelja urbanizma na
Slovenskem (poleg Jožeta Plečnika
in Maksa Fabianija). Zaslužen je
za ustanovitev arhitekturnega
oddelka na Tehnični fakulteti v
Ljubljani, ki je bil temelj Fakulteti
za arhitekturo. Vurnik je v začetku
svojega arhitekturnega dela razvijal
t. i. narodni slog, pozneje pa se
je usmeril k funkcionalizmu. Bil je
poznavalec sodobnih kulturnih
tokov. V njegovem zelo raznolikem
opusu izstopajo dela izrazite
inovativnosti. Vurnikovo ustvarjanje je
zaznamovalo tudi življenje s Heleno
Kottler Vurnik, na Dunaju rojeno
in akademsko izšolano slikarko,
grafičarko ter ilustratorko, s katero
sta sodelovala predvsem pri delih za
cerkvene naročnike. Pomemben je
tudi arhitektov prispevek k prenovi
spomeniških objektov.
Prezbiterij cerkve Sv. Katarine
Vila Vurnik
Finžgarjeva ulica 2, Ljubljana
Krajevna
skupnost
Radovljica
Škofja
Postojna
1
Postojna
Trst
Sanatorij za pljučne bolnike
Golnik 36, Golnik
študijske smeri Industrijsko oblikovanje,
odprta vsak dan, med 8. in 21. uro.
Izola
da
in Meto
Vrata
2
Kapela Sv. Frančiška Asiškega
Brezje
1., 2., in 3. letnika Akademije za likovno
pri Medvodah
umetnost in oblikovanje Univerze vTopol
Ljubljani,
študijske smeri Industrijsko oblikovanje,
Radovljiška graščina bo v času razstave
Sv. Cirila
kapela
15
Preureditev fasade
bazilike Marije Pomagaj
Brezje
1., 2., in 3. letnika Akademije za likovno
umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani,
Notranjščina škofovske kapele
Trst
Aljaževa
Koper
5
jana
je
ale
Domž
5
Sokolski
9
dom
Tabor
13, Ljubl
Celje
Kočev
ik
Kamn
10
10
Ptuj
Trbovlje
Ljubljana
Domžale
ru
na Tabo
Delavsko naselje vrstnih hiš na Taboru
Betnavska cesta, Maribor
Delavsko
naselje
Betnavska
vrstnih
hiš na
cesta,
Taboru
Marib
5
or
Ptuj
9
Sv. Katrina
Golnik
Ljubljana
Grobnica družine Resman Vidic
Staro pokopališče v Radovljici
Razstavljena bodo dela študentk in študentov
V spremljevalnem programu bo nastopil
saksofonist Blaž Trček.
Trst
Preureditev pročelja
cerkve Sv. Petra
Ljubljana
Škofja Loka
Kranj
Postojna
hiš
vrstnih
naselje
or
Delavsko cesta, Marib
Betnavska
Ptuj
Celje
Novo je
VelenMesto
6
Vurnikovi dnevi 2014
Zadružna gospodarska banka
Miklošičeva cesta 8, Ljubljana
Kamnik
Taboru
Celje
Trbovlje
Domž
Ljubljana
na
Sv. Katri
Vurnikova družinska grobnica
Staro pokopališče v Radovljici
prof. Boštjan Botas Kenda.
Darilo slovenske arhitekture -
ter med 16. in 19. uro.
8
Vila Adlešič
Groharjeva ulica 7, Ljubljana
1
Velenje
Trbovlje
ale
Kranj
Loka
Škofja
Brezje
Maribor
9
11
Akademije za likovno umetnost in oblikovanje,
Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik:
Občina
Radovljica
7
ice
Jesen
Maribor
Gradec
Celje
Hotel grajski dvor
Kranjska cesta 2, Radovljica
Radovljica, gospod Ciril Globočnik, in dekan
V Radovljiški graščini bo otvoritev razstave
ob 18. uri v Radovljici.
Anatomski inštitut
Zaloška cesta 4, Ljubljana
Vila Vurnik
Finžgarjeva ulica 2, Ljubljana
razen ob ponedeljkih, med 10.Kočevje
in 13. uro
Koper
Vrata
Prezbiterij
cerkve
Sv. Kata
Topol
pri Med rine
14
vodah
Aljaževa kapela Sv. Cirila in Metoda
Vrata
Helena Kottler Vurnik (1882–1962)
slikarka
Izola
Razstavo bosta odprla župan občine
Novo Mesto
Galerija Šivčeva hiša je odprta vsak dan
na
Kamnik
Domžale
ta
a Sobo
Mursk
Murska Sobota
Mursk
a Sobot
a
Maribor
Velenje
Slovenj
Kamnik
ik
Postojna
Brezje
Kranj
Golnik
Sv. Katri
Radovljica
4
Koper
v petek, 16. maja 2014,
Krajevna
skupnost
Radovljica
Razstavi bosta na ogled do 1. junija 2014.
Izola
2
Ptuj
9
Kranj
Goln
Škofja
Loka
Ptuj
c
GradeCelje
c
Slovenj Gradec
Velenje
Golnik
Brezje
in Meto
da
Vrata
Maribor
hiš na
vrstnih
4
naselje
or
Delavsko cesta, Marib
Betnavska
4
Dela
4 vsko
Betnavskanaselje vrstn
ih hiš
cesta,
na Tabo
Marib
ru
or
Grade
Trbovlje
Ljubljana
Brezje
Vila Savnik
Gorenjska cesta 2, Radovljica
Razstavljena bodo dela študentk in študentov
V spremljevalnem programu bo nastopil
saksofonist Blaž Trček.
Prezbiterij cerkve Sv. Katarine
ter nekaj njegovih osebnih predmetov
iz
Topol pri Medvodah
Postojna
1
ik
Vila Savn
vljica
2, Rado
Jesenice
Radovljica
Radovljica
ale
Letno kopališče Obla Gorica
Radovljica
Vurnikovi dnevi 2014
prof. Ranka Novaka.
zbirke v lasti družine Žumer.
sta zakonca Vurnik prvič poklicno
sodelovala, in sicer pri preureditvi
škofovske kapele v Trstu, s čimer sta
začrtala pot svojemu nadaljnjemu
skupnemu delu. Helena Kottler
Vurnik se je uveljavila predvsem kot
cerkvena slikarka, njene slike pa so
krasile oltarje vseh pomembnejših
ljubljanskih cerkva. Leta 1927 je
na dunajski akademiji, pri prof.
Jettmarju, opravila še študij slikarske
specialke. Najbolj znameniti deli,
ki sta nastali v sodelovanju Ivana
in Helene Vurnik, sta Zadružna
gospodarska banka in preureditev
cerkve sv. Petra v Ljubljani.
Akademije za likovno umetnost in oblikovanje,
prof. Boštjan Botas Kenda.
Darilo slovenske arhitekture -
ju bomo slavnostno odprli
odprta vsak dan, med 8. in 21. uro.
Grafično oblikovanje, podTrst
vodstvom
arhitektova pomembnejša arhitekturna
dela
2
Helena Kottler Vurnik je bila slikarka,
risarka in ilustratorka, ki je ustvarjala
v obdobju umetnostnega sloga
secesije. Veljala je za mojstrico
vseh slikarskih in grafičnih tehnik
ter uporabne umetnosti. Slikala je
v olju, ustvarjala je v tehniki emajla
in mozaika, grafike, ukvarjala se je s
knjižno opremo oziroma ilustracijo,
izdelovala je vinjete za časopise ter
predloge za vezenje, tudi za cerkvena
bandera. S svojim umetniškim delom
je vplivala na razvoj t. i. narodnega
sloga, dekorativne umetnosti ter
cerkvene umetnosti 20. stoletja v
Sloveniji.
V Radovljiški graščini bo otvoritev razstave
Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik:
Radovljiška graščina bo v času razstave
pod vodstvom prof. Vladimirja Pezdirca
in doc. Jureta Miklavca, ter smeri
arhitekta Ivana Vurnika, ki bo predstavila
14
Delavsko naselje vrstnih hiš na Taboru
Betnavska cesta, Maribor
Radovljica, gospod Ciril Globočnik, in dekan
petek, 16. maja 2014,
b 18. uri v Radovljici.
arhitekta Ivana Vurnika, ki
Izola
V Galeriji Šivčeva hiša bo otvoritev
priložnostne razstave ob 130-letnici rojstva
Sv. Cirila
Murska Sobota
Razstavo bosta odprla župan občine
ter med 16. in 19. uro.
Rodila se je na Dunaju, kjer je tudi
študirala. Leta 1913 je spoznala Ivana
Vurnika, s katerim sta se poročila in
se naselila v Radovljici. Že istega leta
zbirke v lasti družine Žumer.
ob 130.
obletnici rojstva
Ptuj
ter nekaj njegovih osebnih predmetov iz
vabljeni na
razen ob ponedeljkih, med 10. in 13. uro
Vrata
Trst
kapela
Maribor
razstavi
Galerija Šivčeva hiša je odprta vsak
dan
prof. Ranka Novaka.
14
Aljaževa
cesta
Jesenice
Slovenj Gradec
Razstavi bosta na ogled do 1. junija
2014.
ljudno
Grafično oblikovanje, pod vodstvom
a
Obla Goric
Radovljica
Jesenice
pod vodstvom 4240
prof.
Vladimirja Pezdirca
Radovljica
arhitektova pomembnejša arhitekturna dela
15
kopališče
Slovenj
Domž
ina
Vrata
u bomo slavnostno odprli
V
in doc. Jureta Miklavca, ter smeri
arhitekta Ivana Vurnika, ki bo predstavila
V Galeriji Šivčeva hiša bo otvoritev
5
rhitekta Ivana Vurnika, ki
Poštnina plačana
pri pošti
priložnostne razstave ob 130-letnici rojstva
10
obletnici rojstva
8
Koper
Gorenjska
9
razstavi ob 130.
7
Sokolski
dom
Tabor 13, Ljubljana
Kočevje
1
Celje
Trst
Zadružna gospodarska banka
Miklošičeva cesta 8, Ljubljana
da
Vrata
Letno
5
Anatomski inštitut
Zaloška cesta 4, Ljubljana
in Meto
Velenje
Sokolski dom
Tabor 13, Ljubljana
Novo Mesto
Sv. Cirila
Trbovlje
Domžale
Ljubljana
kapela
Slovenj
Loka
Sv. Katr
Radovljica
Brezje
Trbovlje
Ljubljana
Sv. Katrina
Postojna
10
Aljaževa
4
ike
ne boln
za pljuč
Sanatorij Golnik
ik 36,
Goln
4
Sanatorij za pljučne bolnike
Golnik 36, Golnik
Sanatorij
za pljuč
Golnik
ne bolni
36, Goln
ke
ik
a
Murska Sobot
Mursk
a Sobo
ta
Gradec
bolnike
Sanatorij
Golnik za pljučne boln
36, Goln
ike
ik
Kapela
Sv. Franč
Brezje
iška Asišk
ega
Kapela Sv. Frančiška Asiškega
ega
Brezje
iška Asišk
Sv. Franč
Velenje
ik
Škofja
Jesenice
ega
iška Asišk
Sv. Franč
Maribor
Kamn
Vrata
Občina
Radovljica
2
5
10
skupnost
Radovljica
11
Slovenj
3
ne
za pljuč
Sanatorij Golnik
36,
Golnik
Kapela
Brezje
e
ev fasad agaj
Pom
Preuredit
Marije
bazilike
Brezje
Radovljica
9
14
Domžale
9
V spremljevalnem programu bo nastopil
cerkvena slikarka, njene slike pa so
krasile oltarje vseh pomembnejših
Kamnik
Celje
grobnica
družinska
vljici
Vurnikova pališče v Rado
poko
Staro
dvor
grajski Letno kopališče Obla Gorica
Hotel
vljica
6
Radovljica
2, Rado
a
cesta
Obla Goric
Kranjska
Krajevna
kopališče Radovljica
Letno
Sv. Katrina
Škofja Loka
ljudno vabljeni na
sloga, dekorativne umetnosti ter
cerkvene umetnosti 20. stoletja v
Rodila
se je na Dunaju, kjer je tudi
Sloveniji.
študirala.
Leta 1913 je spoznala Ivana
Rodila se je na Dunaju, kjer je tudi
študirala.s Leta
1913
jese
spoznala
Ivana
Vurnika,
katerim
sta
poročila
in
Vurnika, s katerim sta se poročila in
se
se naselila
naselila v
v Radovljici.
Radovljici. Že
Že istega
istega leta
leta
Celje
Trbovlje
Domžale
sodelovala, in sicer pri preureditvi
škofovske kapele v Trstu, s čimer sta
začrtala pot svojemu nadaljnjemu
sta zakonca Vurnik prvič poklicno
sodelovala,
in sicer Leta
pri preureditvi
ljubljanskih cerkva.
1927 je
škofovske kapele v Trstu, s čimer sta
na dunajski
pri prof.
začrtala
potakademiji,
svojemu nadaljnjemu
skupnemu
delu. Helena
Kottler
Jettmarju, opravila
še študij
slikarske
Vurnik se je uveljavila predvsem kot
specialke.slikarka,
Najbolj znameniti
cerkvena
njene slikedeli,
pa so
krasile
oltarje
pomembnejših
ki sta nastali
v vseh
sodelovanju
Ivana
ljubljanskih cerkva. Leta 1927 je
in Helene
Vurnik,
sta Zadružna
na
dunajski
akademiji,
pri prof.
Jettmarju,
opravila
slikarske
gospodarska
bankaše
inštudij
preureditev
specialke. Najbolj znameniti deli,
cerkve
sv. Petra
v Ljubljani. Ivana
ki
sta nastali
v sodelovanju
in Helene Vurnik, sta Zadružna
gospodarska banka in preureditev
cerkve sv. Petra v Ljubljani.
Vila Savn
cesta 2,
ik
ice Radovljica
Jesen
Kranj
Kamnik
Kamnik
knjižno opremo oziroma ilustracijo,
sloga,
dekorativne
terter
izdelovala
je vinjeteumetnosti
za časopise
predloge umetnosti
za vezenje,20.
tudi
za cerkvena
cerkvene
stoletja
v
bandera. S svojim umetniškim delom
Sloveniji.
je vplivala na razvoj t. i. narodnega
Kranj
Sv. Katrina
V
Delavsko naselje vrstnih hiš na Taboru
Betnavska cesta, Maribor
Velenje
Velenje
Golnik
Golnik
prof. Boštjan Botas Kenda.
Gorenjska
Vidic
Resman
Rado
vljici
družine
vljica
če v Rado
Grobnica
pokopališ
Brezje
Staro
ik
Golnik
Vila Savn
Radovljica
cesta 2,Vila Savnik
Gorenjska
Kranj
Gorenjska cesta 2, Radovljica
Golnik
Brezje
Brezje
Kranj
2
risarka in
ilustratorka,
ki je
ustvarjala
knjižno
opremo
oziroma
ilustracijo,
bandera.
S svojim
delom
v olju, oblikovanje,
ustvarjala
jeumetniškim
v tehniki emajla
študijske smeri Industrijsko
in vplivala
mozaika,
grafike,
se je s
je
na
razvoj ukvarjala
t. i. narodnega
Murska Sobota
Ptuj
Škofja Loka
Aljaževa kapela Sv. Cirila in Metoda
Vrata
vslikarka
olju, ustvarjala je v tehniki emajla
Vrata
odprta vsak dan, med 8. in 21. uro.
Škofja Loka
Maribor
Ptuj
Aljaževa kapela Sv. Cirila in Metoda
Vrata
v obdobju umetnostnega sloga
secesije. Veljala je za mojstrico
in
mozaika,
ukvarjala se je s
1., 2., in 3. letnika Akademije
zagrafike,
likovno
Helena Kottler
Vurnik je bila slikarka,
dvor
11
Radovljiška graščina bo v času razstave
Kapela
Brezje
Preureditev fasade
bazilike Marije Pomagaj
Brezje
cesta
ter med 16. in 19. uro.
Radovljica, gospod Ciril Globočnik, in dekan
3
14
Maribor
Slovenj Gradec
Jesenice
14
Poštnina
plačana
pri pošti
4240 Rado
vljica
Vurnikovi dnevi 2014
Delavsko naselje vrstnih hiš na Taboru
Betnavska cesta, Maribor
ter uporabne umetnosti. Slikala je
Slovenj Gradec
Jesenice
Radovljica
Radovljica
na
Murska Sobota
v obdobju umetnostnega sloga
Vrata
Kranjska
14
Razstavo bosta odprla župan občine
vseh slikarskih in grafičnih tehnik
skupnemu delu. Helena Kottler
saksofonist Blaž Trček.
uporabne
umetnosti.
Slikala(1882–1962)
je
Vurnik se je uveljavila predvsem kot
Razstavljena bodo dela ter
študentk
in študentov
Helena
Kottler
Vurnik
Občina
Radovljica
je vinjete
za
časopise ter
secesije.
Veljala
je
mojstrico
umetnost in oblikovanjeizdelovala
Univerze
v zaLjubljani,
vseh slikarskih
in grafičnih
tehnik
predloge
za vezenje,
tudi za
cerkvena
Vrata
14
ina plača
risarka in-ilustratorka, ki je ustvarjala
Darilo slovenske arhitekture
4
grajski
Staro Gorica
Radovljica
Ljubljana
Krajevna
skupnost
Radovljica
saksofonist Blaž Trček.
Gorenjska cesta 2, Radovljica
Vurnikova družinska grobnica
grobnica
Staro pokopališče
v Radovljici
družinska
vljici
l
11 Hoteob
6
vljica
razen
ponedeljkih,
med 10. in 13. uro
6
2, Rado
prof. Ranka Novaka.
izgradnje novega cesarskega
dvora, dunajskega Hofburga. Leta
1919 se je naselil v Ljubljani. V letih
1919—1946 je kot predstojnik vodil
Oddelek za arhitekturo, nanj pa je iz
tujine povabil tudi arhitekta Jožeta
Plečnika. Med letoma 1925 in 1957 je
vodil arhitekturni seminar, ki so mu
rekli Vurnikova šola. Od leta 1954
je bil častni član Zveze arhitektov
Jugoslavije in častni predsednik
Društva arhitektov Slovenije. Leta
1954 je bil odlikovan z redom dela,
leta 1961 je na Dunaju za svoje delo
prejel ugledno Prechtlovo nagrado,
leta
1966 paVurnik
je dobil
tudipoklicno
Prešernovo
sta zakonca
prvič
nagrado.
V Radovljiški graščini bo
otvoritev
Akademije za likovno umetnost in oblikovanje,
Helena
Kottlerrazstave
Vurnik (1882–1962)
slikarkaVurnik:
Ivan Vurnik in Helena Kottler
ob 18. uri v Radovljici.
V spremljevalnem programu bo nastopil
1., 2., in 3. letnika Akademije zaVilalikovno
Savnik
poznavalec sodobnih kulturnih
tokov. V njegovem zelo raznolikem
opusu izstopajo dela izrazite
inovativnosti. Vurnikovo ustvarjanje je
zaznamovalo tudi življenje s Heleno
Kottler Vurnik, na Dunaju rojeno
in akademsko izšolano slikarko,
grafičarko ter ilustratorko, s katero
sta sodelovala predvsem pri delih za
cerkvene naročnike. Pomemben je
tudi
arhitektov
prispevek
k prenovi
Helena
Kottler Vurnik
je bila
slikarka,
spomeniških objektov.
Vidic
Resman
družine v Radovljici
e
Grobnica
pališčResman
Grobnica
družine
Vidic
Staro poko
Staro pokopališče v Radovljici
Razstavi bosta na ogled do 1. junija 2014.
Hotel grajski dvor
Kranjska cesta 2, Radovljica
Letno
kova
Rado
e v dan
kopališče
Galerija Šivčeva hiša
jeVurni
odprta
vsak
Obla
pokopališč
Sokolski dom
Tabor 13, Ljubljana
v petek, 16. maja 2014,
Sanatorij za pljučne bolnike
Golnik 36, Golnik
Kapela Sv. Frančiška Asiškega
Brezje
umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani,
študijske smeri Industrijsko oblikovanje,
Poštn
pri pošti
vljica
4240 Rado
15
Akademije za likovno umetnost in oblikovanje,
Razstavljena bodo dela študentk in študentov
za arhitekturo. Vurnik je v začetku
svojega arhitekturnega dela razvijal
zbirke v lasti družine Žumer.
t. i. narodni slog, pozneje pa se
je usmeril k funkcionalizmu. Bil je
4
ju bomo slavnostno odprli
prof. Boštjan Botas Kenda.
Vurnikovi dnevi 2014
ter nekaj njegovih osebnih
predmetov
iz
Ljubljani,
ki je bil temelj Fakulteti
odprta vsak dan, med 8. in 21. uro.
V Radovljiški graščini bo otvoritev razstave
Darilo slovenske arhitekture
- Vila Savnik
Gorenjska cesta 2, Radovljica
arhitektova pomembnejša arhitekturna dela
Radovljiška graščina bo v času razstave
Preureditev fasade
bazilike Marije Pomagaj
Brezje
Zadružna gospodarska banka
Miklošičeva cesta 8, Ljubljana
Radovljica
Letno kopališče Obla Gorica
Radovljica
obletnici rojstva
arhitekta Ivana Vurnika, ki
ter med 16. in 19. uro.
Radovljica, gospod Ciril Globočnik, in dekan
13
in doc. Jureta Miklavca, ter smeri
Grafično oblikovanje, pod vodstvom
3
12
12
Kapela
Sv. Franč
Brezje
iška Asišk
ega
e
v fasad
Preuredite e Pomagaj
Marij
bazilike
Preur
editev
Brezje
fasade
bazil
ike Marij
e Poma
Brezje
gaj
Gorenjska
Vila Savn
17
cesta
2, Rado ik
vljica
16
pod vodstvom prof. Vladimirja Pezdirca
8
ob 18. uri v Radovljici.
Letno kopališče Obla Gorica
11
arhitekta Ivana Vurnika, ki bo predstavila
razen ob ponedeljkih, med 10. in 13. uro
Razstavo bosta odprla župan občine
6
Ivan Vurnik
in Helena Kottler Vurnik:
Grobnica družine Resman Vidic
Staro pokopališče v Radovljici
priložnostne razstave ob 130-letnici rojstva
3
Golnik 36, Golnik
ob 130.
Anatomski inštitut
Zaloška cesta 4, Ljubljana
prof. Ranka Novaka.
6
zbirke v lasti družine Žumer.
Vurnikova družinska grobnica
Staro pokopališče v Radovljici
V Galeriji Šivčeva hiša bo otvoritev
vabljeni
na
Sanatorij za pljučne bolnike
7
arhitektova pomembnejša arhitekturna dela
ter nekaj njegovih osebnih predmetov iz
ju bomo slavnostno odprli
v petek, 16. maja 2014,
Kapela Sv. Frančiška Asiškega
12
Brezje
razstavi
Galerija Šivčeva hiša je odprta vsak
dan
Brezje
Grafično oblikovanje, pod vodstvom
ne
pokopališčResman Vidic
e v Rado
vljici
Novo Mesto
11
obletnici rojstva
Razstavi bosta na ogled do 1. junija
2014.
ljudno
Preureditev fasade
arhitekta Ivana Vurnika, ki bo predstavila
18
Grobnica
druži
Staro
Kočevje
pri pošti
bazilike
Marije Pomagaj
in doc. Jureta Miklavca, ter18
smeri
Staro pokopališče v Radovljici
arhitekta Ivana Vurnika, ki
Hotel grajski dvor
Kranjska cesta 2, Radovljica
V
Poštnina plačana
pod vodstvom 4240
prof.
Vladimirja Pezdirca
Radovljica
17
Staro ob
pokopališče
v Radovljicirojstva
priložnostne razstave
130-letnici
16
razstavi ob 130.
Vurnikova
Staro pokodružinska grob
nica
pališče
v Rado
vljici
Obla Goric
a
Radovljica
6
kopališče
Postojna
plačana
pri pošti
4240 Rado
vljica
V Galeriji Šivčeva hiša bo otvoritev
ljudno vabljeni na
Grobnica družine Resman Vidic
Vurnikova družinska grobnica
Hotel grajski dvor
Kranjska cesta 2, Radovljica
Letno
1
V
13
18
Preuredit
ev fasad
bazilike
e
Marije
Brezje
Pomagaj
16
Hotel grajs
ki dvor
cesta 2,
Radovljica
11
Trst
Poštnina
pri pošti
4240 Radovljica
13
Aljaževa kapela Sv. Cirila in Metoda
Vrata
plačana
17
17
16
Kranjska
Rojen je bil v Radovljici, v podobarski
oz. kamnoseški družini. Arhitekturo
je študiral na Visoki tehnični šoli na
Dunaju. Eno leto se je izpopolnjeval
v mojstrski šoli arhitekta Otta
Wagnerja. Med letoma 1913 in 1915
je deloval kot pomožni arhitekt
izgradnje novega cesarskega
dvora, dunajskega Hofburga. Leta
1919 se je naselil v Ljubljani. V letih
1919—1946 je kot predstojnik vodil
Oddelek za arhitekturo, nanj pa je iz
tujine povabil tudi arhitekta Jožeta
Plečnika. Med letoma 1925 in 1957 je
vodil arhitekturni seminar, ki so mu
rekli Vurnikova šola. Od leta 1954
je bil častni član Zveze arhitektov
Jugoslavije in častni predsednik
Društva arhitektov Slovenije. Leta
1954 je bil odlikovan z redom dela,
Rojen je bil v Radovljici, v podobarski
oz.
družini.za
Arhitekturo
letakamnoseški
1961 je na Dunaju
svoje delo
je študiral na Visoki tehnični šoli na
prejel ugledno
Prechtlovo
nagrado,
Dunaju.
Eno leto
se je izpopolnjeval
v
mojstrski
arhitekta
leta
1966 pašoli
je dobil
tudiOtta
Prešernovo
Wagnerja. Med letoma 1913 in 1915
nagrado.
je
deloval kot pomožni arhitekt
12
Koper
Poštnina
pri pošti
vljica
4240 Rado
Poštnina plačana
13
Ivan Vurnik (1884–1971)
arhitekt in urbanist
Arhitekt Ivan Vurnik velja za
pionirja moderne arhitekture in
za utemeljitelja urbanizma na
Slovenskem (poleg Jožeta Plečnika
in Maksa Fabianija). Zaslužen je
za ustanovitev arhitekturnega
oddelka na Tehnični fakulteti v
Ljubljani, ki je bil temelj Fakulteti
za arhitekturo. Vurnik je v začetku
svojega arhitekturnega dela razvijal
t. i. narodni slog, pozneje pa se
je usmeril k funkcionalizmu. Bil je
poznavalec sodobnih kulturnih
tokov. V njegovem zelo raznolikem
opusu izstopajo dela izrazite
inovativnosti. Vurnikovo ustvarjanje je
zaznamovalo tudi življenje s Heleno
Kottler
Vurnik, na(1884–1971)
Dunaju rojeno
Ivan Vurnik
in
akademsko
izšolano slikarko,
arhitekt
in urbanist
grafičarko ter ilustratorko, s katero
Arhitekt Ivan Vurnik velja za
pionirja
moderne
arhitekture
in
sta sodelovala
predvsem
pri delih
za
za utemeljitelja urbanizma na
cerkvene naročnike.
Pomemben
je
Slovenskem
(poleg Jožeta
Plečnika
in
Maksa
Fabianija).
Zaslužen
je
tudi
arhitektov
prispevek
k prenovi
za ustanovitev arhitekturnega
spomeniških
objektov.
oddelka
na Tehnični
fakulteti v
18
Izola
3
12
Preureditev pročelja
cerkve Sv. Petra
Ljubljana
18
Vila Adlešič
Groharjeva ulica 7, Ljubljana
17
Vila Vurnik
Finžgarjeva ulica 2, Ljubljana
16
družine
pokopališ Resman Vidic
če v Rado
vljici
Notranjščina škofovske kapele
Trst
13
18
Grobnica
6
2
11
Prezbiterij cerkve Sv. Katarine
Topol pri Medvodah
Kranjska
barski
v podo o
Radovljici, Arhitektur
ni.
je bil v
na
Rojen oseški druži
čni šoli
oz. kamn na Visoki tehni olnjeval
ral
k
in
se je izpop
je študi
Ivan Vurniarhitekture
Otta
Eno leto
Arhitekt
arhitekta
na
Dunaju.
in 1915
moderne
trski šoli letoma 1913
ika
urbanizma
pionirja
v mojs
Med
eljitelja g Jožeta Plečn
arhitekt
za utem
(pole
Wagnerja.kot pomožni skega
žen je
Zaslu
nskem
al
nija).
Slove
je delov novega cesar urga. Leta
ega
a Fabia
arhitekturnteti v
in Maks
izgradnje jskega Hofbjani. V letih
ovitev
fakul
, duna
v Ljubl
za ustan na Tehnični
lteti
il
vodil
dvora
ik
Faku
lj
je nasel
stojn
oddelka ki je bil teme v začetku
1919 se 6 je kot pred , nanj pa je iz i
je
) al
a
barsk
Ljubljani,kturo. Vurnik dela
razvij
1919—194za arhitekturo, vkta
971
Jožet
podo
ega4–1 se
roje
arhite
za arhite nik
(188
1957
Oddelek bil
tudi vljici
pa
Rado
inektu
arhitekturn
Arhit
Vur
je bil v letom
a 1925
poznejetu. Bil je
na
n pova
svojega
družini.
tujine
so mu
Ivan
Roje
anis
ni slog,
ki šoli
ični
Medki
nar,
val
ionalizm rnih
ika.oseš
i tehn
t in urb
kamn
t. i. narod
i semi
Plečn
1954
Ivan
oz.
Visok
itek
za
kturn
ril k funkcbnih
kultu
letaolnje
izpop
arh
Vur
iral na
Od
arhite
ik velja re likem
se je
je usme
štud
šola.
vodil
sodo
je
Vurn
leto
cnik
razno in
Ottaktov
(188
kova
ektu
arhite
Ivan
avale
zelo4–1
arh
ekta
ju. Eno
ekt
poznitek
vemarhit
Zveze
inik1915
rekli Vurni
971) je Duna
Arhit
na
članarhit
a te
njego
sedn
t inerne
izrazi
. V mod
a 1913
trskiišoli
nizm
i pred
dela
ika
rjanje
tokov
bil častn
letom
urba
ajourb
anis
Leta
vjemojs
pionirja
Arhit
Plečn
lja
ustva
in častn
nije.ekt
arhit
ekt
o
u izstop
eljite
Jožetat s Helen
slavij.eMed
Slove
Ivan
gkovo
opus
Vurni
utem
a dela,
Jugonerja
ktovožni
Wag
Vurn
za
pion
sti.(pole
nježen je
kot pom
m
ik
arhite
tivno
redom Leta
z rskeg
velja
življe
Zaslu
tvaval
nske
mod
cesa
inovairja
delo
tudi
ovan
. delo
za
ga
a o
nija).
Druš
loerne
je
rojen
Slove
za
ju
odlik
svoje
urga
utem
rneg
nove
Fabia
arhit
mova
za
bil
a
Duna
ju
je
eljitek,
ektureko,
do,
a Hofb
na ektu
zazna
MaksVurni
V letih
Duna
1954dnje
lja
izgra
in
Slove
v arhit
Roje
jskeg
nagra
slikar
teti vin o
urba
jani.
je na
Ivan
Vurnik
(1884–1971)
no
na,je
ovite
nske
er
duna
fakul
tlovo
1961
bil
v Ljubl
Kottl
mTehn
ični nizm
rnovo
ustan
kater
o izšola
lil
Prech
lteti
vno
letakamn
(pole
ik vodil
dvor
za
in
Rado
oz.
o,a sna
Maks
Preše
nase
gatork
stojn
na
lj Faku
jeoseš
vljici
Jože
tudi
l ugled
se
je iz
lkaaemsk
Fabia
pred
, v podo
teme
in akad
delih
tku za
tazače
arhitekt
in
urbanist
dobil
preje
bil
kot
1919
Plečn
odde
za
je
nija).
je ilustr
jejeki
nanj pabarsk
družini.
študiral6
ustan
kiter
arko
vsem
ika
je v pri
Zaslu
jal
ta
ovite
—194 pa
pred
grafičjani,
ekturo,ArhitJože
na Visok
žen
razvije
Vurnik
mben
leta 1966
1919
vVurnik
Ljubl
odde
Duna
arhit
ro.
ekturojei
lovala
dela
ekta
zavarhit
Pome
Rojenelek
je Eno
bil
Radovljici,
v podobarski
Arhitekt
Ivan
velja
za je vi
a rneg
lkaektu
i tehn
ju.
ektu
sode
do.
arhit
na
nike.
rneg
sta
1957
arhit
ičniinšoli
se
preno
Tehn
nagra
tudi
leto
za
Ljubl
vOdd
ektu
naroč
mojs
ični
se je
evek
oz.
kamnoseški
družini.
Arhitekturo
pionirja
arhitekture
eje kpa ainje
enemoderne
arhit
na
a 1925
trski bil
pova
fakul
ga
izpop
prisp
ki je bil
pozn
cerkvjani,
so mu
šoliletom
tetiBil
tujine
svoje
za
Wag
slog,urbanizma
arhitekta
arhit
teme
nar, kiolnje
je študiral
Visoki
tehnični
šoli na
za
utemeljitelja
na v
nerja
dniktov
arhite
ika. Med
naliz
lj mu.
semi
iotov.
tudi
. na
Faku
objek
Medrni
Otta1954val
i. naroektu
Plečn
t.
svoje
rnih
je
Vurn
funkc
lteti
leta
delo
ektu
kihro.
enišk
Dunaju.
Eno
letoletom
se jeaizpopolnjeval
Slovenskem
(poleg
Jožeta
Plečnika
kultu
ga
ik
val
arhit
je
arhit
v
spom
1913ekto
kot pom
v začelikem
usmeril
šola. Od
ektubnih
vodil
je
t.
izgra
Ivan
tku
c sodo
naro
rneg
v mojstrski
šoli arhitekta
Ottainik1915
ini.Maksa
Fabianija).
Zaslužen
dnje ikova
ožni
e arhit
zelo
dni
Vurn
Vurn
avale
a razno
arhit
Zvez
nove
dela je
slog,
rekli
pozn
je
ovem
ikarhitekturnega
ekt
sedn
član
ga
iMed
pozneje ite razvijal je dvor
(188
cesa
Wagnerja.
letoma
1913
in 1915
za usme
ustanovitev
a, duna
njeg
Vril
i pred
arhi
v.tekt
rskeg
4–19
k funkc
dela izraz
rjanje
bil častn
pa 71)
jskeg
častn
je
toko
pozn
1919
in
se
nije.aLeta
ustva
ioikovo
av Hofb
je deloval
pomožni
arhitekt
oddelka
nac pajo
Tehnični
fakulteti
v no
avale
se je ekot
naliz
in
izsto
Slove
slavij
u
urb
mu.
dela,
nase
urga
sodo
Hele
m
Jugo
opus
anis
toko
ekto
1919
lil vcesarskega
Arhit
nje
v.ekt
izgradnje
Ljubljani,
kisti.
je Vurn
bil bnih
temelj
Fakulteti
—194
t s Bil oje
z redo . Leta
Ljubl
V njeg
tivno
tva arhit
življekultu
delo
6novega
Ivan ovem
je kotovan jani.
Druš
rnih
tudi
inova
opus
Odd
VLeta
pioni
letih
pred
za svoje
valo Vurni
dvora,
Hofburga.
za arhitekturo.
Vurnik
jeju
v rojen
začetku
u
elek
62)
bilzaodlik
kzelo
ju stojn
rjaizsto
jedunajskega
velja
ado,
amo
Duna
razno
mode
2–19
pajo
Duna
nadela
arhit
za rko,
1954
zazn
inova
tujine
ikVvodil
na
ik,rne
o nagr
likem
za utem
(188
slika
ektu
19191961
se
jejenaselil
v Ljubljani.
letih
svojega
arhitekturnega
dela
tivno
ikrazvijal
arhite
Vurn
pova
htlov
cno
o
ano
izraz
ro, nanj
er
rnovo
eljite
sti.lja
Precprvič
bil tudi
kture
poklipa
Vurn
izšol
ite
leta
Kottl
zazn
Rojen
Plečn
oVurn
s kater
dno
Slove
o,pa
in za
tler
urban
amo
1919—1946
jeVurni
kot predstojnik
vodil
t. i. narodni
slog,
pozneje
se
karhit
ikovo
jeiiz
emsk
tudi Preše
je
ugle
editv
nskem
lika.
Kot
atork
bil
valo
izma
Med
akad
ustva
v je
dobilpri ekta
delih
ca
Rado
preur
ilustrživlje
preje
in
Kottl
tudi
ena
oz.
vodil
naBil
(pole
Jože
letom
pri
in
rjanje
kamn
paarhitekturo,
sta
vljici,
zakon
Hel
Oddelek
za
parje
iz
je usmeril
kter
funkcio
je
er Vurn
Maks
ta
g nalizmu.
arhitosešk
a 1925
vsem
sta
1966
čarko
v,nanj
njea sPlečn
čime
a Fabia
ektu
en jeka,je rekli
, in sicer
spodo
ik,
predJožet
leta
grafi
in
je
a nija).
i druži
in
Hele
rni
na
emb
barsk
študi
za
lovala
akad
Trstu
1957
Duna
u jei
tujine
povabil
tudi
arhitekta
Jožeta
poznavalec
sodobnih
kulturnih
loval
Vurn
rka
ustan
slikar
ika
no
ni.nar,
Pom
le vsemi
ralikova
.Zaslu
sode
emsk
ado.
ovi
Arhit
bila
na Visok
sode
ljnjem
ovite
slika
kape
žen
o
nagr
k jeju
pren
ki ektur
sta
grafi
Duna
je
nada
izšol
v čnike
krojen
šola.
so
vske
bil častn
odde
arhite
jeorjala
naro
i tehni
čarko
Vurni
mu
Plečnika.
Med
letoma
1925
1957
tokov.
V njegovem
zelo
raznolikem
muoje
ju.
ano
evek
er
Od
ustva
er
škofo
lka
Eno
ene
kturn
jeega
svoje
čniinšoli
nater
Kottl
kislika
prispa,
Kottl
letoZvez
aizstopajo
poti član
vilustr
cerkv
a leta
sta
Tehn
vvodil
Jugo
rko,
mojs
1954
se
Ljubl
na
sode
kot
ekto
ični
arhitekturni
seminar,
so mu
opusu
dela
izrazite
atork
Helen
jee izpop
atork
slavij
Helen
trskiedelu.
jani,
začrtala
sloga
fakul
arhit
ktov.
arhitki
ilustr
vsem
o,teti
šoli
kiihjea
ega
in častn
olnje
s kater
a inloval
tudi
cerkv
obje
Wagn
ekto
pred
arhite
pred
bil
za
v o je Druš
nostn
val
vila
rekli nemu
Vurnikova
šola.
leta
1954
inovativnosti.
Vurnikovo
ustvarjanje
risark
vso
tva
teme
arhite
ene
erja.
vsem
kta
i Od
pred
skup
trico
enišk
umet
arhit
Otta
naro
uvelja
lj Faku
kturo
slike
bju
jeMed
pri
sednpa
ekto
spom
tudi
je
1954
čnike
za. mojs
letom
delih
.la
lteti
k za
svoje
Vurni
je življenje
obdo
ikjših
vnjene
arhit
je delov
bil kčastni
član
Zveze
s Heleno
vzaznamovalo
jese
Slove
aarhitektov
ka,
tehni
Vurni
ga arhite
alslikar
kPom
bil
1913
ekto
jenih
kot
Veljavtudi
mbne
odlik
nije.
vemb
pomo
začet
ije.
in
spom
izgra
leta
prisp
1915
je
kturn
ena
grafič
Leta
ovan
en
t.
pome
a
i.
ku
1961
in
Jugoslavije
in
častni
predsednik
Kottler
Vurnik,
na
Dunaju
rojeno
dnje
seces
žni
eniških
je
narod
evek
je
ega
cerkv
z redo
arhite
nove
e vseh
. Slikal
je
dela
1927
k pren
na
obje
slikarniskih
slog,
dvora
preje
gaa.
mkt
nostislikarko,
oltarj
la
Duna
razvij
je
Leta
dela,
cesar
ktov.
Društva
arhitektov
Slovenije.
Leta
in usme
akademsko
izšolano
ovi
vseh
pozn
le,ugle
umet
emaj
duna
ju za
al
krasil
skega
eje ki
cerkv
ril
prof.
abne
jskeg
hdno
svoje
k funkcje v tehni
pa
pri
1919
leta
upor
Prec
se
pozn
a Hofb
anski
ske
delo
19541966
je bil
odlikovan
z, redom
dela,
grafičarko
ter
ilustratorko,
s katero
se je s
ter
se
ionalizmjala
emiji
htlov
avale
ljublj
rjala
je
slikar
urga.
j
nasel
akad
pa
o
c
ustva
je Dunaju
u. Bil
nagr
jski
sodo
1919
nagr
študi
Leta
il v Ljubl
dobi
e, ukvar pri
tokov
še
olju,
acijo,
ado,
—194
je za
duna
leta
1961
je
na
zajani.
svoje
delo
sodelovala
predvsem
delih
bnih
ado.
vsta
62)
l tudi
na
grafik
. Vika,
deli,
ilustr
6oprav
kultu
njego
je kotila
2–19
Preše
ma
eniti
V
Odde
rnih(188
letih
ter
vem
opus
moza
pred
oziro
znam
rnov
prejelarju,
ugledno
Prechtlovo
nagrado,
cerkvene
naročnike.
Pomemben
je
in
lek
icno
olj
zelo
mo
stojn
u izstop
Jettm
za
Ivana
nikise
pokl
časop
razno
Najb
ju ik
arhite
o opre ajoprispevek
tujine
vodil o
Vur
te za
prvič
inova
likemena
lovan
ialke.
dela
leta 1966
paVurn
jesode
dobil
tudi
Prešernovo
tudi arhitektov
prenovi
ikkturo
knjižn
cerkv
pova
tler
vinje
redit vi
spec
tivnosti.
,preu
je
izrazikza
nanj
žna
li v tudi
Kot
tudi
ncabil
Plečn
parjesta
te
ovala
Zadru
pri
Vurnije,
nasta
zazna
ena
viz
arhite
zako
nagrado.
spomeniških
objektov.
izdel
ika.
sta
k, sta
kovo ustva delom
ki
mova vezen
Hel
sta
edite
kta
in sicer
, s čime
Vurni
a,
Jožet
eMed
preur
vodil
letom
loge zalo tudi življe
umetniškim
in
Kottl
rka,
loval
rjanje
nega
predarka
arhite
a 1925ljnjemua
le vaTrstu
slika
er Vurni
in Helen
svojim t. i. nje
Hel
sode
bank
je rekli
kturn
bila
kape
ena
jani. in 1957
era. SKot
s Helen
j ik jenarod
k,razvo
slik
odar
in
vske ska
na
seminada
terrjala
Ljubl
band
akad
Duna
je
vi mu
Vurn
o
gospVurni
nar, ki er
škofo
ustva
svoje
nosti
kova
emsk
tler
la naer
Petra
rojen
pot
so mu
kijuje
je
na Kottl
Kottl
šola.
slik
o izšola
a,Vur
e umet
bil ala
e sv.
grafič
kot
na
je vpliva
tjaov
HeleOd
častn
arka
nik
cerkv
atork
rativn
začrt
no slikar
Hele
vsem
leta
sloga
stole
član.
(1882–19
deko
u idelu
ter
20.
1954so
,aarko
Jugo
in ilustr
nega
ilustr
ko,
sta
nem
nosti
slavije uveljZveze
sloga
avila pred
pa
sode
tnost
atork
arhite
skup
risark
Hele
umet
62)
lovala
slikektov
umepred
o, trico
je in častn
na
ene
Druš
s kater
mojs
bju
Kottl
cerkv
njene
ik
tvasearhiterka,
i predsedn
je zavsem
nejših
obdo
erlaVurn
ene
Vurn
vcerkv
risark
tehnik o
naroč
slika ktov pomemb
pri
niji.
1954 je
a inVelja
ik čnih
ik
delih
tudi
ena
je bila
nike.
je za
sije.
tudi
Slovenije. je
ilustratork
grafi
Slove
la
jeslika
arhite
bil odlik
cerkv
Pome
vsece
je vseh
obdo
kjer
1927Leta
i. Slika
ktov in
ju,
leta
mben
rka,
oltar
a,
ovan
Leta
bjurskih
Ivana
spomslika
la
prisp
le
ki
tnost
1961
a.
Duna
jeikiustva
ala je
ume
z redo
emaj
enišk
evek
krasi
ume
vsehsije.
sece
sta
je na
jeKottler
cerkv
tnostje
spozn
m dela,
ih
zakonca
pri prof.
Helena
Vurnik
(1882–1962)
ihna
k preno
rjala
a seabne
preje
Duna
ins
tehn
objek
nega
rske
jevi
Velja
čila
emiji
Rodil
l ugledakad
upor
je vtov.
ju, za svoje
se
Vurn
sloga
ljubljansk
ter
vseh
ij slika
sode
la1913
poro
Leta
rjala
je sta
no Prech
se rjala
ik še štud
za mojs
jski
slika
leta
rala.
loval
,
delo
ustva
a leta
1966
im
rskih
študi
a, in sicer
duna
acijo
ke, ukva
vila prvič
tlovo
pokl
deli,
olju,
trico
isteg
na
vslikarka
ter
škofo
kater
pa
in
grafi
Že
s
ilustr
icno
opra
nagra
eniti
upor
je
grafi
ka,abne
nagravske
ma
pri
vljici.
arju, kapedobil
čnih tehn
ter
do,
znam
Vurni
preu
do.
oziro
mozaika,
tudi
olj
Rado
pise
Ivana
Jettm
vin
ume
začrt
redit
olju,
Preše
ju
le v prvič
ila v mo
. Najb
ik ena
tnost
Helena
Kottler
Vurnik
slikarka,
sta
zakonca
Vurnik
ala pot
opre
Trstu
vi
zaječaso
rnovo
lovan,poklicno
nasel
ialke
noustva
i.bila
se
Slika
cerkv
sužna
sode
svoje
spec
knjiž
in
čimer
skup
v sicer
vinjejetev tudi
liin
mozain
la je m
jerjala
mupri
risarka
ilustratorka,
ki jeza
ustvarjala
sodelovala,
preureditvi
nem
Zadr
sta
tehn
nasta
ika,
ev
nada
ovala
sta
u
nje,
delo
sta
delu
iki
grafi
ik,
redit
im
ki
izdel
knjiž
Vurn
emaj
vezeke, ukva
. Hele
Vurn
za
no
v obdobju
umetnostnega
sloga
škofovske
kapele
vaTrstu,
sljnjem
čimerusta
ik ne je
innapreu
a
opre
loge
umetnišk
Helese
rjaladnegla
Kottl
uvelj
mo m
bank
in
pred
izdel
cerkv
oziro
ska
avila nadaljnjemu
S svoji
jani. er
secesije.
je
za mojstrico
začrtala
svojemu
ovala
je s
i. naro se
enapot
odar
era.Veljala
slika
je razvoj t.ma
v Ljublpredvsem
ilustr
i ter
gosp
band
pred
krasi
rka,
Hel
acijo
navinje
tnost
vseh ena
slikarskih
in grafičnih
tehnik
skupnemu
delu.
Helena
loge
lee oltar
njene Kottler kot
sv. Petra
za časo
eteume
vplivalaza
slike pa
tja v ,
je vseh
Kot
veze
cerkv
je
band
ljublj
pise
rativn
stole
tler
nje,
ter uporabne
umetnosti.
Slikala
je
Vurnik
se ih
je uveljavila
predvsem
kot
ter
ansk
era.
so
pom
i 20.
tudi
, deko
Vurn
slika
S svoji
emb
cerkv
zaik
tnost
sloga
je
na
cerkv
vplivrka
m
dunajski
(188
v olju,
ustvarjala
jeume
v tehniki
emajla
cerkvena
slikarka,a.njene
pa so
h
Leta slikenejši
ena2–19
alaume
ene
tniškim
na razvo
akademiji 1927 je
cerkv
sloga
Jettm
62)arju,
Helen
delo
in mozaika,
grafike,j ukvarjala
je s
krasile
oltarje vseh
pomembnejših
,adeko
t. i. naro se
niji.
Kottlrativn
tudi m
opravila , pri prof.
je
Slove
cerkv
spec
er Vurni
dneg
risark
e umekjer
knjižno
opremo
oziroma
ilustracijo,
ljubljanskih
Leta 1927 je
ialke. cerkva.
ene
a
a in
Ivana
ume
Najbolj še študij slika
ilustr
bilanala
Dunakju,jetnost
Slove
ki
tnost
na
i terter
slikar
vizdelovala
atork
obdo
spoz
vinjete
za
časopise
nasta
dunajski
prof.
znampri
ia,
nastaliakademiji,
se
20.
ka,
je
laniji.
bjujeje
ki
eniti deli,rske
stole
čila in
je ustva
1913
umet
v sodeše študij
Rodi
sta
in
tja
Hele
seces
zakon
Leta
nostn
predloge
za
vezenje,
za cerkvena
Jettmarju,
opravila
vleta
se poro
lovanju slikarske
neca
ije. Velja
sta tudi
irala.
arjala
ega
Vurn
Vurni
štud
Rodi
sode
gosp
Ivana
istegdelom
ik, ksta
laim
vseh
kater
jevljici
prvič
la
bandera.
svojim
umetniškim
specialke.
Najbolj
znameniti
deli,
lovala
. Že sloga
odarska
za mojs
sesS
slikar
Zadrpokli
ika,
jeskih
, inbank
na
užnacno
Vurn
trico
štud
sicer
škofo
cerkv
Rado
Duna
v
ter
in
irala.
je vplivala
na
razvoj
t.
i.
narodnega
ki
sta
nastali
v
sodelovanju
Ivana
grafič
vske
uporlila
e sv. Petra
ju, nih
in preu
preur
kjertehni
kapele a pri
Leta 1913
abne
nase
se
Vurn
editv
začrt
je ter
redit
umetnosti
vsloga,
tudi
v sta
v Trstu
olju,
Ljubl
ika,
dekorativne
umetnosti
in Helene
Vurnik,
Zadružna
ala pot
k
je spoz
s kater
ustva
, s čime evi
. Slikal
svojemu jani.
nalaa Ivana
se
rjalaim
skup
r sta
in
naselilaumetnosti
jesta
nemu banka
cerkvene
v
gospodarska
innada
preureditev
moza
je
v 20.
se stoletja
tehni
ika,vgrafik
delu.
poro
ljnjem
Rado
ki
Vurni
emaj
čilala
knjižn
u
vljici
Sloveniji.
cerkve
sv. Petra vHelen
Ljubljani.
k se
e,
in
ukvar
a
o opre
. Žejala
isteg
cerkvena je uveljavila Kottler
izdelovala mo oziro
se s
pred
ma ilustr ajeleta
je vinje
krasile slikarka, njene vsem kot
predloge
Rodila
se je na
Dunaju,
kjer je acijo,
tudi
te
oltarj
za vezen za časopise
ljubljanski e vseh pomeslike pa so
band
študirala.
spoznala Ivana
ter
era. SLeta 1913je,jetudi
za cerkvin
svojim sta se poročila
na duna h cerkva. Leta mbnejših
je
Vurnika,
s katerim
vplivala
umetniškim
ena
jski
na razvo
Jettmarju, akademiji 1927 je
sloga
delom
se naselila
leta
j t. i. Že istega
, pri prof.
, dekov Radovljici.
specialke. opravila še
cerkvene rativne umetnarodnega
študij
slikar
ki sta nastaNajbolj znam
Sloveniji. umetnosti 20. nosti ter
eniti deli, ske
stoletja
in Helen li v sodelovan
v
e
ju Ivana
gospodar Vurnik, sta
Rodila
Zadružna
se
cerkve ska banka in
študirala. je na Dunaju,
sv. Petra
preuredite
v Ljubl
Vurnika, Leta 1913 je kjer je tudi
v
jani.
spoznala
se nasel s katerim sta
se poro Ivana
ila v Rado
čila in
vljici. Že
istega
leta
4–1971)
ik (188
Ivan Vurn urbanist
in
arhitekt
velja za
18
13
ut
i inštit
jana
Anatomsk
4, Ljubl
cesta
Anatomski
inštitut
Zaloška
Anato
mski
Zaloška
cesta
4, Ljubljana
inštit
ut
Zaloška
cesta 4,
Ljubljana
8
8
8
ič
jana
Vila Adleš ulica 7, Ljubl
Vila
Adle a
Groharjevšič
Groh
arjeva
ulica 7,
Ljubljana
šič
jana
Vila Adle a ulica 7, Ljubl
Vila Adlešič
arjev
GrohAdleš
Vila
Groharjeva
ičulica 7, Ljubljana
Groharjev
a ulica
7, Ljubl
jana
5
banka
odarska
žna gosp 8, Ljubljana
5
Zadru
a cesta
Miklošičev
15
Zadružna
Miklošičevgospodarska
banka
a cesta
8, Ljubl
jana
a
15
ska bank
gospodar
jana
Zadružna a cesta 8, Ljubl
Miklošičev
Zadružna
gospodarska banka
15
Miklošičeva cesta 8, Ljubljana
Zadružna
15
gospodars
Miklošičev
ka bank
a cesta
a
8, Ljubl
jana
lja
v proče
15
PreureditePetra
Sv.
cerkve
Ljubljana
Preuredit
ev proč
cerkve
elja
Sv.
Ljubljana Petra
elja
ev proč
Preuredit Petra
Sv.
cerkve
Ljubljana
Preureditev pročelja
cerkve Sv. Petra
Ljubljana
Preuredite
v proče
cerkve
lja
Sv.
Ljubljana Petra
Celostna
ˇ
graficna
podoba
Prodajni
plakati
Fotografije Miran Kambič
Fotografije Miran Kambič
Photographs
Photographs
Fotografije Miran Kambič
Fotografije Miran Kambič
Photographs
Photographs
Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO
Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO
Design
Design
Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO
Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO
Design
Design
Krajevna skupnost
Radovljica
Krajevna skupnost
Radovljica
IvanVurnik
Vurnik(1884—1971)
(1884—1971)
Ivan
arhitektin
inurbanist
urbanist
arhitekt
architectand
andurban
urbanplanner
planner
architect
HelenaKottler
KottlerVurnik
Vurnik(1882—1962)
(1882—1962)
Helena
slikarka
slikarka
painter
painter
Notranjščina
Notranjščina
škofovske kapele
kapele
škofovske
Interior of
of
Interior
the Bishop’s
Bishop’s Chapel
Chapel
the
IvanVurnik
Vurnik(1884—1971)
(1884—1971)
Ivan
arhitektin
inurbanist
urbanist
arhitekt
architectand
andurban
urbanplanner
planner
architect
Trst//Trieste,
Trieste,
Trst
1913,detaj
detaj//detail
detail
1913,
HelenaKottler
KottlerVurnik
Vurnik(1882—1962)
(1882—1962)
Helena
slikarka
slikarka
painter
painter
Tabernakelj
Tabernakelj
župnijski cerkvi
cerkvi
vv župnijski
Tabernacle
Tabernacle
in the
the parish
parish church
church
in
Zadružna
Zadružna
gospodarska banka
banka
gospodarska
Cooperative Business
Business
Cooperative
Bank Building
Building
Bank
StariTrg
Trgpri
priLožu,
Ložu,
Stari
1913,detajl
detajl//detail
detail
1913,
Ljubljana,
Ljubljana,
1922,detajl
detajl//detail
detail
1922,
Vurnikovi
Vurnikovi
dnevi
dnevi
Vurnikovi
Vurnikovi
dnevi
dnevi
06 C
03 M
0 Y
0 K
06 C
03 M
0 Y
0 K
0 C
03 M
07 Y
0 K
0 C
03 M
07 Y
0 K
02 C
08 M
001 Y
51 K
02 C
08 M
001 Y
51 K
0 C
0 M
0 Y
03 K
0 C
0 M
0 Y
03 K
Fotografije Miran Kambič
Fotografije Miran Kambič
Photographs
Photographs
Fotografije Miran Kambič
Fotografije Miran Kambič
Photographs
Photographs
Fotografije Miran Kambič
Fotografije Miran Kambič
Photographs
Photographs
Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO
Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO
Design
Design
Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO
Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO
Design
Design
Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO
Oblikovanje Rina Barbarić, ALUO
Design
Design
Krajevna skupnost
Radovljica
Krajevna skupnost
Radovljica
Krajevna skupnost
Radovljica
IvanVurnik
Vurnik(1884—1971)
(1884—1971)
Ivan
arhitektin
inurbanist
urbanist
arhitekt
architectand
andurban
urbanplanner
planner
architect
IvanVurnik
Vurnik(1884—1971)
(1884—1971)
Ivan
arhitektin
inurbanist
urbanist
arhitekt
architectand
andurban
urbanplanner
planner
architect
HelenaKottler
KottlerVurnik
Vurnik(1882—1962)
(1882—1962)
Helena
slikarka
slikarka
painter
painter
HelenaKottler
KottlerVurnik
Vurnik(1882—1962)
(1882—1962)
Helena
slikarka
slikarka
painter
painter
IvanVurnik
Vurnik(1884—1971)
(1884—1971)
Ivan
arhitektin
inurbanist
urbanist
arhitekt
architectand
andurban
urbanplanner
planner
architect
Zadružna
Zadružna
gospodarska banka
banka
gospodarska
Cooperative Business
Business
Cooperative
Bank Building
Building
Bank
Prezbiterij cerkve
cerkve
Prezbiterij
sv.Katarine
Katarine
sv.
Presbytery
Presbytery
of St.
St.Catherine’s
Catherine’s Church
Church
of
HelenaKottler
KottlerVurnik
Vurnik(1882—1962)
(1882—1962)
Helena
slikarka
slikarka
painter
painter
Prezbiterij cerkve
cerkve
Prezbiterij
sv.Katarine
Katarine
sv.
Presbytery
Presbytery
of St.
St.Catherine’s
Catherine’s church
church
of
Ljubljana,
Ljubljana,
1922,detajl
detajl//detail
detail
1922,
Topolpri
priMedvodah,
Medvodah,
Topol
1920,detajl
detajl//detail
detail
1920,
Prezbiterij cerkve
cerkve
Prezbiterij
sv.Katarine
Katarine
sv.
Presbytery
Presbytery
of St.
St.Catherine’s
Catherine’s Church
Church
of
Anatomski inštitut
inštitut
Anatomski
Institute of
of Anatomy
Anatomy
Institute
Topolpri
priMedvodah,
Medvodah,
Topol
1920,detajl
detajl//detail
detail
1920,
Ljubljana,
Ljubljana,
1920,detajl
detajl//detail
detail
1920,
Preureditev fasade
fasade
Preureditev
bazilike Marije
Marije Pomagaj
Pomagaj
bazilike
Remodelled front
front façade
façade
Remodelled
of the
the Basilica
Basilica of
of Mary
Mary
of
Help of
of Christians
Christians
Help
Topolpri
priMedvodah,
Medvodah,
Topol
1920,detajl
detajl//detail
detail
1920,
Vurnikova družinska
družinska
Vurnikova
grobnica
grobnica
Vurnik Family
Family Vault
Vault
Vurnik
Sokolski dom
dom
Sokolski
Sokol Gymnasium
Gymnasium
Sokol
Staropokopališče
pokopališče
Staro
Radovljici,detajl
detajl
vvRadovljici,
RadovljicaOld
OldCemetery,
Cemetery,detail
detail
Radovljica
Brezje,
Brezje,
1938,detajl
detajl//detail
detail
1938,
Vurnikovi
Vurnikovi
dnevi
dnevi
Ljubljana,
Ljubljana,
1926,detajl
detajl//detail
detail
1926,
Vurnikovi
Vurnikovi
dnevi
dnevi
Vurnikovi
Vurnikovi
dnevi
dnevi
06 C
03 M
0 Y
0 K
06 C
03 M
0 Y
0 K
0 C
03 M
07 Y
0 K
0 C
03 M
07 Y
0 K
0 C
03 M
07 Y
0 K
02 C
08 M
001 Y
51 K
02 C
08 M
001 Y
51 K
02 C
08 M
001 Y
51 K
0 C
0 M
0 Y
03 K
0 C
0 M
0 Y
03 K
0 C
0 M
0 Y
03 K
06 C
03 M
0 Y
0 K
Foto: Miran Kambič
Darilo
slovenske
arhitekture
Nerealizirani
predlogi
študentov
V začetku leta 2014 smo navezali stik z Akademijo za
likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, s
katero smo se dogovorili za pripravo celostne grafične
podobe ter za pripravo daril na temo dela arhitekta Ivana
Vurnika in njegove žene slikarke Helene Kottler Vurnik.
Sodelovali so študentke in študentje 1., 2., in 3. letnika,
študijske smeri Industrijsko oblikovanje, pod vodstvom
prof. Vladimirja Pezdirca in doc. Jureta Miklavca, ter
smeri Grafično oblikovanje, pod vodstvom prof. Ranka
Novaka. Projekt je potekal v rednem študijskem programu.
Najboljši izdelki smeri grafično oblikovanje so bili izvedeni
kot celostna grafična podoba z vabili, obvestili, plakati,
spominskimi plakati – kolaži. Najboljši spominki študijske
smeri Industrijsko oblikovanje pa so bili izbrani za nadaljne
realizacije. Trenutno so izvedene brisače, podjetja Svilanit,
ročno pihane stekleničke podjetja ZkotZ, čokoladne praline,
čokolade in čokoladne lizike podjetja Lucifer ter notesniki
podjetja Emma. Organizatorji stremimo k cilju, da bodo
darila proizvedena v slovenskih podjetjih. Celotno kolekcijo
smo poimenovali Darilo slovenske arhitekture: Ivan Vurnik
& Helena Kottler Vurnik. Kolekcijo bomo nadaljevali z darili
drugih priznanih slovenskih arhitektov. Darila imajo poleg
svoje uporabne vrednosti tudi pomembno sporočilno
vrednost, saj podpirajo prizadevanje za zviševanje zavesti
o slovenski kakovostni arhitekturi ter predstavljanje le te
domači in tuji javnosti. Kolekcija Darila slovenske arhitekture
je že na voljo v izbranih knjigarnah Mladinske knjige
(Konzorcij, knjigarna BTC, Trubarjeva, Čopova), Narodni
muzej, Mestni muzej, Narodna galerija, Muzej za arhitekturo
in oblikovanje MAO, trgovina Ika, trgovina Zakladi Slovenije
na Bledu, Turistično informacijski center na Stritarjevi in
v Radovljici.
Darilo
slovenske
arhitekture
Izvedena
Darila
slovenske
arhitekture
Foto: Miran Kambič
Foto: Arhiv čokoladnice Lucifer
Kažipot po arhitekturnem delu Ivana Vurnika
Pripravili smo Kažipot po arhitekturnem delu Ivana
Vurnika (An Outline of Ivan Vurniks Architectural Work),
ki je brezplačno na voljo vsem, ki bi želeli izvedeti več
o življenju in delu arhitekta in njegove žene. Kažipot je
tudi podpora spominkov iz kolekcije Darila slovenske
arhitekture. Namenjen je informiranju, pojasnjuje od kod
izhaja oblikovanje in secesijska dekoracija na spominkih ter
ozavešča ljudi o življenju in delu arhitekta ter njegove žene.
Kažipot je na voljo tudi na spletni različici na spletni strani
Vurnikovi dnevi 2014 .
www.centerarhitekture.org/vurnikovidnevi
Vurnikovi
dnevi
2014
Sodelujoči
Prof. Janez Koželj, arhitekt – sodelujoči na pogovoru na
osrednji prireditvi
Mag. Gojko Zupan, umetnostni zgodovinar - sodelujoči na
pogovoru na osrednji prireditvi
Dr. Peter Krečič, umetnostni zgodovinar in kritik – strokovno
vodstvo Vurnikova pot 2014
Primož Černe, fotograf - fotografiranje dogodkov in
delavnic za otroke Igriva arhitektura
Miran Kambič, fotograf - fotografije objektov arhitekta
Ivana Vurnika in priprava videa
Aleksander Arsov, skladatelj in kitarist – komponiranje
elektronske glasbe kot podlaga videu Mirana Kambiča
Renske Svetlin – lektoriranje
Tadeja Zupan Arsov,komparativistka, urednica, založnica –
vodenje osrednje prireditve
Barbara Boltar - kustosinja, Muzeji radovljiške občine –
priprava Priložnostne razstave ob 130-letnici Ivana Vurnika
dr. Bogo Zupančič, muzejski svetovalec Muzej za
arhitekturo in oblikovanje - dostop do arhiva del Ivana
Vurnika
Stane Adam in Jure Sinobad, Knjižnica Antona Tomaža
Linharta Radovljica - priprava razstave Knjižnica v knjižnici
Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica –
vključenost učencev in pedagogov v delavnice Igriva
arhitektura
Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica – vključenost učencev
in pedagogov v delavnice Igriva arhitektura
Osnovna šola Trnovo, Ljubljana – vključenost učencev in
pedagogov v delavnice Igriva arhitektura
Občina Radovljica – finančna podpora otroških
arhitekturnih delavnic Igriva arhitektura
Krajevna skupnost Radovljica – finančna podpora Kažipot
po arhitekturnem delu Ivana Vurnika in Helene Kottler
Vurnik, vabil, obvestil za vsa gospodinjstva v krajevni
skupnosti, obvestilnih plakatov,
Turistično informacijski center Radovljica – finančna
podpora projektu Darila slovenske arhitekture - Ivan Vurnik
in Helena Kottler Vurnik
Vila Podvin, chef Uroš Štefelin – kreacija Vurnikovega menija
Marcela Klofutar, Okusi Radolce – radovljiška gostišča
pripravijo pogostitev ob otvoritvi razstave in na zaključni
prireditvi
Galerija ARS - priprava tematske izložbe
Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost
in oblikovanje, Ljubljana – sodelovanje študentov in
pedagogov pri snovanju in izvedbi celostne grafične
podobe ter spominkov za kolekcijo Darila slovenske
arhitekturo - Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik
Celostno grafično podobo razstave so pod mentorstvom
prof. Ranka Novaka oblikovali Anže Jesenovec, Gregor
Makovec in Luka Purgar.
Postavitev razstave: prof. Vladimir Pezdirc, doc. Jure Miklavc
in študenti: Patrik Bevec, Blaž Habjanič, Urška Kadunc,
Breda Klančič, Katarina Kranjc, Tanja Lavrenčič, Nadja
Petek, Andreja Pogačar, Rok Potočnik, Urška Rihtar
Spominke za darila slovenske arhitekture so na Oddelku za
industrijsko in unikatno oblikovanje (ALUO) zasnovali:
2. letnik (industrijsko oblikovanje): Luka Jelšnik, Mihael
Jenko, Jelka Kaker, Viktor Kopinč, Sara Kosirnik, Petra
Kostevc, Ota Kramer, Ana Kušter, Sara Lorger, Martin Pevec,
Matjaž Poredoš, Gregor Stražar, Katja Tratar, Ana Marija
Vipavc, Kaja Weisseisen, Maja Wolf
3. letnik (industrijsko in unikatno oblikovanje): Katjuša
Červek, Kaja Gortnar, Aleš Hočevar, Gregor Humar, Vanja
Lojen, Nena Miloš, Sanja Mikac, Benjamin Skapin, Andrej
Šenk
1. letnik MA (industrijsko in unikatno oblikovanje): Patrik
Bevec, Blaž Habjanič, Urška Kadunc, Breda Klančič, Katarina
Kranjc, Tanja Lavrenčič, Nadja Petek, Andreja Pogačar, Rok
Potočnik, Urška Rihtar