September - Občina Škofja Loka
September 2015 2 September 2015 3 September 2015 4 September 2015 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Foto: B. B. Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Novinarji: Katja Štucin, Damjan Likar, Luka Mlakar, Nika Arsovski. Lektura: Kristina Strnad Kazalo 5 Dieter Thalhammer prejemnik srebrnega grba 5 Odprtje loške obvoznice je predvideno oktobra 6 V poletnih mesecih veliko dela na urgenci 7 V Škofji Loki odslej tudi mobilno plačevanje parkirnine 10 Ponudbo večernih dogodkov so reševali gostinci 11 Bralki več do čistoče potoka kot občinskim službam? 12 Mladinski posvet brez jasno izraženih zahtev 13 V Škofji Loki veliko več turistov iz vzhodne Evrope 14 Humanitarka Silva Žontar prejela novo priznanje 15 »Loški muzej želim postaviti na svetovni zemljevid« 16 Zaplesali na 52. Europeadi v Helsingborgu na Švedskem 17 Amadeo požel velik aplavz tudi v Freisingu 18 Pisana Loka: Vrnitev v mesto 19 Na Lubniku in Blegošu postavili defibrilator 21 Al Padino: »Želim ti lep dan!« 22 Škofjeloški poslanec je posvojil slepega mačka 24 Anjino poletje na Lefkadi 25 Na Loškem odru raznolika prihajajoča sezona 26 »Minerali, fosili in Crngrob so mi spremenili življenje« 28 Zakorakali smo v novo šolsko leto 30 Žirovec, ki je prinašal ves svet v Žiri 31 Bralnica v mestni oazi 32 »Hm ... Od kod pa ti sploh si?« 34 Rokometna srebrna medalja je tudi škofjeloška 35 Kolesarji že devetič osvojili Ratitovec 36 Bosih nog na Ratitovec 38 Prireditve v septembru Oglasno trženje Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 [email protected] 5 September 2015 Dieter Thalhammer prejemnik srebrnega grba Dolgoletni župan mesta Freising in sedanji predsedujoči Društva pobratenih mest Freising je za dve desetletji prizadevanj za razvejano, prijateljsko in partnersko sodelovanje med Škofjo Loko in Freisingom prejel srebrni grb Občine Škofja Loka za leto 2014. Dieter Thalhammer je prve resnejše stike med Freisingom in Škofjo Loko spodbudil že prvo leto po svoji izvolitvi za freisinškega nadžupana. Njegova poklicna pot se je sicer začela v Bavarski zavarovalniški zbornici, kasneje je bil zaposlen na Tehniški univerzi v Münchnu in potem še v občinski upravi občine Eching. Leta 1978 je postal član okrožnega sveta okrožja Freising in tudi član mestnega sveta. Vedno je zelo aktiven, tako da je deset let poleg redne zaposlitve opravljal tudi funkcijo referenta za gospodarstvo in finance. Leta 1994 je bil izvoljen za nadžupana Freisinga in je kar osemnajst let užival podporo občank in občanov Freisinga – vse do leta 2012, ko se je upokojil. Tako je prejemnik vrste priznanj in odlikovanj s strani Zvezne republike Nemčije, Bavarske in mesta ter institucij Freisinga. Na letošnji občinski slovesnosti je prejel srebrni grb za dolgoletna prizadevanja za sodelovanje med obema občinama. mi specialitetami, slovenskimi vini in čipkarstvom. Takrat so se začeli tudi prvi pogovori o nadaljnjem sodelovanju. Tako je le-to od 1994 do 2004 pridobivalo nove vsebine in udeležence. Vsako leto so se vrstili nastopi komornih pevskih zborov in koncertov srednjeveške glasbe ter razstave likovnih razstavljavcev in razstavljavcev umetniških fotografij. V letu 2004, dva meseca pred podpisom listine o pobratenju, je s pomočjo prijateljev iz Freisinga v Narodni galeriji v Ljubljani prišlo do predstavitve originalov Brižinskih spomenikov, ki se sicer hranijo v münchenski Bavarski državni knjižnici. V tistem času sta občini Freising in Škofja Loka v Münchnu organizirali še odkritje bronastega doprsnega kipa svetovno znanega slovenskega slikarja in pedagoga, rojenega na škofjeloškem ozemlju, Antona Ažbeta. Dieter Thalhammer Ideja o pobratenju Mesto in Glasbena šola Freising sta pred dvajsetimi leti k sodelovanju na mednarodni festival Europatag der Musik v Freising povabila škofjeloško folklorno skupino Tehnik. V dveh dneh se je naše srednjeveško mesto predstavilo z ljudsko glasbo in plesi, kulinarični- Več kot dvajset let sodelovanja Začeto sodelovanje se je kronalo 3. julija 2004, ko sta nadžupan občine Freising Dieter Thalhammer in župan občine Škofja Loka Igor Draksler podpisala listino o pobratenju, s katero sta potrdila pripravljenost za vzajemno sodelovanje na kulturnem, gospodarskem in znanstvenem področju. Kasneje se je sodelovanje med občinami uspešno razvijalo naprej in se krepilo skozi vrsto stikov na obeh občinskih lokacijah, in sicer na upravnem, kulturnem, športnem in izobraževalnem področju. Pri tem je imel pomembne zasluge ravno Dieter Thalhammer, saj je vse do odhoda v pokoj spodbujal in zagotavljal pogoje za vrsto dejavnosti in stikov. Nekatera srečanja in aktivnosti med mesti so do današnjih dni postala že tradicionalne. Z ustanovitvijo Društva pobratenih mest Freising v letu 2012 kot predsedujoči še naprej skrbi za sodelovanje med pobratenimi občinami in v povezavi s ostalimi partnerskimi mesti Freisinga prispeva večji razpoznavnosti Škofje Loke tudi v teh državah. K. Š. Odprtje loške obvoznice je predvideno oktobra Gradbena dela na obvoznici Škofja Loka so v zaključni fazi. Izvajajo se preizkusi predorske električne in strojne opreme, ureja okolica gradbišča, odpravljajo pomanjkljivosti po napotkih inženirja in dokončuje projektna dokumentacija izvedenih del. Na južni obvoznici v Poljansko dolino potekajo še zadnja zaključna gradbena dela. »Izvajalec gradbenih del zaključuje urejanje talnih oznak in postavljanje vertikalne prometne signalizacije. Hkrati urejajo območja nad portaloma predora, humuzirajo se tudi brežine. Pospravljajo in urejajo se tisti deli gradbišča, na katerih so gradbena dela že povsem zaključena,« je dejal Jernej Tavčar iz škofjeloške občine ter dodal, da povsem natančen datum odprtja južne obvoznice še ni določen. »Izvajalec mora urediti in predati še vso potrebno dokazno dokumentacijo za pridobitev uporabnih dovoljenj. Upravna enota Škofja Loka mora nato izvesti tehnični pregled, nakar je treba odpraviti morebitne pomanjkljivosti. Nato sledi dolgo pričakovano in tako želeno odprtje, ki bo predvidoma v prvi polovici oktobra.« Ocenjena vrednost projekta znaša 51,8 milijona evrov. »Končna vrednost investicije bo znana, ko bodo končana vsa dela in izvedeni končni obračuni, bo pa nižja od ocenjene,« so nam sporočili iz Direkcije republike Slovenije za infrastrukturo. Damjan Likar Promet na južni obvoznici naj bi uradno odprli oktobra. 6 September 2015 V poletnih mesecih veliko dela na urgenci David Končan, dr. med., iz ambulante za nujno medicinsko pomoč v škofjeloškem zdravstvenem domu pravi, da imajo ob lepem vremenu med obiskovalci več poškodovancev, kar je povezano z dejavnostmi na prostem. V času vročinskih valov ni bilo veliko več urgentnih primerov. Na urgenci skozi vse leto med obiskovalci opažajo vpliv vremenskih razmer na bolezni in poškodbe. »V zadnjih tednih je bilo ob visoki temperaturi zaznati nekaj več primerov nepojasnjenih oslabelosti, vendar vpliv vročine ni bil tako velik, kot bi morda lahko pričakovali. Ljudje se pravilno odzovejo. Večinoma se zadržujejo v hladnejšem stanovanju, več pijejo, več počivajo. Tudi škofjeloške ulice so bile v najbolj vročih urah prazne,« je dejal Končan in dodal, da beležijo bistveno več poškodb zaradi poletnih aktivnosti. O čeladi že čivkajo vrabčki V toplih in suhih dnevih imajo na urgenci številne poškodovane rolarje, na udaru so predvsem zapestja. »V lepem vremenu je nasploh več poškodovancev. Večkrat šivamo rane zaradi padcev, več je obiskovalcev z zvini skočne- Sitnosti zaradi pikov žuželk ga sklepa oziroma gležnja, ki jim je spodvilo stopalo pri sestopu s hriba. Primerno visoka pohodniška obutev ni brez smisla,« pravi loški zdravnik. »Tudi motoristične in kolesarske nesreče so značilne za tople dele leta. Prav ti udeleženci v prometu so izredno ranljivi in ob padcih ali trkih doživijo najhujše poškodbe. O čeladi čivkajo že vrabčki. Čelada v resnici rešuje življenje bolj kot naše hitre in kolikor se da izurjene intervencije, saj se večina škode zgodi v trenutku nesreče. Mi večinoma samo rešujemo, kar se rešiti da,« je povedal Končan ter omenil tudi večje število gozdnih nesreč, nekaj tudi s smrtnim izidom, sploh v času od lanskega žledoloma. »Čeprav sem opisal poškodbe in nevarnosti pri gibanju, pa bi rad poudaril, da je za človekovo zdravje in dobro počutje prav gibanje nujno potrebno. Preveč usodnih bolezni si Zdravnik David Končan Poleti in jeseni več sitnosti povzročajo tudi piki žuželk, toda Končan poudarja, da se k sreči večinoma končajo pri bolj ali manj izraženi lokalni oteklini, zaradi katere večinoma ni potreben obisk ambulante. »Svetujemo lokalno hlajenje, lahko tudi antihistaminik in analgetik. Življenjsko ogrožujoče stanje pa je anafilaktična reakcija po piku žuželke (ose, čebele, sršena). K sreči je zelo redka. Razvije se v minutah po piku, kaže se z dušenjem, omotico ali izgubo zavesti, srbenjem in rdečinami po koži in sluznicah. Huda anafilaktična reakcija je bolj verjetna pri tistih, ki so že imeli alergije na isti alergen v preteklosti in tudi pri astmatikih,« je dejal sogovornik. Damjan Likar ljudje nakopljemo, ker se premalo gibamo«. V Škofji Loki odslej tudi mobilno plačevanje parkirnine Od septembra dalje bo na vseh plačljivih parkiriščih v loški občini možno plačevanje parkirnine s pomočjo mobilnih telefonov. Ta možnost omogoča tudi podaljšanje plačljivega parkirnega časa, ki je mogoče brez fizičnega obiska parkomata in brez uporabe kovancev. Mobilno plačevanje parkirnine so na občini uvedli z namenom, da ponudijo uporabnikom plačljivih parkirišč sodobno alternativo obstoječemu klasičnemu plačevanju parkirnine preko parkomatov. »Mobilno plačevanje parkirnine je oblika elektronskega plačevanja, pri čemer uporabnik preko vnaprej znanih navodil plača parkirnino z uporabo sodobnih mobilnih oziroma t. i. pametnih telefonov. Uporabnik mora preko mobilnega telefona vnesti podatke o lokaciji parkirišča, vozilu in želenem času parkiranja,« je povedal mag. Miloš Bajt, vodja občinskega oddelka za prome- tno infrastrukturo, in dodal, da obstoječ sistem plačevanja preko parkomatov ostaja nespremenjen. Na javnem razpisu za izbiro izvajalca te storitve je bilo izbrano škofjeloško podjetje iPlus d.o.o., s katerim je občina podpisala pogodbo za oseminštirideset mesecev. Njihov sistem iPark.si je integriran z redarsko službo, tako da je postopek redarja za izdajo kazni enak, kot je bil do sedaj. Redar za vozilo, ki nima listka, vnese registrsko številko in potem preveri še morebitno elektronsko plačilo v sistemu iPark.si. V primeru plačila redar dobi informacijo o plačilu parkirnine na elektronski način. »Aplikacije za mobilne telefone Škofja Loka je med prvimi slovenskimi mesti, ki je uvedla možnost mobilnega plačevanja parkirnine. 7 so brezplačne in so na voljo v spletnih trgovinah posameznih ponudnikov operacijskih sistemov Apple (App store) in Google (Google play). Za samo plačevanje parkirnine lahko uporabnik uporablja pametni telefon z operacijskim sistemom iOS ali Android, pripravljamo pa tudi vmesnik WEB-Mobile, ki bo na voljo za telefone z drugimi operacijskimi sistemi,« je povedal direktor Fred Eržen. Dodal je, da aplikacija obvešča uporabnika tudi o preteku parkiranja in mu daje možnost podaljšanja. Damjan Likar September 2015 Prejeli smo Komunalna saga v Škofji Loki Komunalni sagi v Loki še kar ni videti konca. Čeprav se delo Iniciative otežuje na vsakem koraku, sta prav trud in vztrajnost njenih članov obrodila sadove. Po županovih besedah sicer ni razlik med lanskimi in letošnjimi podlagami za odmero komunalnega prispevka za kanalizacijo, a so stroški, ki so podlaga za izračun komunalnega prispevka v enem letu, manjši za približno sedem milijonov evrov. Za župana je to mogoče res velik nič. A nižji stroški za občane pomenijo nižji komunalni prispevek. Prav Iniciativa že od vsega začetka trdi, da med stroške vrsta stvari sploh ne sodi. Tako so stroški kljub zmanjšanju še vedno previsoki. Zakonodaja temu tudi pritrjuje, a naša občina kot že velikokrat tega ne spoštuje. Našim oblastnikom je važen en sam cilj. Pobrati čim več denarja od občanov. Vse to smo občutili vsi, ko smo letos spomladi prejeli višje zneske na položnicah Loške komunale. Ste se vprašali, zakaj? Imamo namreč boljši, nov sistem, boljše, bolj varčne čistilne naprave, nove cevi, ki ne puščajo. A mi vsi plačujemo več. In kaj pomenijo stavkih, izpisani na koncu informativnih izračunov za komunalni prispevek? Glasijo se: »OPOZORILO! IZRAČUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA JE INFORMATIVNE NARAVE IN SE GA NE MORE UPORABITI ZA OSNOVO PRI ODMERI KOMUNALNEGA PRISPEVKA …« Res, zakaj ne? Informativni izračun je pa že pripravljen na podlagah sprejetega odloka. Ali ne? Če ni, bo morebiti znesek na položnicah višji, kot prikaže informativni izračun. Pa ne bi smel biti saj, če se ne bo vmes nič podrlo ali prizidalo objektu, so podatki popolnoma enaki. Razen če niso informativni izračuni malo prikrojeni, da so bolj všečni in se občane malo potolaži in umiri. In četudi bi bil povprečen komunalni prispevek res okrog 1800 evrov, kot obljublja župan, je to predaleč od vzdržnega. Kar povprašajte znance, sorodnike in prijatelje, ki živijo v drugih občinah, koliko plačujejo oni in kdaj je zanje znesek visok. Menda je za višino prispevka kriva visoka investicija. A za potratno investicijo ste krivi vi, ki ste projekt pripravili in vodili, ne mi, ki se sprašujemo tudi, kam so šla sredstva, ki nam jih je za kanalizacijo namenila Evropa. Sicer pa, ali z drago izvedbo morda občina končno priznava, da se izvajajo neracionalno zastavljeni projekti, ki bi bili lahko boljše izpeljani z manj denarja? Se denar morda porablja za druge namene? Morda za poplačilo občinskih dolgov, kot je mimogrede omenil župan sam na eni od prejšnjih občinskih sej? In kam je šel naš denar, ki smo ga v ta namen že vrsto let plačevali kot okoljsko dajatev tej isti občini? Se bodo občanom res pavšalno priznala dosedanja vlaganja v okolje, kot v enem izmed tiskanih člankov obljublja podžupan? Ah, najbrž ne. Zakaj bi pa šli na roke občanom, naj plačajo. In ne pozabite, tudi greznica se je štela za manjšo obremenitev okolja in vse kaže, da bo kmalu spet popolnoma zadostovala vsem predpisom. Najbrž ste 8 občinski oblastniki zasledili, da je v postopku sprememba zakonodaje prav z namenom, da se občanov ne obremeni več, kot je to potrebno. In če je za župana sedem milijonov enako nič, štirje obroki za plačilo komunalnega prispevka v roku enega leta vsekakor za občane ni odplačevanje na dolgi rok. Boš moral biti socialno ogrožen, da ti bo omogočeno plačilo na obroke? Ali bomo socialno ogroženi postali ravno po plačilu komunalnega prispevka? Prav bi bilo, da ima vsak občan možnost obročnega odplačevanja. To bi bila občina prijazna ljudem, ne pa izvršba in hipoteka na hišo, ki sledita vsem, ki prispevka ne bodo zmogli plačati ali bodo zamudili s plačilom obroka. Iniciativa ne bo mirovala. Nekdo se mora postaviti v bran ljudem. Kmalu nas čakajo položnice in takrat bodo jasne vse zamolčane, zlagane ali prikrojene številke. Iniciativa za pravičen komunalni prispevek September 2015 Prejeli smo iz OO SLS Škofja Loka STARŠI, ZBUDITE SE! – Že pet let enak odgovor: »Vrtec bo čez dve leti!« Letošnja pomlad je bila na področju predšolskega varstva zelo pestra. Po razpisu za vpis je v Vrtec Škofja Loka prišlo tristo triintrideset prijav. Sprejeli bodo dvesto deset otrok. Za odgovor na vse potrebe ob vpisu bi tako potrebovali še osem oddelkov vrtca. Med prejetimi vlogami so bile tudi tri vloge otrok s posebnimi Tomaž Paulus potrebami za vpis v razvojni oddelek. Ker je obstoječi razvojni oddelek poln, se je izkazala potreba po dodatnem razvojnem oddelku, v katerem so otroci poleg nege, varstva in individualnega dela deležni tudi logopedskih obravnav, nevrofizioterapije in delovne terapije. Vodstvo vrtca je marca od občine pričakovalo resno preučitev odprtja novega razvojnega oddelka in predlagalo takojšnji sestanek za preučitev vseh možnosti. A za tak sestanek občina nima časa; imajo druga, bolj pomembna dela. Otroci so za vodstvo naše občine očitno prevelik strošek. Tudi tisti trije otroci s posebnimi potrebami, ki resnično potrebujejo strokovno pomoč. Sedaj – na začetku svoje poti. Sedaj – ko so rezultati individualnega dela največji. Zahteva po takojšnjem sestanku je dobila epilog šele v sredini junija – po dveh mesecih in pol, da se novega oddel- ka za otroke s posebnimi potrebami ne da odpreti, ker občina ne najde primernega prostora. Župan Miha Ješe je v predvolilni kampanji pred petimi leti zapisal, da bo nov vrtec v nekdanji vojašnici zgrajen že leta 2012. A novega vrtca še ni. Malo bolje je kazalo v lanskem predvolilnem letu, ko je bila na Radiu Sora podana obljuba, da se bo vrtec pričel graditi že v letošnjem letu, letos marca pa je bilo v medijih zaslediti, da vrtca leta 2017 še ne bo. Nov vrtec se torej nahaja v nekem oblaku, ki je oddaljen dve leti. Koliko časa se bo ta oblak obljube še odmikal, pa je odvisno predvsem od nas občanov; mamic in očkov, ki si s težavo poiščejo varstvo za otroka; babic in dedkov, ki varujejo otroke, za katere starši ne dobijo drugega varstva; načrtovalk in načrtovalcev družine, ki bi radi čez dve leti zagotovljeno varstvo svojega otroka v novem vrtcu. 9 Skupaj smo močni. Pred dvema letoma smo skupaj obrnili tok dogodkov in dosegli, da škofjeloška obvoznica BO! Odprtje sledi v kratkem. Tudi za vrtec bo treba stopiti skupaj! Nekateri se boste pred občinsko hišo pod veliko medijsko pozornostjo sprehodili s kakšnim transparentom, drugi boste svoj prispevek dodali na spletu, tretji širili pobudo v svojih okoljih. Vsak posamezno in vsi skupaj – tudi tokrat. Pa bo šlo. Naj nov vrtec v bivši vojašnici odpre svoja vrata 1. septembra 2017! Za izgradnjo vrtca v tem roku se bomo svetniki SLS – Slovenske ljudske stranke znova in znova borili. Tomaž Paulus, občinski svetnik škofjeloške občine September 2015 Ponudbo večernih dogodkov so reševali gostinci Junija se je v Škofji Loki v kratkem času zvrstilo veliko različnih dogodkov, med drugim Historial, O'glasbena Loka in Tek štirih mostov. Pričakovali bi, da se bo pestro celodnevno dogajanje v mestu nadaljevalo tudi v juliju in prvi polovici avgusta, vendar se ni. Ponudba dogodkov v Škofji Loki v tem obdobju je bila v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti naravnost skromna. Čeprav imajo v omenjenem obdobju ljudje več prostega časa kot junija in se je v mestu začel vrhunec turistične sezone, se je v Škofji Loki celodnevno kulturno dogajanje z izjemo julijskega festivala LUFt popolnoma ustavilo. V istem obdobju je bilo zelo oslabljeno tudi večerno kulturno dogajanje, čeprav je bilo to včasih v Škofji Loki zelo močno. Na primer, ko je poletne Večere pod Homanovo lipo organiziral Marko Pleško. »Ljudje so se takrat navadili, da se je v petek zvečer v mestu nekaj dogajalo. Beležili smo tudi obiskovalce iz Kranja, Medvod in Radovljice,« se spominja Pleško. Do letošnje ponudbe prireditev in dogodkov v juliju in prvi polovici avgusta je kritičen: »Zdaj je že običajno, da se v mestu največ dogaja junija, po državnem oziroma občinskem prazniku pa v Škofji Loki nastopi mrtvilo.« Razloge za nastalo situacijo, zaradi katere so morali ljudje na večerne glasbene dogodke v druga slovenska mesta, Marko Pleško vidi v občinski politiki. Gostinci reševali ponudbo dogodkov Za komentar smo se obrnili na Občino Škofja Loka, ki sofinancira poletne prireditve in v okviru javnih razpisov v precejšnji meri določa njihov program. »Lahko ste ugotovili, da koncertno ponudbo ob koncih tedna pripravljajo posamezni gostinski ponudniki v starem mestnem jedru in tako poskrbijo za pestro dogajanje v našem mestu,« je problematiko komentirala vodja oddelka za družbene dejavnosti in v.d. direktorice Zavoda za kulturo Hermina Kranjc. Toda gostinci, ki jih omenja Kranjčeva, so svoje večerne glasbene dogodke organizirali prav zato, ker se je Škofja Loka poleti zvečer spremenila v mesto duhov. »Pri nas smo v juliju pripravili tri glasbene večere, ker se v mestu takrat ni nič dogajalo,« je povedala lastnica Kavarne na štengah Romana Med prvim julijem in petnajstim avgustom je bil edini celodnevni dogodek v mestu festival LUFt. (Foto: Bojan Okorn) Gregorc. Z enakim razlogom so nekaj glasbenih večerov organizirali tudi v kavarni Homan. »Da bi se kaj dogajalo, smo morali nekaj organizirati. Še junija se je v mestu veliko dogajalo, julija in avgusta pa nič,« je pojasnil lastnik Homana Brane Božič. Pri reševanju večerne kulturne ponudbe v mestu gostincem občina finančno seveda ni priskočila na pomoč. Kritike na račun Pisane Loke Gostince pa ni zmotilo le pomanjkanje dogodkov v juliju in prvi polovici avgusta, ampak so kritični tudi na račun festivala Pisana Loka. Prvi festivalski vikend naj namreč ne bi imel večjega zaslužka. Po besedah organizatorjev naj bi bil slabo obiskan le nastop raperja Zlatka, medtem ko naj bi bil koncert Repetitorja uspešen. Kritik je deležna tudi programska usmeritev festivala. »Meni osebno se zdi program Pisane Loke zadnja leta malo preveč alternativen. Slišim tudi kar precej pripomb s strani domačinov, da je premalo dogodkov, primernih za širšo javnost, in da nastopa vse več tujih izvajalcev,« pravi Marko Pleško. Da je letošnji festival, za katerega je Zavod O na občinskem javnem razpisu pridobil dvajset tisoč evrov, v primerjavi z lanskim veliko bolj usmerjen k širšemu občinstvu, pa verjame vodja festivala Tine Hafner: »Festival smo nadgradili, da je veliko bolj 'radiofriendly' kot lani, hkrati pa smo ohranili kvalitetno glasbeno ponudbo.« Občina kritik na račun Pisane Loke zaenkrat še ni zaznala, je pa organizatorje festivala po prijavi na razpis pozvala, naj dopolnijo program prireditve. Luka Mlakar Bodo Poljane dobile nazaj bankomat? Konec julija so krajani Poljan razočarani in ogorčeni ugotovili, da so s selitvijo enote Pošte Slovenije iz Kulturnega doma Poljane v trgovino Kmetijske zadruge v kraju ostali tudi brez bankomata, ki je bil v lasti Poštne banke Slovenije. Kot nam je povedal župan občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež, jih je sicer Pošta Slovenije že pred časom seznanila da poštne storitve seli iz kulturnega doma v trgovino Kmetijske zadruge, ne pa z odstranitvijo bankomata. Tako občina Gorenja vas-Poljane kot Krajevna skupnost Poljane si prizadevata za ponovno vzpostavitev bankomata v Poljanah. O tem že potekajo pogovori z eno od poslovnih bank. Vprašanje, zakaj so Poljane ostale brez bankomata, smo naslovili tudi na Pošto Slovenije. Odgovorili so nam, da so bankomati v lasti Poštne banke Slovenije v celoti vezani na logistiko Pošte Slovenije. Zaradi tega je zaprtje poslovalnice Pošte Slovenije na tej lokaciji pomenilo, da so bili bankomat primorani odstraniti, saj bi bili stroški vzpostavitve drugačne logistike in vzdrževanja le enega bankomata enormni. Kot so še dodali, je bilo glede na število transakcij delovanje bankomata že zdaj nerentabilno. 10 Vložiti bi morali veliko časa, da bi dorekli vse logistične poti, po informativni ponudbi za oskrbovanje bankomata pa bi bil strošek več kot dvojni glede na obstoječi strošek. Krajani Poljan so – kot rečeno – ogorčeni. Resda trije bankomati v Gorenji vasi niso tako oddaljeni, vendar glede na število prebivalcev Poljan in okoliških hribov menijo, da je bankomat v Poljane nujno treba vrniti. September 2015 Bralki več do čistoče potoka kot občinskim službam? Že v prejšnji številki smo poročali o onesnaženosti Prifarškega potoka, v katerega so se iz cevi pri športni dvorani Poden izlivale komunalne odplake. Okoljsko ozaveščena bralka Mira Kofler je dvanajstega avgusta med sprehodom ponovno opazila podoben pojav. Tokrat je iz cevi v potok tekla belkasta voda. »Nedopustno, poglejte!« nam je zapisala ob priloženih fotografijah. Po odgovor smo se ponovno obrnili na škofjeloško občino. »Bralki gospe Miri se še enkrat zahvaljujemo za budno opazovanje okolja in evidentiranje izpusta motne meteorne vode iz cevi v Prifarški potok. Tudi to obvestilo smo takoj posredovali izvajalcu javne službe, Loški komunali. Tam so obljubili, da bodo v najkrajšem možnem času pregledali in storili vse, da bo stanje ustrezno urejeno, za kar se zavzemajo tudi pristojne občinske službe,« so zapisali v sporočilu. Nenavadno pri tem odgovoru je to, da so iz Loške komunale že za prejšnjo številko dali izjavo, da ta cev ni v njihovi pristojnosti. To nam je ponovno potrdil njihov vodja kanalizacije Anže Sodnik: »Predvidevamo, da gre za interno meteorno kanalizacijo kompleksa Podlubnik I. Interna meteorna kanalizacija kompleksa Podlubnik I v Škofji Loki, ki odvaja odpadne padavinske vode s streh in zunanjih utrjenih površin kompleksa Podlubnik I v Prifarški potok, ni objekt javne kanalizacije in zato ni v upravljanju Loške komunale d.d., Škofja Loka.« Sodnik ni želel komentirati očitno neresnične izjave občine, na kateri trdijo, da bodo pri Loški komunali »storili vse, da bo stanje ustrezno urejeno«. Na Osnovni šoli Jela Janežiča bodo pomagali iskati vzrok Mira Kofler je fotografirala ponovno onesnaženje Prifarškega potoka. Ker naj bi bila to interna meteorna kanalizacija obeh tamkajšnjih šol, smo vprašali tudi Marjeto Šmid, ravnateljico Osnovne šole Jela Ja- 11 nežiča. »Po pregledu kanalizacije smo ugotovili, da je del padavinskih vod usmerjenih v ta kanal, ne pa vsa (streha, atrij). Ne znamo pojasniti, zakaj bi bila voda umazana, saj je padavinska voda usmerjena naravnost v zemljo, na njeni poti pa ni objektov, materialov ali del, ki bi jo umazali. Poleg tega na datum nastanka fotografije šola niti ni bila aktivna niti ni bilo nobenih del obrtnikov, ki bi onesnaženost morebiti lahko povzročili (čeprav bi težko rekla, na kakšen način). Ostala odpadna voda šole gre v črpališče in v kanalizacijo, ki vodi čez glavno cesto k Stari Loki. Še naprej bomo opazovali, zakaj je takšna voda. Kanal namreč zajema večjo površino in je to treba ugotoviti.« Damjan Likar September 2015 Mladinski posvet brez jasno izraženih zahtev Predstavniki škofjeloških mladinskih organizacij so 26. avgusta organizirali javni posvet, na katerem so govorili predvsem o težavah mladinskih organizacij in možnostih za boljše sodelovanje. Manj časa so govorci namenili razpravi o tem, katere ukrepe in spremembe zahtevajo od občine, da se položaj mladih in njihovih organizacij izboljša. Večina sodelujočih na posvetu v MMC Pulsar je bila brez večjih zadržkov naklonjena ideji povezovanja v okviru škofjeloškega mladinskega sveta, ki ga je lani ustanovilo osem loških mladinskih organizacij. »Naša osnovna misel je povezovanje mladinskih organizacij, da lahko stopimo skupaj in se predstavljamo pred občino,« je namen mladinskega sveta predstavil njegov generalni sekretar Miha Peternel. Mladinski svet z občino že sodeluje pri nekaterih projektih, med drugim tudi pri pridobitvi certifikata Mladim prijazna občina. »Cilj pridobitve tega certifikata je, da se zapiše, kaj hoče občina v naslednjih štirih letih doseči na področju mladih, in da predstavi, kaj omogoča zdaj,« pojasnjuje Peternel. Kaj mladi sploh hočejo od občine? Do projekta, na katerega se bo občina prijavila, so bili nekateri govorci skeptični. »V te velike odločitve občine ne polagam zelo veliko upov. Ideje že so, ampak od točke, o kateri se občina strinja, da je nekaj dobro, pa do točke, kjer se to dejansko zgodi, je treba zelo delati,« je menil direktor Zavoda O Tomaž Furlan. Predstavitvi omenjenega projekta je bilo namenjeno bistveno več časa kot razpravi o tem, kaj mladinske organizacije zahtevajo od občine. Vprašanja, na katera področja mladinske politike naj se občina usmeri, katere ukrepe naj sprejme, da izboljša položaj mladih in njihovih organizacij, niso dobila (prepričljivega) odgovora. Sodelujoči se po enoinpolurni razpravi prav tako niso odločili za skupinski dopis občini glede problemov mladinskih organizacij v Škofji Loki. Na javnem posvetu nismo izvedeli veliko o tem, kaj mladi pričakujejo od občine. (Foto: L. M.) Probleme predstavili vsak posebej jo zavoda strukturne spremembe v financiranju KŠŠ: »Zavod je vedno manj povezan s KŠŠ oziroma bo z njim povezan le še do leta 2019.« KŠŠ so sredstva po besedah člana izvršnega odbora Primoža Simoniča v zadnjih petih letih upadla za približno sedemdeset oziroma osemdeset odstotkov. »Zato je treba zelo krčiti obstoječi program, ga prilagajati, spreminjati, hkrati pa to odpira zelo malo možnosti Težav, s katerimi se te srečujejo, sicer ni malo. »Zavod O ima tri ključne probleme. Za identiteto in ugled organizacije v družbi moramo poskrbeti sami, pri financiranju pa smo odvisni od našega lastnika in ustanovitelja Kluba škofjeloških študentov (KŠŠ),« je povedal Tomaž Furlan. Dodaja, da so glavni vzrok za trenutno finančno situaci- za ustvarjanje novega programa,« je dejal Simonič in dodal, da ima KŠŠ še večji problem z neangažiranostjo svojih članov. Pomanjkanje kadrov je sicer težava več mladinskih organizacij. »Zaradi nihanja kadrov občasno tudi pri nas pride do ukinjanja določenih programov,« je povedala predstavnica skavtov Katarina Trdin. Luka Mlakar Primož Simonič, KŠŠ: »Ker veliko mladih študira, imamo veliko članov, vendar jih je zelo malo aktivnih. Zato imamo le malo ljudi, ki bi soustvarjali naš program in sodelovali pri projektih.« Saša Košenina, društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika: »Taborniki smo prostovoljno društvo, ki pripravo in izvedbo svojega programa pokriva s članarinami, občinskimi razpisi in prispevki za večdnevne akcije. Kot v vsaki organizaciji je tudi pri nas ključnega pomena motivirano vodstvo in sprotno reševanje problemov.« Tomaž Furlan, Zavod O: »Če se nam zdi, da zasebnega zavoda, ki izgubi svoj lastni zasebni kapital, ne potrebujemo več, naj se Zavod O zapre. Ustanovi naj se nek javni zavod in nanj naj se prenese projekte, ki jih Škofja Loka nujno potrebuje. Ampak do takrat je Zavod O še vedno zasebni zavod, ki mora funkcionirati tako kot vsi subjekti na trgu – z nekimi sredstvi.« Matic Jezeršek, društvo GAHA Slovenija (Društvo prejemnikov zlatega priznanja MEPI): »Problem imamo z aktiviranjem članstva. Trenutno jih imamo trideset oziroma štirideset, aktivnih pa nas je slabih deset. Ker nismo lokalno društvo, ampak se v okviru našega društva povezujejo prejemniki zlatih priznanj iz cele Slovenije, nimamo lastnih prostorov.« 12 September 2015 V Škofji Loki veliko več turistov iz vzhodne Evrope Letošnje poletje je bilo z bogato bero sončnih dni za turistične delavce nadvse ugodno. Na Turizmu Škofja Loka in v Turističnemu društvu Škofja Loka so nam to potrdili – turistov se je v lepem vremenu v mestu kar trlo. Kot nam je povedala vodja Turizma Škofja Loka Andreja Križnar, sta bila letošnja junij in julij primerljiva z lanskima; junija letos so zabeležili sedemsto triintrideset, julija pa devetsto enaindvajset turistov, medtem ko številke prve polovice avgusta kažejo na še boljši obisk – kar preko devetsto so jih zabeležili, lani v celem avgustu 1455. Turisti prihajajo iz Francije, Španije, Italije, Nemčije in Izraela; opazili so, da je vedno več obiska iz vzhodne Evrope: s Poljske, Madžarske, tudi iz Rusije. Turiste v Škofji Loki privlači staro mestno jedro, obiščejo Loški grad in tamkajšnji muzej, center Duo, podajo se na tematske poti. Kot pravita Križnarjeva in Marko Pleško iz Turističnega društva Škofja Loka, so jih letos poleti veliko usmerjali po Poti v Puštal na kopališče ob Sori. Turiste pritegneta tudi obe dolini. V Poljanski obiščejo Tavčarjev dvorec in se nastanijo na hribovskih turističnih kmetijah. Ena od posebnosti teh krajev so čipke: turiste usmerjajo v Železnike in nato preko Sorice v Bohinj ali preko Žirov v Idrijo, tudi zaradi tega, da se izognejo avtocestam. Tuji gostje se poslužijo krajših pohodniških poti, domačim predlagajo težje in daljše ture. Na Turizmu Škofja Loka nudijo izposojo štirih gorskih koles, Turistično društvo Škofja Loka pa tudi električnih koles. Električno kolo za izposojo imajo tudi v Javnem zavodu Ratitovec v Železnikih. Škofja Loka je znana po dobri kulinariki. Križnarjeva obljublja, da bodo projekt Okusi loškega podeželja še nadgradili, jedi bodo bolj promovirali in razširili nabor Priložnosti za fotografiranje je veliko. (Foto: Marko Pleško) ponudnikov, ki bodo sodelovali pri projektu. Pripraviti nameravajo tudi kulinarični zemljevid ali kulinarično pot. Ker mnogo turistov podatke o kraju najde prav na spletu, nameravajo posodobiti spletni portal Turizma Škofja Loka in ga prilagoditi mobilnim aplikacijam. Zagotovili bodo kakovostne prevode v tuje jezike. Deloma bodo omenjeno uredili že letošnjo jesen, ostalo pa prihodnjo pomlad. Pripravljajo pet tako imenovanih top turističnih programov: enega skupnega za celotno škofjeloško območje in štiri za posamezno občino, vsi bodo narejeni po enotni metodologiji na podlagi krajevnih zgodb. Programi bodo vsebovali top atrakcije, doživetja in kulinariko, s poudarkom na okusih loškega podeželja ter degustaciji Poletni utrip mesta (Foto: Marko Pleško) 13 izdelkov Babica Jerca in Dedek Jaka. Ponatisnili in izboljšali bodo karto pohodnih poti na Škofjeloškem, želijo si nadgraditi tudi serijo spominkov s Škofjeloškega. Ob tem bi v prihodnjem letu opravili natečaj ter s pomočjo strokovne komisije izbrali do deset rokodelskih izdelkov, tipičnih za škofjeloško območje, ki bi sodili pod znamko Spominek s Škofjeloškega. Na Turizmu Škofja Loka želijo, da tudi v letih, ko ni predstav Škofjeloškega pasijona, obiskovalec, ki pride v mesto, lahko vidi vsaj kanček tega. Prizadevali si bodo za postavitev stalne razstave pasijonskih fotografij nekje na prostem v mestnem središču, tako da bo razstava lahko na ogled vsem in ob vsakem času. Klara Mrak September 2015 Humanitarka Silva Žontar prejela novo priznanje Na petem kongresu slovenskih humanitarnih organizacij na Ptuju je posebno priznanje za dolgoletno udejstvovanje v humanitarnih organizacijah ter prispevek k razpoznavnosti in spoštovanju humanitarnega dela prejela Silva Žontar, dolgoletna predsednica Društva diabetikov Škofja Loka. »Prejeto posebno priznanje sem sprejela z zadovoljstvom in mi veliko pomeni. Pri svojem humanitarnem delu sem vseskozi imela dober občutek, da sem storila nekaj dobrega za starejše in tiste diabetike, ki so bili potrebni pomoči. Veliko je bilo vredno, da so mi starejši zaupali in me sprejeli,« je povedala nagrajenka. Silva Žontar se je rodila v Škofji Loki v enajstčlanski družini. Kot diabetik se je vključila v Društvo diabetikov Škofja Loka in leta 2002 postala njihova predsednica. Delo s sladkornimi bolniki, predvsem s starejšimi, jo je čustveno zelo povezalo z njimi, zato je veliko časa posvetila socialnim programom. Vedno jo je zanima- lo, kako pomagati diabetikom, ki se znajdejo v stiski, in kako bi ti lahko najbolje obvladovali svojo kronično bolezen. Pri vodenju društva ji je bil s strokovnimi nasveti v veliko oporo diabetolog dr. Tomaž Camlek. Leta 2008 je bila na Zvezi društev diabetikov Slovenije izvoljena za predsednico nadzornega odbora zveze. Skupaj s strokovno službo omenjene zveze se zavzema za pomoč diabetikom, ki jih društva, združena v zvezo, vključujejo v svoje letne programe dela. Njeno delo še vedno temelji na prostovoljstvu, na tem, kako pomagati osebam, prizadetim s sladkorno boleznijo in njenimi posledicami. Humanitarno delo Silve Žontar ni bilo neopazno, za kar je prejela Silva Žontar, predsednica Društva diabetikov Škofja Loka več priznanj, med njimi bronasti grb Občine Škofja Loka in sedaj posebno priznanje Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. Forum je bil ustanovljen leta 2008 z namenom, da bi spodbujali medsebojno povezovanje vseh humanitarnih organizacij in na ta način izboljšali možnost za boljši socialni položaj najbolj ranljivih posameznikov. Damjan Likar V SPOMIN Nepričakovano in nenadoma se je v ponedeljek, 10. avgusta 2015, od nas, rokometnih delavcev iz Škofje Loke, poslovil PETER PIPP , igralec, dolgoletni rokometni delavec in funkcionar, roj. 11. januarja 1944. Peter je bil naš dober prijatelj in človek, ki je precejšen del svojega življenja in prostega časa namenil našemu skupnemu športu – rokometu. Z rokometom se je srečal v Žabnici, kjer je pet let, vse do leta 1965, igral za tamkajšnjo ekipo. Po odsluženi vojaščini se je 1966. leta skupaj s svojim bratom dvojčkom Pavlom priključil škofjeloškim rokometašem. Od takrat je bil član rokometnega društva v Škofji Loki – kot igralec, funkcionar, fotograf, spiker na tekmah, kronist in predvsem ljubitelj rokometa. Vse od leta 1966 do 2015, celih enainpetdeset let, je bil ne glede na menjave vodstva član loškega rokometnega kluba, ki se mu je nesebično predajal. To ga za večno uvršča med člane z najdaljšim – bolj ali manj aktivnim članstvom v klubu. Naše poti so se srečale na rokometnem igrišču. Postali smo soigralci (vse do 1970), nato sodelavci pri športnih organizacijah. Bili smo zvesti prijatelji. Peter je bil vedno pripravljen pomagati in priskočiti na pomoč. Med drugim je bil tudi zbiratelj rokometnega gradiva (arhiva), ki priča o delu, rezultatih, igralcih, funkcionarjih in bogati zgodovini rokometa v Škofji Loki. Samo tri dni pred njegovo prerano smrtjo je tako kot vedno marljivo s svojim zvestim fotoaparatom nabiral rokometne utrinke na prijateljski pripravljalni tekmi v športni dvorani Poden. Kadar pri pripravi biltenov, knjig in drugih slovesnostih ali ob okroglih obletnicah nismo vedeli, kje dobiti fotografije ali dokumente iz preteklosti, je bil Peter vedno pri roki. Naše skupno delo je bilo v zadnjih letih posebno izrazito pri snovanju in izdaji knjige 100 let športa v občini Škofja Loka ter zbornika 50 let Peter Pipp rokometa v Škofji Loki, kjer je Peter odigral eno ključnih vlog v izdajateljskih odborih teh dveh pomembnih športnih publikacij. Natančno je poznal zgodovino loškega rokometa in jo ohranjal za prihodnje rodove. Za dolgoletno športno aktivnost je bil dobitnik najvišjih občinskih priznanj za športne delavce. Starejši rokometni veterani, športni funkcionarji in člani rokometnega 14 kluba (Šešir, Jelovica, Termopol) smo dolga leta sodelovali s Petrom, se smejali njegovim šalam in duhovitostim ter ponosno proslavljali uspehe, ki so bili plod tudi njegovega osebnega prispevka. Z njim smo bili tudi na njegovi zadnji poti, s tesnobo v srcu in zavedajoč se, da ga ne bo več med nami. Peter, pogrešali te bomo kot dobrega prijatelja in kot zaljubljenca v najlepšo športno panogo na svetu, v rokomet, ki nas je združil in do konca povezoval. Hvala ti za vse, kar si dal nam in rokometu. V imenu nekdanjih rokometnih delavcev in starejših rokometnih veteranov Dušan Čater, Branko Celar in Dare Rupar September 2015 »Loški muzej želim postaviti na svetovni zemljevid« Saša Nabergoj je prvega avgusta nastopila mandat direktorice Loškega muzeja. Slednjega želi postaviti ne samo na slovenski, temveč na svetovni zemljevid muzeologije. Prepričana je, da ji bo to s strokovno in podporno ekipo zaposlenih, nad katero je navdušena, tudi uspelo. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje in kako jih boste uporabili na novem delovnem mestu? Več kot dvajset let sem delovala kot kustosinja, urednica, kritičarka in predavateljica predvsem s področja sodobne umetnosti in muzealskih praks. Po izobrazbi sem umetnostna zgodovinarka in na tem področju sem se veliko strokovno izpopolnjevala, zadnjih osemnajst let sem tako vodila šolo za kustose in kritike, kar bom lahko uporabila v muzeju. Ker pa sem čutila potrebo, da okrepim svoja menedžerska znanja, sem zaključila tudi evropsko projektno šolo kulturnega menedžmenta. Moje izkušnje so torej precej raznolike in prav zato vidim Loški muzej kot ambiciozno možnost interdisciplinarnega delovanja. Poleg tega naj povem, da loško sceno precej dobro poznam, saj že več kot dvajset let sodelujem tako s posamezniki kot organizacijami (pred dvajsetimi leti sem tako sodelovala pri veliki razstavi Ivana Groharja, pred desetimi predavala v takratnem Ateljeju CLOBB ...). Poleg izkušenj pa je komisijo prepričal tudi vaš predvideni program dela Loškega muzeja. Kateri projekti se nam torej obetajo v bližnji prihodnosti? Mislim, da je Škofja Loka res posebna zaradi naravnih, kulturnih in zgodovinskih danosti; poleg tega pa je tukaj tudi ogromno posameznikov, društev, kolektivov, javnih zavodov, ki so aktivni, manjka pa močna institucija, ki bi povezala sceno. Menim, da je vloga muzeja biti ključen generator in povezovalec kulturne scene v mestu. Mi smo tisti, ki moramo odpirati vrata in glede na naše kompetence, ki jih imamo veliko, sodelovati z drugimi. Pripravila sem petletno strategijo s konkretnimi predlogi, obenem pa jasno povedala, da je to samo ilustracija, ki kaže, v katero smer razmišljam. Moj princip vodenja je namreč takšen, da program in strategijo da bomo pridobili sredstva ter z deli začeli in tudi končali naslednje leto. Direktorica Loškega muzeja Saša Nabergoj – pod stropom kapele pred eno restavriranih fresk (Foto: K. Š. K.) delam v pogovoru s kustosi in z vsemi možnimi deležniki, saj so naša vrata odprta vsem, ki so pripravljeni sodelovati in prispevati sveže ideje. Muzejsko ekipo nameravam spodbujati, da so aktivni udeleženci in ustvarjalci kulturne scene v Škofji Loki in širše ter da z aktivnim sodelovanjem na različnih simpozijih naše vsebine in pomen umeščajo v širši kontekst. Mislim, da v Škofji Loki odlično delamo, ampak da tega skoraj nihče ne ve, razen nas. Zato želim muzej oz. celotno našo kulturno sceno postaviti na zemljevid ne le Slovenije, ampak sveta. Prepričana sem, da je to možno. navzven. Prav tako nameravam spodbuditi izmenjavo mnenj med posameznimi kustosi znotraj našega muzeja in širše. Tako smo že obiskali muzej v Ptuju, kjer hranijo drugo polovico Miheličeve zbirke. Takoj so vzklile ideje o sodelovanju. Ne vidim namreč smisla, da dve instituciji, ki skupaj hranita opus enega ključnih slovenskih likovnih umetnikov, ne sodelujeta. Letos mineva dvajset let od donacije, zato bomo decembra osvežili zbirko. Predvsem pa mislim, da je treba vse stalne zbirke nenehno oživljati s spremljevalnimi programi na različnih nivojih, saj je muzej tudi laboratorij, kjer se stvari dogajajo in ne le kažejo. Katere cilje ste si poleg zgoraj navedenega še zadali? Znotraj muzeja bi rada okrepila oziroma osvežila zbirke. Glede na veliko število (in strukturo) obiskovalcev smo dolžni čim prej poenotiti opremo zbirk (napise ob delih, spremljevalna besedila ...) in jo prevesti v angleščino. Vzpostavili bomo 'jour fix'; enkrat mesečno bo po muzejskih zbirkah vodil/-a naš/-a kustos/inja, ki bo vodstvo začinil/-a s konkretnim prikazom svojega zelo kompleksnega dela. Tudi tisto bolj skrito, a ključno delovanje muzeja, namreč želimo pokazati Že vaša predhodnica je začela z restavriranjem čudovitih fresk v kapeli. Kdaj lahko pričakujemo svečano odprtje? Prva faza restavriranja, ki zajema zgornji del, se ravnokar zaključuje. Novembra bomo ob stoletnici pripravili razstavo in izdali publikacijo, ki bo osvetlila pomen najdenih fresk in sam proces restavriranja. Z Restavratorskim centrom in Zavodom za varstvo kulturne dediščine delamo načrte za drugo fazo obnove, za katero upamo, 15 Kako pa kaže obnovi podstrehe in s tem razširitvi prostora, ki bi med drugim dal mesto novi stalni zbirki o športu? Ta ima namreč v Škofji Loki močno in dolgo tradicijo. Dotaknili sva se prostorske stiske muzeja, saj le-ta poka po šivih. Upam, da bomo v kratkem uspeli pridobiti finančna sredstva, urediti podstrešje z novimi razstavnimi prostori in prestaviti depoje. Ena od prioritet je ureditev športne zbirke, nadalje sem prepričana, da bi morali precej hitro vzpostaviti tudi pasijonsko zbirko, saj gre za zelo pomembno zgodbo, ki bi morala imeti v muzeju večji prostor. Imamo tudi knjižne bisere, ki bi svoj prostor morali dobiti v urejeni in javnosti odprti grajski knjižnici, razmišljati bi morali o ureditvi zbirke industrijske dediščine … Idej je veliko. Loški muzej s svojo okolico se je večkrat izkazal za odličen koncertni prostor, ki bi se ga po mnenju Ločanov dalo še bolje izkoristiti … V osnovi ne nasprotujem popularnim oz. komercialnim koncertom, seveda z določeno zdravo mero, saj menim, da imamo krasen amfiteater, primeren ravno za take dogodke. Za prostor na grajskem dvorišču pa menim, da je primernejši za koncerte, ki bi bili vsebinsko bolj povezani z muzejskimi zbirkami. Kakšni so vaši prvi vtisi po nekaj tednih dela? Navdušena sem nad ekipo. Strokovni delavci so zelo kompetentni, podkovani, imajo veliko idej in so izredno zavezani muzeju. Enako velja tudi za podporni del ekipe. Ekipa je nedvomno ena boljših v Sloveniji. K. Š. K. September 2015 Zaplesali na 52. Europeadi v Helsingborgu na Švedskem Člani Folklorne skupine Škofja Loka in Društva Rovtarji so se udeležili 52. Europeade, ki je letos potekala v 1600 kilometrov oddaljenem Helsingborgu na Švedskem. »Kljub precejšnji razdalji, ki smo jo premagali z avtobusom, smo se vrnili polni prijetnih vtisov in doživetij,« je povedal Marko Krajnik, vodja Folklorne skupine Škofja Loka. Najprej niste bili gotovi, če se boste letošnje Europeade sploh lahko udeležili. Tako je. Precej zaskrbljeni smo bili, saj se je letos prvič zgodilo, da so bile nekatere prijavljene skupine, tudi naša, uvrščene na čakalno listo. Europeade naj bi se po predvidevanjih organizatorja udeležilo okrog 4500 ljudi, zato so bile na seznam uvrščenih konec aprila uvrščene tiste skupine, ki so prej vplačale prispevek za udeležbo. Oddahnili smo si šele po dobrem tednu, ko je organizator sporočil, da so kvoto dvignili na rekordnih 6000 udeležencev. Kdaj ste se odpravili na dolgo popotovanje? Člani Folklorne skupine Škofja Loka in Društva Rovtarji smo se proti Helsingborgu odpravili v ponedeljek, tretjega avgusta zvečer. Trinajsturna vožnja nas je najprej pripeljala v Berlin. Tam nas je že čakal dr. Boštjan Dvorak, slovenski jezikoslovec in lektor slovenskega jezika na Humboldtovi univerzi. Pridružila se nam je tudi njegova asistentka Alenka Žitnik, ki nam je med pogovorom zaupala, da je doma iz Puštala, Boštjanov oče pa se je rodil v Javorjah. Skupaj smo si ogledali mesto. Mnoge so prevzela Brandenburška vrata, ki so dolga desetletja delila mesto in državo na dva bloka. Sledila je krožna vožnja po ostalih delih mesta. Zanimiva je bila cerkev sv. Elizabete, ki ji mnogi pravijo kar Dorijeva cerkev – po priljubljenem slovenskem duhovniku v Berlinu, g. Izidorju Pečovniku – Doriju. Na dvorišču se bohotita slovenska lipa in najstarejša trta iz Maribora. Od našega vodiča Boštjana, ki ni samo jezikoslovec, temveč tudi poliglot, botanik in zoolog, smo se tam poslovili. Že precej utrujeni od vožnje in po- Folklorna skupina Škofja Loka in Društvo Rovtarji pred gradom Sofiero (Foto: arhiv FS Škofja Loka) hajkovanja po zanimivem mestu smo se odpravili v dvajset kilometrov oddaljen Hennigsdorf, kjer smo prenočili. Zjutraj smo se odpeljali naprej mimo Lübecka do Puttgardna, kjer smo se vkrcali na trajekt, ki nas je v manj kot eni uri popeljal do danske obale. Pot nas je vodila mimo Københavna do Hamletovega mesta Helsingor. Naš cilj, obmorsko mesto Helsingborg na drugi strani obale smo dosegli okoli sedme ure zvečer. Po opravljenih formalnostih glede prijave smo se udobno namestili na zračnih blazinah v učilnicah Mednarodne šole, ki je bila od središča dogajanja oddaljena le dobrih deset minut hoje. Vročinskemu valu, ki je takrat pustošil v domovini, smo se izognili, saj smo se greli na soncu pri ne več kot dvaindvajset stopinjah. Najbolj pogumni so zaplavali v morju, ki pa jih je s svojimi osemnajstimi stopinjami dodobra osvežene kaj kmalu pregnalo iz hladnega vodnega objema. generalki v novozgrajeni Helsingborg areni smo prvič zaplesali vsi skupaj. V petek dopoldne smo si vzeli nekaj časa za raziskovanje mesta, nato pa smo se udeležili parade 248 skupin iz štiriindvajsetih držav, kjer se je naša folklorna skupina predstavila v novih oblačilih, ki so nastali v okviru projekta Bogastvo babičine skrinje. Zvečer se je glavno dogajanje preselilo na obalo, kjer so se v okviru prireditev Europeade by night in Europeade Ball mladi in stari zabavali pozno v noč. V soboto dopoldne sva se s Tanjo Oblak, tajnico Društva Rovtarji, udeležila sprejema v mestni hiši, kjer so vodje skupin pozdravili predsednik organizacijskega komiteja Europeade Armand de Winter, župan mesta Helsingborg Mats Sander in predsednica lokalnega organizacijskega komiteja Marianne Halling. Dopoldne je folklorna skupina imela nastop na gradu Sofiero, v enem najlepše urejenih parkov v Evropi, kjer v pomladnih in poletnih mesecih med drugim cveti deset tisoč rododendronov. Sprehod po parku je nudil res veličastne poglede na lepo urejene vrtove. V nedeljo dopoldne se je veliko udeležencev Europeade zbralo pri ekumenski maši v Marijini cerkvi v središču mesta. Obred je potekal v angleškem jeziku, zbori iz različnih držav pa so pesmi odpeli vsak v In pričakala vas je Europeada. Z vsem svojim bliščem in živopisana – kot Evropa. Naslednjega dne so nas že čakale obveznosti. Najprej smo zaplesali na trgu Stortorget, nato pa hiteli na skupno generalko za večerno otvoritveno slovesnost z ostalima dvema slovenskima folklornima skupinama: Folklorno skupino Račna in Folklorno skupino TKD Babinci. Na 16 svojem jeziku. Med sodelujočimi sta bili tudi slovenski skupini Zarja in Mlada zarja. Naš obisk so spremljalo Rovtarji, ki so poskrbeli, da je bil obisk Švedske še bolj pester. Že načrtujete udeležbo na 53. Europeadi? Vsekakor. Na Europeado nas je peljala želja, da bi spoznali skupine iz drugih regij, njihove plese in petje. Pozdravljam tudi idejo organizatorja, da skupine iz različnih regij ene države pripravijo skupen nastop, kar se na drugih srečanjih in turnejah ne dogaja prav pogosto. Moja želja je tudi, da bi se ohranili stiki, ki jih navežemo z udeleženci Europeade. Folklorno skupino Škofja Loka je letos zastopala pomlajena zasedba, dve tretjini članov je mladoletnih, kar je še razlog več, da vezi, stkane na tako množični prireditvi, trajajo čim dlje. Naslednja Europeada bo prihodnjega julija v Belgiji, v mestu Namur. Upam, da bo vse potekalo po načrtih, da bomo lahko čim večkrat predstavili našo bogato kulturno dediščino na vseh koncih Evrope. Za konec bi povabil še vse, ki bi želeli zaplesati ali zaigrati v folklorni skupini, da me pokličejo (041/774 550 – Marko) in se nam pridružijo. Prvega in drugega oktobra namreč vpisujemo nove člane v prostorih KS Stara Loka – Podlubnik. Lepo vabljeni. Nina Drol September 2015 Amadeo požel velik aplavz tudi v Freisingu Klasika posebnega pomena – se je glasil naslov članka v freisinškem časniku. Godalni orkester Amadeo in umetniška dela Hermana Gvardjančiča, Petra Gabra, Mateja Bizovičarja, Berka, Petra Pokorna in Gabriele Abs so namreč navdušili tako domače kot tuje občinstvo in kritike. Zadovoljni so bili tudi sami. V Sokolskem domu Škofja Loka smo imeli letos dvakrat priložnost slišati pred dvema letoma ustanovljeni škofjeloški godalni orkester Amadeo pod dirigentsko taktirko Tilna Drakslerja s solistko sopranistko Lizo Šparovec. V orkestru sicer igrajo študentje in diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani, Deželnega konservatorija za glasbo iz Celovca, Dunaja, člani Simfoničnega orkestra RTV. Letos so v sklopu Mednarodnega cikla izvedli projekt z naslovom Med sliko in glasbo v Sokolskem domu, drugič pa so nastopili pred odhodom v pobrateno mesto Freising. Kot je Andreas Beschormer zapisal v izdaji Süddeutsche zeitung, je bil vodja tamkajšnje glasbene šole Martin Keeser že pred začetkom koncerta navdušen nad gostovanjem škofjeloškega orkestra. Članek je zaključil, da je bila to Na koncertu je Lizo Šparovec in Tilna Drakslerja v trenutek ujel slikar Janez Plestenjak. Slikar Janez Plestenjak je bil navdušen nad samim koncertom, kar je izkazal tudi z risbo. vtisov polna simbioza perfektno predstavljene glasbe in likovne umetnosti, ki sta bistvo prikazali različno. »Zraven pa še izjemna solo pevka in famozen godalni orkester. Navdušenje Martina Keeserja nikakor ni bilo pretirano: Kaj takega je bilo v Freisingu redko slišati in doživeti.« Našim ustvarjalcem je res uspelo, da sta slikarstvo in glasba oplajala drug drugega. Še posebej je to, tudi po besedah Beschormerja, veljalo za glavno delo večera, Komorno simfonijo op. 110a Dimitrija Šostakoviča. Sicer pa se je omenjeno lepo izrazilo tudi pri projekciji animiranega filma Izum ljubezni, ki so jo odlično dopolnili glasbeniki. Slednji so namreč v živo izvedli glasbeno podlago skladatelja Leona Firšta. Obiskovalci so tako lahko doživeli prav posebno izkušnjo, prav tako pa so bili nastopajoči zadovoljni z odzivom občinstva. »V Freisingu je bilo zelo lepo. Veseli smo bili tako mi kot oni, tudi odziv publike in kritikov bi bil težko boljši,« je povedal Tilen Draksler, ki že razmišlja o novih projektih. Upamo, da jih bo predstavil čim večjemu številu ljubiteljev kakovostne glasbe. Katja Štucin Loški utrip tudi na spletu: www.skofjaloka.si Vljudno vabljeni na sejem MOS 2015, v času od 8.–13. septembra, zunanji razstavni prostor 431, ob hali M. T: +386 3 777 14 10, +386 3 777 14 23 (trgovina) E: [email protected] | [email protected] www.uniforest.si 17 September 2015 Pisana Loka: Vrnitev v mesto Ko si se konec letošnjega avgusta sprehajal po Mestnem trgu in na tleh zagledal risbe, ki so jih pred nekaj urami z voščenkami narisali otroci, si se zavedel, da se v Škofji Loki nekaj dogaja. Še korak ali dva in opazil si, da se je v mesto vrnil festival Pisana Loka. Sicer ne z velikim pompom ali odmevnim glasbenim dogodkom, ampak na način, ki pritiče imenu tega loškega poletnega festivala. Najprej pobarvajmo ulice, da bo Škofja Loka zares pisana, šele potem pa se lahko začne pisan program po vseh delih mestnega jedra, je prvi dan festivala sodelavcem iz Zavoda O in prostovoljcem verjetno naročil vodja festivala Tine Hafner. Na porisanem Mestnem trgu se je le nekaj ur zatem, ko so otroci dokončali svoje risbe, zbrala približno stoglava množica ljudi, da bi si ogledala pantomimskoklovnovsko predstavo. »Pri uličnem gledališču se stik s publiko vzpostavlja prek oči, dotika in bližine, ki je gledalec ne more dobiti v zaprtem gledališču,« pove igralka Alla Abramova, ki se skupaj s soigralcema Justinom Durelom in Anjo Bezlovo v predstavi Pot v Tadam poda na lov za Tadamom – neko stvarjo, ki človeku pomeni veliko. Za razliko od drugih dveh likov Allin ne hrepeni po zlatu in bogastvu, ampak po zabavi in druženju z ljudmi. »Pomen predstave je, da so ljudje zlato ali pa tisti, ki ga prinašajo. Za nas ni toliko pomembno število gledalcev kot to, da ljudje sprejmejo, kar jim hočemo povedati skozi igro,« pojasnjuje Alla. s katero smo zaključili predstavo, so zapeli skupaj z nami in nas na ta način podprli.« Prav okrepljeno poulično dogajanje, ki vključuje tudi otroške delavnice, razstave, gledališko improvizacijo in kino na prostem, je ena od novosti letošnjega festivala. »Več je uličnega dogajanja in delavnic. Zame so vsi ti dogodki sestavni, enakovredni del festivala in ne le nek, če že moram izreči to besedo, spremljevalni ali dodatni program,« razlaga Tine Hafner. Kot primer novosti navede ogled otroškega filma, po katerem bodo najmlajši lahko sodelovali še na pogovoru o vsebini filma in ustvarjalni delavnici. Odprti ljudje razumejo šale Občinstvo je komične situacije gledališke skupine 123! vedno znova nagrajevalo s smehom, zaradi česar je Alla po končani predstavi presrečna: »Če ljudje razumejo šale, to pomeni, da so zelo odprti in da so uživali. Našo pesem, »Prvič pojem pred cerkvijo« Po predstavi se množica z Me- stnega trga za krajši čas porazgubi, a ne za dolgo. Ljudje se čez dobrih štirideset minut zberejo na Cankarjevem trgu v pričakovanju prvega večernega koncerta. Letošnja Pisana Loka vsak večer ponuja glasbeno dogajanje, katerega vrhunci so nastopi Bajage & Instruktorjev, Repetitorja in Nece Falk. Prvi dan na oder stopi mlada Hrvatica Dunja Ercegović z umetniškim imenom Lovely Quinces. Pred nastopom mlada Splitčanka pove, da še nikoli ni nastopila pred cerkvijo. Cerkev sv. Jakoba se v ozadju mogočno dviga v nebo, ko nas pevka s kitaro v roki nežno zaziblje v noč. Obiskovalcev je približno sto – nekateri morda potrebujejo več časa, da opazijo, da se je v mesto vrnil festival. Luka Mlakar Hrvaška kantavtorica Lovely Quinces je prvič nastopila pred cerkvijo. (Foto: L. M.) Igralci gledališke skupine 123! so na Mestni trg po poletnem zatišju spet pripeljali smeh. (Foto: L. M.) Tako je klovnesa Renata najmlajše zabavala tretji dan festivala. (Foto: Petra Čičić) Članice pevskega zbora Z’borke, ki delujejo proti seksizmu in zagovarjajo enake možnosti za vse, so četrti dan nastopile na vrtu Sokolskega doma. (Foto: Petra Čičić) 18 September 2015 Na Lubniku in Blegošu postavili defibrilator V zadnjih letih so zaradi srčnega zastoja v loškem hribovju umrli trije planinci, zato je Planinsko društvo Škofja Loka s pomočjo donatorjev v Domu na Lubniku in Koči na Blegošu sredi julija postavilo defibrilator. Gre za napravo, ki s pomočjo električnega sunka lahko ponovno požene srce in s tem reši življenje. Defibrilatorja bosta tako obiskovalcem naših dveh priljubljenih planinskih postojank zagotavljala večjo varnost v primeru srčnega zastoja. »Za njegovo uporabo so usposobljeni planinski vodniki, rokovanja z njim pa bomo naučili tudi osebje obeh koč, Lubnikarje na občnem zboru ob štirideseti obletnici lubnikarstva ter vaščane podblegoških vasi, ki se bodo šestega septembra zbrali na njihovem že tradicionalnem družabnem srečanju,« je dejal Jože Stanonik, podpredsednik loškega planinskega društva. Povedal je še, da je uporaba defibrilatorja precej preprosta, saj te aparat vodi skozi vse faze. Stroški obeh naprav so znašali 4500 evrov, nakup pa so omogočili Zavarovalnica Triglav d.d., Knauf Insulation d.o.o., Elektro Gorenjska d.d. in LTH Castings d.o.o. »Smo med prvimi slovenskimi kočami, ki že imajo ta zelo koristen in priporočljiv dodatek k temeljnim postopkom oživljanja. V goratih državah so defibrilatorji v kočah del redne opreme in njihove izkušnje kažejo, da so z njimi rešili že kar nekaj življenj,« je še povedal Stanonik, ki vsem planincem za večjo varnost priporoča tudi visoko obutev. V obeh kočah imajo tudi priljubljena novoletna praznovanja brez vstopnine, rezervacije so potrebne zgolj za zaključene družbe. V enem letu opravil kar dvesto sedeminosemdeset vzponov na Blegoš S prvim majem se je začela že deseta sezona Blegoških korenin, to je obiskovalcev, ki najmanj petnajstkrat obiščejo blegoško kočo in se vpišejo v posebno knjigo. »Sezona, ki smo jo zaključili 30. aprila, je bila spet rekordna po številu vseh vpisanih v knjigo. V deveti sezoni se je v knjigo vpisalo 12.285 oseb. Takih, ki so opravili petnajst in več vzponov pa je bilo dvesto dvainšestdeset. Niko Franko iz Javorjev je prvi presegel mejo dveh tisoč vzponov,« je nekaj statističnih podatkov navrgel Stanonik ter ob tem poudaril, da najbolj pogosti pristopniki prihajajo iz okoliških krajev, najbolj priljubljeno izhodišče pa je Črni kal. Z evidenco vseh vpisnikov v knjigo se ukvarja Darko Trlep iz Gorenje vasi, ki je v minuli sezoni opravil kar 287 vzponov, največ med vsemi navdušenimi ljubitelji Blegoša. »Že pred tem projektom sem z družino večkrat zahajal na Blegoš. Ko začneš na Blegoš hoditi pogosteje, te ta lepa gora med Poljansko in Selško dolino kar sama potegne. Samo do Leskovice ali Žetine se zapelješ in greš. Mislim pa se posvetiš tam zgoraj. Vsak dan znova,« je dejal triinšestdesetletni upokojenec, ki je bil več kot petindvajset let zaposlen kot geodet na rudarskih merjenjih v Rudniku Žirovski vrh. Darko Trlep se skoraj vsak dan v letu povzpne na Blegoš. Četudi je akcija Blegoške korenine namenjena vsem planincem, Nepozabni blegoški zimski večeri ob polni luni Darko pravi, da so posebna lepota Blegoša spreminjajoče se vremenske razmere. »V slabem vremenu, ko dežuje ali sneži ter čez blegoške grebene brije burja, človek občuti divjo moč narave in neprijazno plat Blegoša. Le obleči in obuti se je treba primerno. Številni pripovedujejo, kako so zatavali v gosti zimski megli, čeprav se imajo za poznavalce Blegoša. Za mnoge ljubitelje Blegoša so nepozabni zimski večeri ob polni luni. V poletnih mesecih pa senca blegoških gozdov pomeni prijetno zatočišče pred pasjo vročino v dolini,« je pripovedoval naturalizirani Gorenjec, čigar korenine izhajajo s Štajerske. Darka na Blegošu navdušujeta tudi flora in favna. »Blegoš je resnično bogat s planinskim cvetjem vse tja do jeseni, ko zacveti resasti sviščevec. Nič manj ne zaostajajo ptice. Najlepše je njihovo petje konec februarja ali v marcu, ko s svojim petjem 'motijo' mir in spokojnost Blegoša, hkrati pa napovedujejo pomlad.« 19 pa je zanj le igra, ki se ji je pridružil, pa ne zaradi števila vzponov, pač pa zaradi lastnega zadovoljstvo oz. dejstva, da preprosto rabi naravo in Blegoš. »V deveti sezoni sem res dosegel številko dvesto sedeminosemdeset, kar pa še zdaleč ni največ. Pred leti je kolega obiskal Blegoš vsak dan, torej tristopetinšestdesetkrat. Doseganje rekordov v naslednjih letih ni moj motiv. Želim si le, da bi še naprej hodil po Blegošu s takšnim zadovoljstvom kot do sedaj,« je zaključil Darko, ki se s skupino prijateljev redno srečuje v Koči na Blegošu ob petkih, ko tudi slabo vreme ni ovira. Damjan Likar September 2015 20 September 2015 Al Padino: »Želim ti lep dan!« Devetnajstletni Dino Kaltak – Al Padino je najvidnejši predstavnik najmlajše generacije škofjeloškega hip-hopa. Med drugim je nastopil na Pisani Loki, kjer je dodobra ogrel oder pred nastopom Zlatka. Svojega prostega časa ne preživlja za računalnikom, ampak zunaj med prijatelji. Z njimi med drugim mečejo balinčke ter frizbi in opazujejo punce. Kako to, da ste se začeli ukvarjati z glasbo? Nikoli nisem začel glasbe ustvarjati zaradi prepoznavnosti ali česa podobnega. Čutil sem jo. Že v osnovni šoli sem, medtem ko je učiteljica pojasnjevala zelo (zanimivo) snov, pisal v zvezek rime ter sestavljal takšne in drugačne pesmice. Oče je harmonikar, tako da predvidevam, da sem ritem podedoval po njem. Ustvarjava sicer v zelo različnih stilih glasbe, kar pa ne pomeni, da se pri tem ne podpirava. Mogoče bova celo kdaj kaj skupaj ustvarila. Nikoli se ne ve. Glasba je torej poglavitni del vašega življenja. Vedno in povsod rimam – na glas ali tiho. To imam pod kožo. Celo prijatelje kdaj pa kdaj spravim ob živce, ker se ne ustavim. Glasba je res moj način razmišljanja in izražanja. Na spletu se najde kar nekaj vaših pesmi. Lahko pričakujemo zgoščenko? To velikokrat slišim. Poslušalci mi prigovarjajo, da bi bil že čas. Seveda razmišljam v tej smeri in jo imam namen posneti. Sicer mislim, da pustimo času čas, ker se dobri rezultati ne dosegajo čez noč. Ko se bom odločil za snemanje, hočem ob sebi imeti dobro pripravljeno ekipo, tako v ospredju kot tudi v ozadju. Kako bi orisali svojo glasbeno pot v prihodnje, če bi se vse odvijalo po vaših načrtih? Kako sami vidite to mesto kot prostor bivanja, delovanja, interakcije? Veliko časa preživim v Škofji Loki, opazujem in opisujem. Škofja Loka ima zelo veliko talentov, takšnih in drugačnih, bojim pa se, da jih mladi ne izkoriščajo v pravo smer. Gledano z moje perspektive – nekateri sanjajo preveč, nekateri pa premalo. Živimo v časih, ko je vse preveč hitro dostopno. Odraščanje med bloki je pač opis mojega odraščanja. Veliko ur sem preživel prav tam, kjer sem videl tudi tisto, česar kdaj nisem hotel. Če pa gledamo Škofjo Loko kot mesto, vam pa povem da je to prostor, kjer lahko najdeš prav vse. Mesto, ki ga imam najraje! Al Padino Nimam nekih velikih načrtov. Ko sem posnel prvo pesem, niti sanjal nisem, da bom kdaj stal na istem odru z velikani današnjega slovenskega repa, kot so Zlatko, Hodža, Ghet, Emkej, Markan itd. Če pa govorimo o bližnji prihodnosti, vam lahko povem da se pripravlja sodelovanje z enim od njih. Kje vse črpate ideje za svoje pesmi? Ideje pridejo same, povsem spontano. Namen materiala je, da mladi Kaj pa koncerti? Kje vse ste že nastopali in kje se vas še da videti v živo? V zadnjem letu veliko nastopam na različnih dogodkih po vsej Sloveniji. Rad sem del humanitarnih koncertov, ker mislim, da je prav, če nekomu pomagam, čeprav samo s pomočjo mikrofona. Največ nastopov je sicer v lokalih, zna pa se zgoditi tudi, da se pokažemo na kakšni športni prireditvi. V pesmi Odraščanje med bloki opisujete situacijo v Škofji Loki. 21 poskusijo razbrati kaj poučnega. V besedilih sem iskren, napišem to, kar vidim in doživim in zato tudi toliko rajši delam vse skupaj. Neverjeten občutek je, ko vidiš pod seboj občinstvo, ki zna tvoje besedilo, ti ga pomaga peti, ti pa točno veš, kaj si čutil, medtem ko si ga pisal. V naslovu omenjena pesem Želim ti lep dan izpostavlja dobre napotke za življenje. O čem še govori? Na življenje sem vedno gledal optimistično in po principu, da bo, kar bo. Mislim, da je smisel življenja pozitiva. Ne vem, zakaj bi živeli, če ne za lepe in številne skupne trenutke. Vsakdo ima svoje napake in če lahko spoštuješ njegove vrline, potem spoštuj tudi napake. Skratka, moj življenjski moto je, da uspejo samo tisti, ki so optimisti! Katja Štucin September 2015 Škofjeloški poslanec je posvojil slepega mačka Poslanec državnega zbora Miha Kordiš iz Svetega Duha je lani novembra posvojil slepega mačka Toma iz škofjeloškega zavetišča Mačji dol. Invalidni kosmatinec je družini prinesel ogromno veselja, saj je zelo hvaležen, da je našel ljubeč dom, v katerem z njim ravnajo kot z gospodom. Mačkona so našli popolnoma izčrpanega ležati ob živi meji. Potreboval je precej veterinarske in ostale pomoči, da je sploh preživel. Njegova slepota je sicer posledica hude bolezni v preteklosti, ki ga je že takrat verjetno pripeljala na rob preživetja. Imel je namreč tudi veliko drugih težav, ki pričajo o njegovi težki zgodovini. »V zavetišču mi je Tom takoj zlezel v srce. Pohabljene živali so v svojem življenju dale skozi toliko gorja, da si zaslužijo lepše življenje,« je o razlogih za posvojitev slepega štirinožca dejal Miha, ki je zelo pohvalil vodstvo in prostovoljce v zavetišču zaradi njihovega odgovornega ravnanja do teh zapuščenih živali. Tom je v desetih minutah obvladal vse prostore v hiši Da so mački izjemni mojstri v orientaciji (tudi ponoči), je že dolgo znano. Pri tem jim pomagajo tudi brki, ki zaznajo še tako šibke vibracije in premike ter tako lažje ugotovijo prisotnost določenih objektov v njihovi bližini. »Tom je v desetih minutah, ko je prišel v naš dom, obvladal vse prostore. Takoj si je zapomnil lokacijo stranišča, kjer smo mu pripravili pesek, in doslej si niti enkrat ni polulal ali podelal kje drugje,« je razložila mama Nada, ki dela kot medicinska sestra v Centru slepih V takšnem slabem stanju je bil Tom, ko so ga našli zavrženega. (Foto: Zala Prevoršek) Slepota ni ovira za igranje nogometa in slabovidnih. Pravi, da imajo slepi mački v povprečju bistveno boljšo orientacijo kot slabovidne osebe. Tomu so največji izziv predstavljale stopnice. »V prvih mesecih še ni upal sam v spodnje prostore, zato smo ga po stopnicah nosili. Potem je premagal strah pred izgubo tal pod nogami in se navadil na človeško naročje. Sledilo je šapkanje in plezanje v naročje vsakič, ko je želel, da ga odnesemo dol. Ko smo šli na dopust, je zbral korajžo in sam odtacal v pritličje na obisk k babici Silvi,« je povedal mladi poslanec in dodal, da Tom sam skoči tudi s kavča. Tom zaradi svoje omejitve potrebuje stalno spremstvo v zunanjih prostorih, predvsem zaradi prometa in okoliških psov. »Že na daleč zavoha psa, ki se s svojim gospodarjem bliža naši hiši. Takrat si podzavestno poišče nek zaklon,« je o čutilnih sposobnostih njihovega hišnega ljubljenčka spregovoril oče Jože, ki je bil sprva proti posvojitvi, danes pa sta s Tomom nerazdružljiva prijatelja. Seznam Tomovih sposobnosti sega tudi na športno področje, saj mačkon zna voditi žogico z zvončki. »Včasih je prav smešno, ko se kot pravi plenilec požene proti žogici in jo – zgreši,« pripoveduje Miha, ki pravi, da Tom zna biti tudi aristokrat. »Če mu kaj ni všeč, to pokaže tako, da človeku s tačko tišči roko proti tlom in ima s tem nadzor nad situacijo. Drugače pa je zelo crkljiv, predvsem zjutraj vedno želi prejeti obilno količino čohanja,« je še povedal mladi predstavnik ljudstva. V Mačjem dolu čaka na posvojitev okrog štirideset mačk Monika Koprivnikar, predsednica društva Žverca in vodja zavetišča Mačji dol, pravi, da je primernih posvojiteljev za invalidne živali zelo malo, saj mora Družina Kordiš zelo odgovorno skrbi za invalidnega mačka. 22 Tom kljub slepoti hodi gor in dol po stopnicah. biti posvojitev take živali dobro premišljena in ne sme biti le posledica trenutnega usmiljenja. »Skrb zanjo je lahko zahtevnejša, vendar s spoštovanjem njenih posebnosti lahko s takim sobivanjem pridobimo ogromno, predvsem pa se nehamo smiliti sami sebi zaradi malenkostnih odstopanj od optimalnega stanja.« Kje vse ste našli zavržene mačke in v kakšnem stanju so bili? Vsaka žival, ki se znajde zavržena v neznanem okolju in v nevarnosti, ima svojo žalostno zgodbo. Najbolj žalostne so tiste, za katere sploh nikoli ne izvemo, saj mnoge mačke končajo svoje življenje nekje stran od vseh, poginejo pod kolesi, od lakote, bolezni. Tiste, ki jih najdemo, imajo po svoje srečo v nesreči in vsaj nekaj upanja je, da se njihovo življenje obrne na bolje. Pred kratkim smo našli mucka, prijaznega in lepo negovanega, ki pa so ga lastniki neko nedeljo zavrgli na parkirišču pred trgovskim centrom in ga je v najhujši vročini napadel še pes. Tako je malček prišel v zavetišče z ranami, dehidriran, v neznosnih bolečinah. Po nekaj urah je kljub vsej oskrbi nehal dihati pred našimi očmi. Včasih razmišljam, če se nekdanji lastniki, ki so imeli očitno take živali ob sebi in skrbeli zanje, sploh vprašajo, kaj se je zgodilo, po tem September 2015 ko so odprli vrata in mucka pahnili iz avta. Ali se zavedajo, kakšno trpljenje so povzročili mucku, ki jim je tako zaupal in se brezskrbno veselil igre z njimi in crkljanja v njihovem naročju? Verjetno se ne in verjetno bodo to še počeli. Res žalostno. Koliko je prostovoljcev in kako skrbijo za boljše počutje Mačjedolcev? Že od začetka delovanja zavetišča za mačke skrbi nekaj pravih ljubiteljev živali. Kot oskrbnik živali se mora vsak soočiti tudi z žalostnimi prizori in posledicami krutega ravnanja ljudi. Tega ne more početi vsakdo, saj se je treba zavedati, da so od njegove vestnosti odvisna življenja živali. Večinoma se za prostovoljstvo odločajo ženske, a z veseljem ugotavljam, da tudi moški niso vsi podvrženi stereotipu, da je oskrba mačk ženska domena. Odlično skrbijo za živali in njihovo začasno domovanje. Koliko mačk trenutno oddajate? V vseh zavetiščih je največ mačk v poletnih mesecih, saj jih ogromno zavržejo pred dopusti. Takrat ljudje doživijo soočenje z realnostjo, da bo mladičke, ki so si jih tako zelo želeli, nemogoče oddati do termina rezervacije apartmaja na morju. Mucki tako romajo na vse možne točke, ki si jih taki kruti ljudje izberejo za slovo od njih. Trenutno je v zavetišču skoraj štirideset mačk vseh starosti, barv in karakterjev. Oddajamo jih po vsej Sloveniji, saj se nekateri z veseljem pripeljejo po novega družinskega člana k nam tudi od daleč. Odgovorni ljudje želijo posvajati živali iz zavetišč in s tem pomagati pri delovanju leteh, namesto da bi podpirali razne samooklicane rejce, ki v oglasnikih ponujajo živali, večinoma celo brez osnovne veterinarske oskrbe. Je najdenih zavrženih mačkov vsako leto več ali manj? V času delovanja našega zavetišča nismo zaznali povečanja ali zmanjševanja števila sprejetih živali na leto. Do sedaj je bilo sprejetih vsako leto nekaj čez sto mačk, poskrbimo pa tudi za prostoživeče mačke, teh je bilo lani okrog sto petdeset. V zavetišče sprejmemo le živali, ki ne morejo same preživeti v okolju, večinoma so to zavrženi mladiči. Odrasle mačke, ki imajo v nekem okolju hrano in zavetje, pa ujamemo, veterinar- Monika Koprivnikar, vodja zavetišča Mačji dol, in pisana mačja druščina (Foto: Daša Hafner) sko pregledamo, steriliziramo oz. kastriramo, odpravimo parazite in cepimo. Seveda se na lokacijo vrača le zdrave živali, ki se tako tudi ne razmnožujejo. Take mačke so v tem okolju neproblematične, če seveda zanemarimo mnenja 23 nekaterih ljudi, ki bi najraje zbrisali okrog sebe vsa živa bitja, ki se ne pogovarjajo z njimi. Damjan Likar September 2015 Anjino poletje na Lefkadi Anja Kavčič iz Gorenje vasi je letos mesec in pol preživela na grškem otoku Lefkada. 26-letna vzgojiteljica, ki se je kmalu po prihodu z omenjenega otoka vrnila v Grčijo kot animatorka na maturantski izlet na otok Krf, mi je z navdušenjem zagotovila, da se bo kot varuška otrok v šoli za kajtanje na Lefkado vrnila tudi prihodnje poletje. Anja, od kod sploh ideja, da odideš na Lefkado za mesec in pol? Maja me je klical Janez Bernik iz Kite šole. Vprašal me je, če bi sodelovala pri njihovih tečajih na Lefkadi. K njim namreč prihaja veliko družin in razmišljali so, če bi v program vključili tudi animacijo za otroke. Kmalu sem se odločila, da bom zraven in potrdila, da junija odidem z njimi na Lefkado. Kdaj se je karavana odpravila na pot? 28. junija smo se z inštruktorjema Domnom in Nejcem odpravili v Grčijo. Opreme v osebnem avtu je bilo do stropa. Peljali smo čez Srbijo in Makedonijo, prespali v Leskovcu, vozili smo se kakih osemnajst, dvajset ur, v dveh dneh smo prispeli do Lefkade. Moram reči, da smo se že na začetku takoj ujeli in bili šest tednov na otoku kot ena velika družina. Lahko povem, da smo se vračali en teden po drugi strani Balkana, čez Albanijo, kjer so fantje v tamkajšnjem morju tudi kajtali in moram reči, da so bili prava atrakcija za prebivalce, ki tega športa večinoma še ne poznajo. Potem smo krenili do Črne gore, do Ade Bojane, se ustavili v Sutomoru, šli tudi malo višje v hribe, v Žabljak na Durmitorju, kjer je bilo hladneje, le deset do trinajst stopinj Celzija, po vsej vročini nam je to prav prijalo. Domenili smo se že, da se v Žabljak odpravimo pozimi, na turno deskanje in smučanje. Potem smo se spustili do Neretve, od koder sem se vrnila domov drugo avgustovsko nedeljo. Na Lefkadi si bila varuška otrok. Gotovo so ti tvoje izkušnje vzgojiteljice pri tem zelo prav prišle. Že takoj naslednji dan po prihodu sem začela z delavnicami. Vsak dan zvečer sem pripravljala urnik za naslednji dan. Delavnice se potekale od 10. do 12.30 ure. Brali smo grške pravljice, barvali kamenčke, školjke, nabirali školjke, se vozili z 'longboardom', hodili po vrvi ('slack line'), se kopali v bazenu, se igrali vodne igre in petelinje boje. Risali in izdelovali smo darila za rojstne dneve, izdelali hišne številke za inštruktorje, pa tudi rabutali limone; v okolici so bili namreč nasadi limon, ki jih ni nihče obiral, mi smo jih hodili pobirat, delali limonade, pa tudi delili limone po kampu. Risali smo tudi tatuje, s kredami risali po asfaltu. Ena glavnih atrakcij je bila izdelovanje zapestnic, kitk in raznoraznih frizur. Na plaži smo iskali želvo Štefko, ki ima na rtu želvji disko ... Anja Kavčič pripravljena, veliko stvari sem prinesla s seboj, nekako sem si zamislila, kaj vse bi lahko počeli, se pogovorila z ekipo, skupaj smo se odločili, kaj bomo uvrstili v program animacij in kaj ne. Glede na to, da je bilo letos prvič, mislim, da je zelo dobro uspelo in se že zelo veselim prihodnjega leta, ko zadevo na Lefkadi ponovimo. Koliko otrok naenkrat si pazila? Po navadi so bile družine v kampu nameščene od dva do tri tedne, tako da smo se z otroki v tem času navadili eden na drugega. Dopoldne sem jih pazila od pet do deset naenkrat, popoldne na plaži pa tudi po dvanajst. Stari so bili od treh do trinajst let, le najmlajša, Julija, je imela le devet mesecev. Kot si naštela, ste počeli zares veliko različnih reči. Verjetno si se na aktivnosti oziroma animacije že doma dobro pripravila? Res je, na animacije sem bila zelo Delo na grškem otoku 24 Je bilo slovo od otrok težko? Ko smo se poslavljali, sem večinoma kar malo zajokala, saj smo se z otroki zelo navezali, pa tudi starši so bili zadovoljni. V Kite šoli bomo tudi med letom poskusili otrokom predstaviti osnove kajtanja. Med letom pripravljajo tudi varstvo in animacije. Klara Mrak September 2015 Na Loškem odru raznolika prihajajoča sezona V sezoni 2015/2016 bodo na Loškem odru Škofja Loka pripravili pestro abonmajsko ponudbo za vse ljubitelje gledališča. Slednji si lahko v začetku septembra zagotovijo abonma in tako skozi vse leto spremljajo pravo bero uprizoritev. Že oktobra bo ansambel loškega odra premierno predstavil delo Jean Giraudouxa Amfitrion 38 v režiji Matija Milčinskega. V tej romantični komediji je osrednji motiv ljubezenska prigoda boga Zevsa. Avtor kot predstavnik poetičnega gledališča v omenjenem dramskem besedilu stavi na lepoto jezika in dialoga, pri tem pa pri sami uprizoritvi nikakor ne boste mogli prezreti temeljnega sporočila, to je avtorjevega pogleda na svet in življenje, na božje in posvetno, na odnos moški – ženska in mož – žena. Tokrat bodo omenjeno prikazali Matej Čujovič, Martin Lunder, Jan Bertoncelj, Blaž Vehar, Matjaž Eržen, Petra Malovrh, Bojan Trampuš, Juša Berce in Petra Krančan. Drugo predstavo, ki jo bo moč videti v škofjeloškem gledališču, bosta zaigrala Branko Završan in Lučka Počkaj. Romantična komedija Dokler naju seks ne loči je namreč nastala v produkciji SLG Celje in režiji Ajde Valcl. Pod režijo tretje predstave z naslovom 100 svečk za Ježka, ki bo prav tako na ogled v okviru abonmaja, se je ponovno podpisal Matija Milčinski. Komorni kabaret je sicer nastal v produkciji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Zavoda Morpheus in Društva Cafe Teater. Na odru pa se bodo izkazali Janez Hočevar Rifle, Juš ter Nana Milčinski in Joži Šalej. Zanimivo ponudbo bo dopolnila še romantična drama Vsakih sedem valov v režiji Alena Jelna, produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj in z igralcema Rokom Viharjem in SNG Nova Gorica uprizoril svoje delo Pašjon v režiji Vita Tauferja. Rdeča nit omenjenega repertoarja je ljubezen v vseh svojih oblikah, povezovalni element pa komedija, tako da emocij, smeha in zabave zagotovo ne bo manjkalo. Predstave za najmlajše Na Loški oder prihaja Iztok Mlakar, na fotografiji skupaj z Žigom Udirjem (Foto: Jaka Varmuž) ter Vesno Slapar. Nenazadnje pa bo na Loškem odru nastopil vedno težko pričakovan, izreden ustvarjalec Iztok Mlakar, ki bo z igralskimi kolegi iz Gledališča Koper Kulinarično doživetje na Mestnem trgu Modri ulični tovornjaček, zaščitni znak kulinaričnega projekta Ferfud, se je 23. avgusta ustavil tudi v Škofji Loki. V okviru festivala Pisana Loka so mimoidoči lahko okušali specialitete, ki jih mlada chefa Mitja Horvat in Janez Karlin strežeta po vsej Sloveniji. »Voziva se po Sloveniji in obiskujeva čim več različnih krajev, v katerih streževa fine grižljaje po fer ceni. Po fer ceni zato, ker ljudje za obrok plačajo, kolikor želijo,« je povedal Janez Karlin in dodal, da so ljudje nad Ferfudom navdušeni. Projekt ima dobrodelno noto, saj prihodke od prodaje ekipa Ferfuda nameni dobrodelni akciji Botrstvo v Sloveniji. L. M. Modri tovornjaček je obiskal že več kot štirideset slovenskih krajev, tudi Škofjo Loko. (Foto: L. M.) 25 Veselo pa je na Loškem odru tudi ob sobotah dopoldne, ko se zvrstijo zanimive uprizoritve za otroke. Vsako leto namreč poskrbijo za sobotne matineje, cikel predstav za najmlajše obiskovalce. Prav tako vsako leto v tem okviru pripravijo tudi lastno produkcijo, tokrat bo to delo Milana Jesiha po vsem dobro znani pravljici Hansa Christiana Andersena Cesarjeva nova oblačila v režiji Milana Goloba. Premiera bo decembra letos. Katja Štucin September 2015 »Minerali, fosili in Crngrob so mi spremenili življenje« V Žabnici obstaja hiša, polna kamenja. Njen lastnik France Stare, za prijatelje Frenk, se že več kot pol stoletja ljubiteljsko ukvarja z geologijo. Svojo zbirko mineralov, kristalov in drugih geoloških najdb iz Crngroba dopolnjuje že več kot trideset let. Samo s tega nahajališča, ki je zaradi posebnih oblik fosilizacije svetovni fenomen, ima doma do pol milijona kristalov in fosilov. Kako ste sploh našli najdišča mineralov in fosilov v Crngrobu? To je dolga in čudna zgodba. V Crngrobu so idiomorfne kremenove kristale odkrili že v devetnajstem stoletju. V naravi namreč najdemo dve osnovni vrsti kremenovih kristalov. Kristali z enim vrhom se imenujejo kremenovi kristali alpskih razpok, idiomorfni (sedimentni) kremenovi kristali pa imajo zaradi posebnih pogojev ob rasti oba vrhova. Toda na crngrobsko nahajališče se je pozabilo. S fosili in minerali se sam ukvarjam od svojega petega leta starosti. Doma sem bil na kmetiji v vasi Luže pod Krvavcem, vendar mojega očeta kmetija ni preveč zanimala. Njegova strast sta bila lov in zbirateljstvo. Po vsej domačiji smo imeli toliko njegovih zbirk, da skoraj nisi mogel hoditi, ne da bi zraven kaj pohodil. Oče je med drugim zbiral orožje, vojaške uniforme, porcelanaste pipe, cerkvene knjige, značke, star denar in artefakte (orodja pračloveka, op. a.). Na Lužanskem polju je odkril tudi pet puščic in kamnito sulico, ki so zanesljivo delo pračloveka. Leta 1954 je poleti na kmetiji delala samo mama, ker je oče v bližnjem Bobovku izkopaval okostje mamuta. Takratna arheološka stroka temu podvigu ni bila France ob vitrini, ki je bila ustvarjena za namene krožka. Tu se nahaja manjši del zbirke, glavnina je v njegovem delovnem kabinetu. (Foto: L. M.) kos, zato je izkopavanje opravil oče. Mamutove kosti smo nato štiri leta hranili doma. v vreče. Ko smo se peljali v Kranj, sem na vozu vsem mimoidočim navdušeno razlagal, da peljemo v muzej mamuta. Čeprav takrat še nisem dobro vedel, ali je mamut nekaj, kar namažeš na kruh ali pritrdiš na kolo (smeh). Tako se je začela moja zgodba z zbiranjem. Leta 1979 ali 1980, ne spomnim se natančno, sem del svoje zbirke razstavil v Tržiču. Na razstavi me je geolog Rado Ferjančič iz Logatca spodbudil k iskanju idiomorfnih kremenovih kristalov. Začel Kje se danes nahaja okostje tega mamuta? Danes ga hranijo v Gorenjskem muzeju. Oče je prejel ukaz oblasti, da mora okostje odpeljati v muzej. Mamut je narodovo bogastvo, ampak vloženo delo je bilo očetovo. Ko sem imel pet let, smo na nov voz z gumijastimi kolesi nametali slamo in vanjo položili kosti, zavite Kalcedonske krogle iz Crngroba so s kalcedonom nadomeščeni bitumenski mehurji. To vrsto fosilizacije najdemo le v Crngrobu. (Foto: L. M.) sem raziskovati okolico Žabnice, nahajališča pa sem odkril med nekakšno raziskovalno nalogo. Ena od vaščank me je prosila, naj poiščem kamnolom, iz katerega izhaja gradbeni material, ki je bil uporabljen pri gradnji crngrobske cerkve. To nalogo sem vzel nadvse resno. Domneval sem, da gradbeni material prihaja iz cerkvenih parcel, zato sem se v gozdu nad Crngrobom lotil njihovega iskanja. Kmalu sem našel preraščena skladišča skal, ki so jih kmetje v okviru tlake prevažali do cerkve, in štiristo let stare poti, ki so me pripeljale do nahajališč kristalov. Vseh sedemintrideset nahajališč, žal sta dve zaradi gradnje gozdnih poti uničeni, se v obliki podkve nahaja približno osemsto metrov stran od cerkve. Vam je kdo pomagal odkriti kakšno nahajališče? Da sem našel glavna nahajališča v Crngrobu, mi je pomagal naravoslovni krožek, ki smo ga s profesorico biologije Ido Kavčič, Stanetom Lamovškom in Bojanom Žnidaršičem osemnajst let in pol vodili na Osnovni šoli Stražišče. Najprej je krožek potekal na šoli, zadnja tri leta pa kar pri meni doma. Otrokom, ki so zaradi razumevajočega Okra iz Kamniške Bistrice. Praljudje so hematit (kar v grščini pomeni 'tak kot kri') zdrobili, dobili okro, jo zmešali z živalsko maščobo in s tem premazali trupla. (Foto: L. M.) 26 September 2015 gih kamnov, ki smo jih na Uralu nabrali sami. Če sem pravilno izračunal, imate v vaši zbirki danes sto dvajset tisoč kristalov. Sto dvajset tisoč jih je urejenih, drugače pa imam samo iz Crngroba približno pol milijona kristalov. Približno osemnajst tisoč jih imam še z nahajališča v Logatcu, deset tisoč iz okolice Turjaka in Medvedice, pet tisoč s Slivnice in nekaj tisoč z Vojskega. V moji zbirki prevladujejo najdbe iz Crngroba, ki je z geološkega vidika svetovni fenomen. Do odkritij v Crngrobu je veljalo, da koder se najde kremen, ni fosilov. V Crngrobu pa velja ravno nasprotno pravilo: v tamkajšnjih nahajališčih poleg kristalov najdemo še triasne fosile polžev, školjk, morskih ježkov in lilij, koral, amonitov, navtilidov, ortocerasov (tri družine glavonožcev, op. a.), brahiopodov (ramenonožci, op. a.) … Ti fosili so nadomeščeni s kremenom ali z železovo rudo (limonitom, markazitom ali goethitom). Da na različnih nahajališčih na tako majhnem terenu, kot je Crngrob, nastopajo specifične oblike fosilizacije, je nepredstavljivo. Velika posebnost so tudi kljuni navtilidov, nadomeščeni s kremenom. V Sloveniji so bili doslej najdeni le štirje primerki, vsi od njih v Crngrobu. Kameno jedro krednega polža iz kamnoloma Črnotiče. Francetu ga je prinesel sin Klemen. (Foto: L. M.) ravnatelja Marjana Konjarja lahko na krožek hodili iz različnih delov Gorenjske, sem posredoval znanje, ki sem ga dobil od svojega očeta. Vsaj enkrat na mesec smo se skupaj s krožkarji odpravili tudi na teren. V osemnajstih letih in pol smo naredili z otroki dvesto petdeset ekskurzij, od tega šestdeset po tujini. Prepotovali smo celo Slovenijo, pol Evrope, najdlje smo bili leta 1992 na Uralu. Krožkarji so bili strašno delavni in prizadevni, imel pa sem res veliko srečo, da je bil med njimi tudi žal že pokojni kemijski genij Janko Jelovčan iz Žabnice, ki mi je pomagal odkriti precej nahajališč v Crngrobu. Krožku sem namenil ogromno prostega časa, krožkarjem posredoval veliko znanja, ampak otroci, teh je bilo v vseh letih od štiristo do štiristo štirideset, so mi vloženo energijo stokratno vrnili. Kako je prišlo do tega, da ste se s krožkarji odpravili na daljni Ural? Leta 1991 smo bili s krožkom ambasadorji mlade Slovenije. Prijavili smo se na svetovno razstavo v Münchnu. Z našo razstavo smo Nemce tako navdušili in osupnili, da so nam podarili razstavni prostor. Takrat v Nemčiji na nivoju osnovne šole namreč niso imeli nobene prostočasne aktivnosti s področja geologije. Posnela nas je nemška televizija, šef razstave in njegova žena pa sta nas po zaključku razstave peljala na večerjo, na kateri so otroci spili malo preveč piva (smeh). V ekipi sta bila tudi stand up komik Boštjan Gorenc – Pižama in gledališki igralec Matej Čujovič. V Münchnu smo navezali stik s skupino Rusov iz Sverdlovska (danes Jekaterinburg, op. a.), ki so nas povabili, naj pridemo k njim na Ural, kjer je kamenja dovolj za vse. Na podlagi povabilnega pisma smo naslednje leto odpotovali v Rusijo, znanstvene vizume pa smo v Zagrebu dobili zadnje popoldne pred odhodom. V Rusijo ste odšli kot pravi raziskovalci. Kot pravi znanstveniki. Žig v potnem listu, napisanem v ruski cirilici, hranim še danes. V Rusijo je poleg naju z Ido potovalo dvaindvajset otrok in devet staršev. Do Moskve smo z vlakom potovali dva dneva in pol. Ker smo čakali na spremstvo za Sverdlovsk, smo si v Moskvi ogledali tudi nekaj muzejev, Kremelj in vesoljski center. Do Urala smo se iz Moskve z vlakom vozili še dva dneva in bili enih prvih tujcev, ki smo vstopili v dvomilijonski Sverdlovsk. To rusko mesto je bilo namreč takrat prvič odprto za tujce. Na Uralu smo s skupino ruskih amaterskih geologov prehodili sto deset kilometrov, toda Rusi so trdili, da smo jih opravili le štirideset. Na koncu smo od Rusov vendarle dobili neko potrdilo, da smo prehodili sto deset ruskih kilometrov (smeh). Bili smo tudi na najvišji točki, kjer je srednji spodnji Ural skoraj čisto raven in se sedemdeset kilometrov daleč ne vidi nobenih sledi civilizacije. Hodili smo od enega opuščenega rudnika do drugega, bili smo tudi pri rudnikih zlata, platine, krokoita in magnetita. Za vse nas je bilo to devetnajstdnevno potovanje nepozabno. Nazaj domov smo med drugim prinesli tono poldra- Pa se to res ni našlo nikjer drugje na svetu? Ne, Crngrob je svetovni fenomen. Njegova velika posebnost so žezlasti kristali, med katerimi so največja posebnost slovenska žezla. To so dvostranski žezlasti kristali s črno dušo. Vsak izmed šestih robov prizme poteka v obliki stopničastih 'diamantkov' in raste navzven. Vrhov tako oblikovanega kristala 27 je več, tako da te ploskvice tvorijo 'srednjeveško mesto v malem'. Druga največja lepota Crngroba so 'crngrobski diamanti' z vključki. Ti so lahko trdni, tekoči ali plinasti in jih zaradi izjemne prosojnosti kristalov lahko fotografiramo. Doktorju geologije in enemu od mojih nekdanjih krožkarjev Juretu Žaloharju, ki o tem pojavu ravno piše knjigo, je vključke uspelo celo fotografirati. Izumil je v svetovnem merilu poseben postopek fotografiranja z digitalnim fotoaparatom skozi okular binokularnega mikroskopa. Na okular je namestil plastični nastavek s cevko, nato nanjo nastavil objektiv, spodaj pa poskrbel še za luči in barvne ploskvice. Z do štiristokratno povečavo je naredil več deset tisoč fotografij vključkov. Ko vas tako poslušam, se mi zdi, da geologija že dolgo ni le vaš ljubiteljski hobi … Ukvarjanje z minerali, fosili in Crngrobom mi je popolnoma spremenilo življenje. Okrog sebe zbiram ljudi, ki jim zavedanje, da so kristali in fosili narodno bogastvo, bogati življenje. Načrtujem, da bom svojo zbirko nekoč podaril muzeju. Kamni so last države, moje raziskovalno delo pa je avtorsko delo. Samo v Crngrobu sem opravil od dvajset do dvaindvajset tisoč delovnih ur. Ko sem na terenu, kopljem po osem ur dnevno. Skopljem za pol kubika zemlje, potem pa škatlico zbranega materiala v naslednjih tednih operem, pregledujem in razvrščam. Tudi kadar se s partnerico Sašo Brajnik odpraviva v naravo, ves čas gledava samo v tla. Ves čas raziskujeva in hudič je v tem, da Saša odkrije veliko več zanimivih stvari kot jaz. Najhujša je konkurenca v domači hiši (smeh). Luka Mlakar September 2015 Zakorakali smo v novo šolsko leto Po počitnicah, ki so letos poskrbele za obilo pravih poletnih vročih dni in v katerih smo si vsi napolnili baterije, je čas za nove podvige. Spočiti in odprti za nova spoznanja so tudi naši otroci in mladostniki. Ravnateljice in ravnatelj so nam predstavili, kaj jih čaka na zanimivi vrtčevski in šolski poti, ki je tlakovana z znanjem in veščinami ter začinjena z mladostno razigranostjo. Vrtec Škofja Loka – Janja Bogataj Vrtec Škofja Loka bo posloval na osmih lokacijah v devetinštiridesetih oddelkih, v katerih bomo poskrbeli za skoraj devetsto otrok. Prvič bo v prostore vrtca vstopilo okoli dvesto štirideset otrok, od tega slabih sto štirideset prvega starostnega obdobja, ki je že vrsto let polno zaseden. V letošnjem šolskem letu bomo pozornost namenili spoznavanju skrivnostnega gozda. Otroke bomo tako popeljali v naravo in jim jo skušali približati skozi različna čutila. Preko kulturne dediščine bomo spoznavali načine praznovanja, ki so se skozi igro, ples, stare zgodbe in običaje odvijali v Škofji Loki. Nadaljevali bomo s projektom Etika in vrednote, v katerega bomo aktivno vključili tudi starše. Posebno pozornost bomo namenili sprejemu in oddaji otrok v dnevno rutino, saj menimo, da ta del pedagoške prakse lahko še nadgradimo z novimi in izvirnimi dejavnostmi. Aktivno se bomo vključevali v projekte občine, predvsem na področju varčevanja z energijo. V pripravi je tudi gradnja težko pričakovanega vrtca v nekdanji vojašnici. Strokovni tim, ki pripravlja projektno dokumentacijo, je že oblikovan. V povezavi s tem nas septembra čaka razstava v Sokolskem domu, kjer bo galerija Dessa predstavila primere dobrih praks gradnje vrtcev skozi zgodovino. Trudili se bomo, da bomo prisotni tudi v republiškem prostoru, kjer bomo na različnih posvetih predstavili primere dobre prakse in s tem skušali vplivati na razvoj v drugih okoljih. Vrtec Škofja Loka je odprt za študente, dijake in druge, ki želijo opravljati prostovoljno delo, tako da bomo sodelovali z različnimi šolami, društvi in organizacijami. Vsako novo šolsko leto prinaša nekaj svežega, zato se veselimo nove energije in izzivov, ki jih prinašajo otroci, ter priložnosti za strokovno rast, razvoj in učenje naših pedagoških delavcev. Še naprej se bomo trudili, da bi bil vode in energije ter za pravilno ločevanje odpadkov. Še naprej peljemo projekt Zdrava šola in smo vključeni v Shemo šolskega sadja. Uvedli smo aktivne odmore, pouk pa organiziramo tako, da poteka skozi gibanje. Tretji cilj, ki mu sledimo, so dobri medsebojni odnosi. Še naprej izvajamo medvrstniško mediacijo, pri čemer beležimo odlične rezultate. Prav tako smo izredno zadovoljni s projektom Začutimo drugačnost, ki ga peljemo skupaj z Zavodom za šolstvo. Na pobudo staršev nadaljujemo s projektom First lego league s poudarkom na timskem delu in prostovoljstvu. Tem vrednotam sledi tudi program MEPI, kot partnerska šola pa sodelujemo še v mednarodnem projektu Ustavimo nasilje. K razumevanju drugačnosti bo prav gotovo pripomogla študentka iz Turčije, ki jo bomo gostili preko programa Erazmus. Sodelovali bomo na Dnevih evropske kulturne dediščine v okviru občine, prav tako pa bomo nosilci občinske prireditve ob dnevu žena. Poleg tega bomo organizirali še dobrodelni koncert in bazar. Za nami je tudi nekaj večjih investicij. Sanirali smo sanitarije pri telovadnici, zamenjali kupolo in streho ter grelnik vode, med jesenskimi počitnicami pa bomo zamenjali dotrajana okna v nekaterih učilnicah. Janja Bogataj (Foto: K. Š. K.) vrtec narejen po meri otroka, tako da je vsak otrok obravnavan kot posameznik in lahko v kar največji meri izkoristi svoje potenciale. OŠ Škofja Loka-Mesto – Doris Kužel Osnovno šolo v središču mesta bo obiskovalo približno sedemsto devetdeset otrok v triintridesetih oddelkih, od tega bo okoli devetdeset prvošolcev, ki bodo znanje vpijali na dislocirani enoti na Novem svetu. Prav slednji lahko letos kot novost izberejo angleški jezik kot neobvezni izbirni predmet, za kar se je odločila velika večina. Sicer pa se je naša šola že lansko leto prijavila v uvajanje tujega jezika v drugi razred, kar se je izkazalo za odlično potezo, saj je pri otrocih opaziti neverjeten napredek. Prav tako imamo široko paleto neobveznih izbirnih predmetov v četrtem in petem razredu. Projekti, ki jih peljemo v letošnjem šolskem letu, se navezujejo na cilje, ki jih zasledujemo že vrsto let. Eden takšnih je izboljšati bralno pismenost učencev, tako da smo vključeni v projekt Bralna pismenost. Učencem predstavljamo različne bralno-učne strategije, s čimer jih navajamo na samostojnost pri učenju s pomočjo različnih tehnik. V povezavi s tem ciljem smo vključeni tudi v projekta Berem, berem in Rastem s knjigo. Naš naslednji cilj je spodbujati zdrav način življenja in okoljsko osveščenost. Šola je opremljena s piktogrami za varčno rabo OŠ Ivana Groharja – Marko Primožič Doris Kužel (Foto: K. Š. K.) 28 Našo šolo bo letos obiskovalo preko petsto šestdeset otrok, od tega sedemdeset na treh podružnicah. Vseh prvošolcev je prav tako okoli sedemdeset, kar je največja generacija v zadnjih nekaj letih. Med počitnicami smo energetsko sanirali južno stran matične šole, na podružnični šoli Lenart pa smo reševali problem zamakanja. Čaka nas kar nekaj zanimivih novosti. Tako letos praznujemo trideseto obletnico obstoja in v okviru jubileja nameravamo organizirati široko paleto dogodkov in različnih aktivnosti, v katere bomo vključili ne samo učence in učitelje, temveč tudi starše. Prav tako načrtujemo sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije skupaj z našo nekdanjo učenko Brigito Langeholc. Trudili se bomo čim bolje izkoristiti strokovni potencial naših delavcev, saj bodo kar nekaj izobraževanj izpeljali oni. Ker se zavedamo pomena gibanja, bomo tudi med druge ure vpeljali minutko za zdravje. Okrepili bomo sodelovanje med matično in podružničnimi šolami ter z institucijami in društvi iz lokalnega okolja, s katerimi že sedaj plodno sodelujemo. Velika pozitivna novost za našo šolo je uvajanje prvega tujega jezika (obvezni predmet v drugem razredu) ter uvajanje neobveznih izbirnih predmetov v prvem in petem razredu. Nadaljevali bomo s t. i. fleksibilnim predmetnikom, ki so ga pozitivno sprejeli tako učenci kot učitelji. Veliko pozornosti bomo namenili bralni in funkcionalni pismenosti ter skrbi za zdravje na različnih segmentih (Shema šolskega sadja in zelenjave, Zdrav življenjski slog, Dan slovenske hrane ipd.). Vključili se bomo v projekt Dediščina gre v šole in se ponovno povezali s starimi starši, ki so lansko leto projekt odlično sprejeli. Omeniti velja tudi mednarodni projekt eTwinning ter projekt za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, v okviru podjetniških krožkov pa bomo sodelovali tudi September 2015 Marko Primožič – v ozadju energetska sanacija (Foto: K. Š. K.) Mag. Karla Krajnik – v ozadju energetska sanacija (Foto: K. Š. K.) z Razvojno agencijo Sora in se povezovali z gospodarstvom. Poskušali bomo uvajati nove načine dela z učenci s ciljem, da bi bilo manj repetitivnega učenja. Za lažjo udeležbo učencev v šolah v naravi in dnevih dejavnosti bomo za učence iz socialno in ekonomsko šibkejši družin izpeljali dobrodelni koncert in Miklavžev sejem. Posebno pozornost bomo posvetili dosežkom učencem, tako pri pouku kot pri raznih tekmovanjih v znanju in športu. Naše delo z učenci bo usmerjeno, da bodo njihovi dosežki na nacionalnih preizkusih znanja ponovno nad državnim povprečjem. Ko že omenjamo šport, naj za konec še povem, da smo zelo ponosni na našega delavca Janija Klemenčiča, ki je selektor državne kadetske rokometne reprezentance. nameravamo urediti še spominsko sobo Cvetka Golarja, ki se bo nahajala v nekdanjih prostorih zobne ordinacije. Šolski sklad nam je dal sredstva za nakup zunanje mize za namizni tenis, ki se je bodo razveselili predvsem učenci iz podaljšanega bivanja. Z novo optično povezavo se nam obeta tudi hitrejše delovanje interneta. Naša želja je, da v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Trata predvidoma med jesenskimi počitnicami uredimo še dovozno cesto in dvorišče. V duhu energetske sanacije, ki je ogromna pridobitev za šolo, bomo veliko pozornosti namenili varčevanju z energijo. Prijavili smo se na razpis za izvajanje programa Zdrav življenjski slog; skupaj s šestimi šolami iz drugih držav imamo vloženo prijavo za projekt Comenius; nadaljevali bomo s projektom Sonček, s katerim spoznavamo osebe s posebnimi potrebami; delovali bomo kot Zdrava šola, velik poudarek bomo dali Unescovi šoli itd. Ker smo lansko leto imeli izredno dobre izkušnje s tujim študentom, si letos želimo pridobiti naravnega govorca za francoščino. Ob podpori občine bomo izvajali program MEPI ter skupaj z ostalimi loškimi šolami pripravili prireditev ob Dnevih evropske kulturne dediščine. OŠ Cvetka Golarja – mag. Karla Krajnik OŠ Cvetka Golarja bo letos obiskovalo preko sedemsto štirideset učencev, od tega bo dobrih sedemdeset prvošolcev. Letošnja novost so neobvezni izbirni predmeti, ki smo jih že lansko leto izvajali v četrtem razredu, letos pa se jim pridružujeta še prvi in peti razred. Prav tako bomo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Škofja Loka organizirali pouk zdravstvene vzgoje v vseh oddelkih od prvega do devetega razreda po dve šolski uri. V poletnih mesecih je potekala energetska sanacija matične šole, v okviru katere smo zamenjali okna, izolirali zunanje stene ter na grelna telesa namestili termostatske ventile. Prav tako smo zamenjali streho nad telovadnico. Velika pridobitev je selitev zobne ordinacije, ki še vedno ostaja znotraj šole, uredili smo enotno zbornico in s tem pridobili kabinet za individualni pouk, v kratkem pa ni odvisna zgolj od njega samega, temveč se oblikuje v sodelovanju z ljudmi, ki ga obdajajo. V novembru bomo pripravili okroglo mizo na temo zaposlovanja. K besedi bomo povabili predvsem delodajalce, ki naše absolvente uspešno zaposlujejo, da bodo delili svoje izkušnje s potencialnimi novimi delodajalci. V središči naše pozornosti v tem šolskem letu in nekaj prihodnjih let bo uvajanje izboljšav na področju razvoja samostojnosti pri učenju ter na področju vzgoje v telesno in duševno zdravega človeka. S pomočjo programa Ekošola, ki poteka že osmo leto, lahko rečemo, da učenci in zaposleni postajamo varuhi narave, pravi 'ekofrajerji'. V preteklem letu smo uredili učilnico v naravi v našem atriju, ki bo letos namenjena prav samostojnemu učenju in vzgoji v zdravega človeka. Organiziramo jutranje varstvo, podaljšano bivanje in nadstandardni program, ki zajema logopedsko delo, nevrofizioterapijo, senzorsko integracijo, multisenzorno obravnavo in varstvo v času poletnih počitnic. Velik poudarek Strojništvo: • oblikovalec kovin – orodjar • inštalater strojnih inštalacij • avtoserviser • avtokaroserist • pomočnik v tehnoloških procesih • strojni tehnik in strojni tehnik (PTI) • avtoservisni tehnik (PTI) Mag. Marjeta Šmid – v ospredju namizna svetilka, ki so jo izdelali učenci. (Foto: K. Š. K.) dajemo socialni vključenosti in razvoju komunikacijskih spretnosti, zato na šoli deluje strokovna skupina za razvoj komunikacije. Na področju računalniškega opismenjevanja organiziramo državno tekmovanje ter z nalogami postavljamo smernice razvoja in standardov na tem področju. Strateški cilj ustanove je tudi preoblikovanje šole v strokovni center za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki ga naša regija potrebuje. K. Š. K. Lesarstvo: • mizar • tapetnik • lesarski tehnik • lesarski tehnik (PTI) • obdelovalec lesa Višja šola: • strojni inženir • lesarski inženir OŠ Jela Janežiča – mag. Marjeta Šmid Decembra bo minilo sedemdeset let od ustanovitve OŠ Jela Janežiča, zato bomo veliko dejavnosti namenili obeležju tega jubileja. Šola je v ta namen dobila novo grafično podobo. Na njej je deklica, ki stopa iz okvira in simbolizira odprtost v okolje, saj je prav izpolnjeno bivanje učencev v svojem okolju eden naših glavnih ciljev. Tudi s sloganom Na krilih prijateljstva do svoje sreče želimo poudariti, da sreča posameznika Informativni dan za izobraževanje odraslih bo potekal 9. 9. 2014 od 16. do 18. ure v sobi 235 v Podlubniku 1b, vpis pa do konca septembra. Več informacij na www.scsl.si. Šolski center Škofja Loka, Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka tel. 04/506 23 00, [email protected]. 29 September 2015 Na kavi z Mihom Nagličem Žirovec, ki je prinašal ves svet v Žiri Miha Naglič, letnik 1952, je prvi Žirovec, ki se je po končanem študiju na področju humanistike vrnil v Žiri in temu kraju z delom na področju kulture posvetil vse svoje poklicno življenje. Že v letih 1977–1978 je s prijatelji iz Kluba študentov Poljanske doline sodeloval pri pripravi in izvedbi več literarnih večerov in legendarne Prešernove proslave 1978. Leta 1980 je z isto skupino ustanovil revijo Žirovski občasnik, ki je v tridesetih letih izhajanja prerasla v enega najbolj prepoznavnih domoznanskih zbornikov v Sloveniji. Poleg tega, da je opravljal publicistično delo, je sodeloval pri pripravi in izvedbi cele vrste kulturnih prireditev: proslav, koncertov, gledaliških predstav, razstav, literarnih večerov, predavanj, srečanj v podporo prizadevanjem za varstvo naravne in kulturne dediščine. Leta 2010 mu je občinski svet podelil priznanje Občine Žiri za velik prispevek k spodbujanju in intelektualnemu dvigu kulturne dejavnosti ter skrbi za ohranjanje zgodovine kraja in dogodkov ter širjenje vedenja o Žireh in okolici izven občinskih meja. Miha, od takrat, ko smo skupaj gulili šolske klopi, je preteklo kar nekaj Sore. Ko danes gledaš nazaj na že prehojeno pot, lahko zelo mirno – v žirovskem stilu – rečeš, da nisi držal križem rok. Kateri so tisti žirovski projekti, katerih avtor si oziroma si pri njih sodeloval in si nanje najbolj ponosen? Najbolj ponosen sem na dva od mojih žirovskih projektov. Prvi je seveda domoznanski zbornik Žirovski občasnik (ŽO): v petintridesetih letih smo izdali štiriinštirideset številk v šestintridesetih zvezkih, zraven pa še devetnajst knjig v zbirki Knjižnica ŽO. Drugi: v zadnjih dvajsetih letih sem vodil ekipo Muzejskega društva Žiri, ki je sodelovala pri prenovi muzejske hiše (Stara šola) in v njej od leta 2007 na novo postavila štiri nove in stalne muzejske razstave. Če si jih še niste, vas vabim, da si jih ogledate. Na področju kulture si v Žireh opravil pionirsko delo. Bil si med ustanovitelji Žirovskega občasnika, ki ga imaš danes lahko osrednji slovenski muzej za dediščino rapalske meje, a društvo samo tega ni zmoglo in ostalo je pri zasnovi. Hkrati so nas prehiteli gorenjevaški in idrijski sosedje, ki v tem uživajo večjo podporo lokalne skupnosti … Za kaj več bi rabili poklicni muzej. Prepričan sem, da bi bili za zunanje obiskovalce objekti in zgodbe Rupnikove linije in rapalske meje še večji magnet ,kot so čevlji, čipke, slike in druge cenjene žirovske posebnosti. Miha Naglič pred Osnovno šolo Žiri kaže na fotografijo prvega razreda, v katerega sta v šolskem letu 1959/1960 hodila skupaj z Mileno Čadež, por. Miklavčič … (Dnevi evropske kulturne dediščine, september 2014, foto: Petra Leben-Seljak) povsem upravičeno za svojega otroka, več kot dvajset let aktivno sodeluješ pri Muzejskem društvu Žiri, pišeš o domačem kraju in njegovih ljudeh. Je še kakšno področje, ki ti je do sedaj 'ušlo' izpod rok, pa bi ga želel podrobneje raziskati? Zdaj, pri najinih triinšestdesetih letih, mi gre bolj za to, da počasi zaokrožim že zastavljene projekte. Rad bi, da bi se našli posamezniki, ki bi domiselno in zavzeto nadaljevali delo pri ŽO in v Muzeju Žiri, sam sem svoje naredil. Eden od nedokončanih projektov je žirovski biografski leksikon (zastavljen leta 1998 v posebnem zvezku ŽO: Kdo je kdo na Žirovskem nekoč in danes). Če bo prav, dobijo Kratke žirovske (zgodbe) vsaj še eno nadaljevanje. Dveh ali treh kart pa ne razkrijem, upam le, da jih v naslednjih letih izigram. kulturne dediščine – podrli smo na primer skoraj vse stare hiše, zavrgli nešteto starih predmetov vseh vrst … Po drugi strani pa zelo radi prebiramo stare zgodbe v novi preobleki. To dokazujejo tako številne zgodbe v ŽO, pa Knjiga hiša na Žirovskem, ki sta jo napisala moja muzejska sodelavca Petra Leben-Seljak in Alojz Demšar in je bila pravi hit, ali pa tvoja nova uspešnica Ogenj, rit in kače … Sicer pa tudi drugod ugotavljajo, da ljudje v globalni informacijski dobi, ko vse bolj prevladujejo slike in angleščina, spet cenimo besedo, povedano v zgodbah in v domačem jeziku … Veliko si pisal in razmišljal o rapalski meji. Menda ste muzealci načrtovali, da bi žirovski muzej postal celo osrednji muzej, posvečen tej zgodovinski tematiki. Bo kdaj kaj iz tega? Okrog leta 2000 smo v sodelovanju z utrdboslovcem Aleksandrom Jankovičem Potočnikom prav na Žirovskem vrhu na novo odkrili Rupnikovo linijo, ta pa je v zadnjih petnajstih letih postala eden od slovenskih domoznanskih in turističnih hitov. Leta 2005 sem v okviru projekta Dediščina rapalske meje napisal knjižico z istim naslovom, 2007. smo v muzeju v prenovi odprli prvo od novih razstav Pozdravljeni, ljubitelji utrdb! Imeli smo ambicijo, da postanemo Žirovci vsako leto nestrpno pričakujemo Občasnik. Zmeraj prinaša zanimivosti, ob katerih se čudimo, saj so nam dogodki in ljudje, ki jih opisuješ s svojimi sodelavci, pogosto sami po sebi umevni, ne pomislimo pa, da se za njimi skriva 'žlahtna vsebina'. Katere so tiste zgodbe, ki se ti zdijo najmočnejše in so se bralcev najbolj dotaknile? Tu naletiva na velik paradoks. Žirovci imamo po eni strani zelo nemaren odnos do naše materialne 30 Nekje sem prebrala, da smo Slovenci malodane edini narod v Evropi, ki množično živimo za kulturo. Tako na število prebivalcev izdamo daleč največ domačih avtorskih knjig. Kljub temu pa se zdi, da so se časi spremenili, da kulturni dogodki v vseh oblikah nimajo več takšnega odziva kot še pred desetletjem. Po mojem kulturnih dogodkov ni bistveno manj, nekaterih je celo več, so pa mnogi od njih manj obiskani. Razloga sta dva: prvi je v novih medijih, ki omogočajo, da lahko kulturo uživamo kar doma, na primer filme na televiziji in vse drugo na spletu. Drugi je najbrž v komodnosti, ki izhaja iz prvega od razlogov. Ko sva midva končala osnovno šolo, smo v kino hodili tudi zaradi družabnosti, ne le zaradi filmov. Potruditi se iti v galerijo in videti slike v živo, je bistveno več, kot če jih gledaš doma na ekranu. Enako velja za igre, koncerte, literarne večere … Pravijo, da nas dodobra zaznamujejo tudi okolje, v katerem živimo, in ljudje, s katerimi se družimo. Ti je eno in drugo pomagalo izoblikovati pogled na svet, tvoj značaj, odnos do vsega, kar nas v tem aktualnem trenutku vznemirja? To je gotovo res. Ko sem bil po svetu – v mojih ljubljanskih (1967– 1977) in pariških letih (1983–1985) – sem bil gotovo bolj svetovljanski. Odkar sem se zabubil v svojo dolinico na žirovskem jugu, pa sem – to opaža tudi moja sopotnica – vse bolj rovtarski. V žlahtnem smislu, seveda (smeh). Mene je posebej zaznamovalo sodelovanje v medijih, ki presegajo žirovski okvir, zlasti pisanje za Sobotno prilogo Dela (1994–2004) in za Gorenjski glas (od leta 1988). September 2015 Lanski številki Občasnika je bila priložena tvoja knjiga Kratke žirovske. V njej je moč najti številne tako imenovane vaške posebneže, ki so bili v času, v katerem so živeli, nekakšen 'žmoht' kraja. Danes takšnih posebnežev – vsaj tako se zdi – ni več. Čemu gre pripisati takšen manko? V prostem času se podajaš na pešpoti s Šmarničnimi romarji, kolesariš. Ko se pogledaš v ogledalo, misliš, da je tisti, ki ga vidiš v njem, srečen človek? Beseda sreča mi ni blizu. Pa vendar: ko sem šel poleti 1994 z našimi Šmarničarji peš iz Žirov na Svete Višarje, so mi rekli, da si moram Po mojem je tudi zdaj med nami veliko posebnih ljudi, le doživljamo jih (še) ne kot take. To bodo šele postali s svojimi dejanji ali s tem, da bomo o njih pisali in jih tako ohranili. Mar ne počneva midva prav to? Manko je bolj v tem, da se ljudje vse manj družimo, 'žmoht' nastaja med pogovori in drugimi zbližanji. kaj zaželeti in se priporočiti Materi Božji. Pa sem si. In potem se je zgodilo, da sem že jeseni istega leta dobil življenjsko sopotnico, mnogo let pozneje, ko sem jih imel že šestinpetdeset, se nama je končno rodil še sin. Mar ni v tem nekaj srečnega?! Milena Miklavčič Bralnica v mestni oazi Ljubitelji pisane besede so med 20. in 30. avgustom spet dobili priložnost, da na vrtu Sokolskega doma vzamejo v roke dobro knjigo in si krajšajo popoldneve s kakovostnim branjem. V bralnici pa obiskovalcev niso pričakale samo zanimive knjige in revije, ampak tudi paleta kulturnih dogodkov in ustvarjalnih delavnic za vse generacije. Priložnost za oddih in branje »Gre za to, da vsi ljubitelji knjig in revij dobijo priložnost, da si v prijetnem okolju, ki ga sama imenujem oaza sredi mesta, vzamejo čas zase in za branje,« pravi Katja Štucin iz škofjeloške občinske uprave. Ljudje so z bralnico na prostem tako dobili priložnost, da s pomočjo knjige in seveda lastne domišljije preplezajo mestne zidove in se podajo na potep, kamorkoli si najbolj želijo. Projekt, katerega pobudnici sta Ema Lukan in Urška Pivk, so organizatorji popestrili tudi z raznolikim kulturnim dogajanjem na vrtu Sokolskega doma. Drugi del dogodkov v bralnici, prvič je ta namreč zaživela že ob koncu letošnjega junija, je s predstavitvijo svoje nove povesti v verzih Vida – voda odprla ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih pesnic in naša nekdanja someščanka Neža Maurer. V bralnici pa se niso zvrstili le dogodki, povezani s knjigo in branjem. V okviru festivala Pisana Loka so na vrtu Sokolskega doma med drugim nastopili pevka Neca Falk, skupina Malamor ter mladi stand up komiki in improvizatorji. so pa bolj zadržani pri udeležbi na brezplačnih ustvarjalnih delavnicah. Delavnice kreativnega pisanja se na primer predzadnjo avgustovsko soboto ni udeležil nihče. »Pri ljudeh pogrešam več angažiranosti pri stvareh, v katere je treba vložiti malo svojega truda. Samo poskusiti je treba, ni nujno, da se že vnaprej vdamo,« vzpodbuja Štucinova. Ljudje so bralnico sprejeli V bralnici so prostor zase našli tudi najmlajši, ki so se tam lahko zabavali na otroških delavnicah in glasbenem popotovanju z naslovom Lunin med. Po mnenju Štucinove je projekt, pri katerem sodelujejo Občina Škofja Loka, Knjižnica Ivana Tavčarja in Zavod O, uspešno zaživel: »Bralnico so dobro sprejeli. Zlasti otroci iz mesta in njihovi starši zelo radi zahajajo tja, kjer lahko skupaj preberejo kakšno zanimivo pravljico.« Lani je bil obisk zaradi slabega vremena skromen, medtem ko je bilo letos vreme organizatorjem in obiskovalcem bolj naklonjeno. »Obisk je vsekakor boljši kot lani, pričakujem pa, da bo tako kot pri vsakem dogodku z leti še naraščal,« pojasnjuje Štucinova. Do branja in dogodkov v bralnici ljudje seveda nimajo predsodkov, Brezplačnih delavnic ne ponujajo povsod Katja Štucin verjame, da ima vsak Avgustovski del dogajanja v bralnici je s predstavitvijo nove knjige Vida – voda odprla pesnica Neža Maurer. (Foto: Katja Štucin) 31 posameznik neko umetniško žilico, vendar je zaradi prevelike samokritičnosti morda sploh ne opazi. Dodaja še, da kljub zadržanosti ljudi takšnih dogodkov ne bi smeli opuščati: »Moramo jih organizirati še naprej in vzpodbujati ljudi, da kljub vsemu postanejo malce bolj angažirani.« Nenazadnje je to brezplačna priložnost za ustvarjalnost, ki je ne ponuja vsako slovensko mesto. Luka Mlakar September 2015 »Hm ... Od kod pa ti sploh si?« V ameriških romantičnih komedijah smo velikokrat priča razkošnim poročnim običajem in bleščečim obredom, vendar pa ti niso daleč od resnice. To lahko potrdi tudi profesionalni fotograf Aljaž Hafner, ki se je že nekajkrat odzval povabilu in fotografiral poročna slavja tudi na drugi strani luže. Marčevsko potovanje v ZDA zate ni bilo prvo, saj si to deželo pred tem obiskal že kar nekajkrat. S kakšnim namenom torej potuješ v nekoč obljubljeno deželo? Ameriko sem obiskal že trikrat. Najprej sem pred leti z družino odšel na obisk k sorodnikom, ki živijo v Michiganu. Lansko leto sem tako prvič odletel tja, da bi slikal poroko, letos pa sem se z istim namenom tudi vrnil. Prav zagotovo to ni bil moj zadnji obisk, saj je Amerika ogromna, prav vsaka zvezna država ima svoje značilnosti in skrite kotičke, ki jih je vredno obiskati. Prav zato bi nekoč rad obiskal tudi jug in ostale dele celine. Kaj je torej pripeljalo do tega, da se je ameriški par odločil prepustiti fotografiranje na najpomembnejšem dogodku v njunem življenju slovenskemu fotografu? To je kar precej zabavna zgodba. Ženin Dan, sicer moj ameriški sorodnik, mi je sporočil, da se bosta z izbranko poročila in ob tem sem mu seveda čestital. Nekaj časa za tem sem na svojem blogu objavil prispevek s poročnimi fotografijami in Dan me je pri tem pohvalil, da mi gre vedno bolje ter me vprašal, če bi slikal tudi njuno poroko. Seveda sem bil navdušen, vendar je bilo to ravno obdobje velikega povpraševanja po poročnih fotografih, zato sem potreboval točen datum. Kot mi je kasneje povedal ženin, se je na začetku le šalil, vendar pa jima je z zaročenko po pregledovanju fotografij Med raziskovanjem newyorških četrti ju je pot zanesla tudi v Kitajsko četrt. (Foto: Aljaž Hafner) na blogu moje delo postalo zelo všeč. Nekaj minut za tem sta mi že sporočila točne podatke in postal sem uradni fotograf na poroki v letoviškem mestecu Charlevoix, ki leži med Michiganskim ter Charlevoiškim jezerom na severu države blizu meje s Kanado. Letos si prav tako odletel v Ameriko in fotografiral poroko drugega, tokrat kolumbijsko- ameriškega mladega para. Res je. Par je na internetu opazil moje fotografije in bile so jima izredno všeč. Pisala sta mi, če bi bil pripravljen fotografirati njuno poroko, na kar sem se z velikim veseljem odzval. Povprašala sta me seveda tudi po ceni in razložil sem jima, da bo treba računati tudi na nekatere potne stroške. To se jima ni zdelo nič neobičajnega, verjetno zato, ker je Amerika velika in ljudje za prevoz z enega konca na drugega pogosto uporabljajo letala. Ko sem jima sporočil cene letalskih kart, sta mi poslala začudeno vprašanje: »Ja, od kod pa ti sploh si?« Moja spletna stran je namreč skoraj v celoti napisana v angleščini, zato sta sklepala, da se nahajam na ameriški celini. Kljub temu pa je treba dodati, da je za nivo mojih fotografij v ZDA treba plačati vsaj še enkrat toliko. Cena se je, vključno s karto, še vedno skladala z njunim poročnim proračunom in na koncu smo se dogovorili za termin, v marcu sem zato vnovič odletel čez Atlantik. Zaradi nizkih temperatur se je poroka od- »Fotografija, posneta v eni izmed ulic Charlevoixa, kamor sem peljal par, da bi z njima napravil portret. Ko sem se obrnil, sem opazil naslednji prizor.« (Foto: Aljaž Hafner) vijala v kapeli, za to priložnost pa so najeli poletni počitniški kamp – Camp Geneva, v katerem se je par tudi spoznal. Kako se slovenske poroke razlikujejo od ameriških? Predvsem je prisotnega res ogromno navdušenja, poskrbljeno je prav za vsak detajl. Zdi se mi, da skrb za te male podrobnosti, ki naredijo piko na i, prihaja tudi k nam. Za obe kulturi sta značilni tako fantovščina in dekliščina, medtem ko tradicionalnih običajev, kot je šranga, ne poznajo. Poleg tega obreda ne delijo na cerkveni in civilni del, temveč je vse skupaj združeno v enem. Če je Portret taksista – 50. ulica in Sedma avenija (Foto: Aljaž Hafner) 32 par veren, ju poroči za to pristojna oseba. Ta niti ni nujno duhovnik, saj je certifikat za izvajanje poročnega obreda dostopen vsem, tudi na internetu. Na porokah je prisotnih resnično veliko svatov, saj je vabljena celotna širša družina. Na omenjenih porokah je bilo kar od sto osemdeset pa do dvesto petdeset svatov. Velikokrat se dogaja, da na poroko vabijo starši mladoporočencev ter so zato vabljeni tudi njihovi prijatelji, sošolci … Večerna svatba se močno razlikuje od naše ohceti. Pri nas je poudarek na tem, da se dobro jé, medtem ko Američani ne posvečajo ogromne pozornosti količini in izbiri hrane. To seveda ne pomeni, da svatje ostanejo lačni. Svatba se zaključi okrog enajste ure, kar je za nas nepredstavljivo, saj naše ohceti trajajo do zgodnjih jutranjih ur. Sledi zasebna zabava za mladoporočenca, ženinove spremljevalce in družice ali pa par takoj po koncu odide na medene tedne. Katerim stvarem posvečajo več pozornosti? Poroke, na katerih sem bil prisoten sam, so videti resnično tako kot v ameriških filmih. Dan pred poroko je na sporedu 'rehersal' oziroma predporočna vaja, na kateri poustvarijo celotno cere- September 2015 monijo. Natančno določijo, kje bo kdo stal, kako bo držal roke …, prav zato tudi fotografije delujejo kot iz škatlice. Na predvečer poroke sledi predporočna večerja, na kateri se zbereta obe družini. Velikokrat se namreč zaradi velikih razdalj med kraji družini med sabo sploh ne poznata, zaradi oddaljenosti pa tudi obiski niso preveč pogosti. Pri nas se mladoporočenca prevečkrat ozirata na neke stereotipe, kakšna bi poroka morala biti in se ozirata na mnenje drugih. Zdi se, kot da par organizira poroko za druge in ne zase, vendar se mi to ne zdi najboljša izbira. Tisti par, ki bo organiziral poroko tako, da bo svatba všeč njima, je lahko prepričan, da bo poroka všeč tudi vsem bližnjim. Pri slovenskih porokah pogrešam drznost in inovativnost. občutno premalo, saj imaš čas le za glavne turistične znamenitosti, ne občutiš pa tistega pravega utripa mesta. Zagotovo se bom tja še vrnil, saj bi rad resnično doživel to mesto, se družil z domačini, obiskal umetniške četrti in morda poiskal sodelavce za nove projekte. Sam sem bil zelo presenečen nad zgornjim polotokom v Michiganu, kjer se nahaja ogromna pokrajina, poraščena z gozdovi in močvirji. Vreme je bilo deževno, v zrak so se dvigovale meglice in občutek si imel, kot da si se znašel v filmskem prizoru. V Kanadi naju je navdušila pokrajina, saj je zelo urejena in čista. Lahko bi rekel, da je s tega vidika podobna Sloveniji. Nika Arsovski Ob prvi poroki in obisku Michigana sta si s punco Evo vzela še nekaj časa za potovanje. Kaj vse sta obiskala in kaj vaju je najbolj navdušilo? Rezervirala sva si dodatna dva tedna za potovanje. Najprej sva en teden preživela v New Yorku, potem sva se udeležila poroke v Charlevoixu in raziskala pokrajino Michigana. Zatem sva obiskala še Niagarske slapove in smuknila čez mejo v Toronto. Pričakovala sva, da naju bo najbolj navdušilo 'Veliko jabolko', vendar sva bila ob koncu obiska kar malo razočarana. En teden za raziskovanje tako velike metropole je Fotografiranje mladoporočencev v Charlevoixu (Foto: Aljaž Hafner) Veliko potovanje loških gimnazijcev v Rusijo 4. julija smo se z dijaki ruskih razredov Gimnazije Škofja Loka v veselem vzdušju odpravili na težko pričakovano strokovno ekskurzijo v Moskvo in Peterburg. Ekskurzijo, ki se je imenovala Po literarnih poteh Puškina, Dostojevskega in drugih ruskih literatov, je za nas organiziral Ruski ekspres z Olgo Kupljenik na čelu. Že prvi dan smo neizmerno uživali ob prvem pogledu na moskovski Kremelj in ob sprehodu po večernem Rdečem trgu. Opolnoči smo se z vlakom odpravili v mesto ruskih carjev – Peterburg. Vožnja v spalnih vagonih, kjer je vsakega potnika pričakala sveže pripravljena postelja s copati, vodo, higienskimi pripomočki in čokoladnim presenečenjem, je bilo res posebno doživetje, še posebej zato, ker smo ob tem že čutili lepoto naravnega pojava, ki se imenuje bele noči. V Peterburg smo se zaljubili na prvi pogled. Čudovita peterburška arhitektura se je razprostirala pred nami v vsej svoji veličini. Ermitaž, Nevski prospekt, reka Neva, Petropavlovska trdnjava, muzej kozmonavtov, obisk Puškinovega doma, ulice, ki so nas vodile po poteh Dostojevskega in njegovih literarnih junakov, hiše, v katerih so bivali Tolstojevi literarni junaki, Ana Karenina, Vronski in mnogi drugi ... Posebni občutki so nas prevevali ob pogledu na Puškinov telovnik, ki ga je nosil ob dvoboju, in koder njegovih črnih las. Verzi so kar sami vreli iz naših ust. Izven Peterburga smo obiskali prekrasen dvorec Katarine Velike Carskoe Selo ter mesto fontan Peterhof ob Finskem zalivu, kjer smo obnemeli ob številnih fontanah, ki so nas popeljale v zanimivi čas carja Petra Velikega. Od Peterburga smo se težko poslovili, vendar nas čakala je še prestolnica Rusije, Moskva, katere veličino najbolje simbolizira prav Kremelj, ki smo ga obiskali najprej. V Tretjakovski galeriji smo bili iskreno navdušeni nad rusko likovno umetnostjo. Z veseljem smo še v živo pogledali slike, ki smo jih spoznavali že pri pouku ruščine. Obisk Moskve smo zaključili z vožnjo in ogledom čudovite moskovske podzemne železnice. Gospa Olga Kupljenik z Ruskega ekspresa se je res potrudila, da je bilo naše potovanje nadvse prijetno. Poskrbela je za udobno in odlično hotelsko namestitev, vseskozi smo lahko okušali ruske jedi, med potjo pa je skrbela, da smo bili dobre volje in da smo se dobro počutili. Čeprav smo imeli zagotovljeno prevajanje v slovenščino, so se tudi lokalne vodičke, tako v Moskvi kot tudi v Peterburgu, potrudile, da so rusko govorile počasi in začinile vodenje z mnogimi zanimivost- Loški gimnazijci v Rusiji mi iz ruske literature, zgodovine ter vsakdanjega življenja. S tem smo spoznavali tako ruski jezik kot rusko civilizacijo. Potovanje v Rusijo je danes manjša odprava, kot je bila nekdaj, a še vedno ni kar tako in bi bilo brez pomoči za marsikaterega dijaka pretežek zalogaj. Zato se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem šolskemu skladu Gimnazije Škofja Loka Gaudeamus, ki je kar nekaj našim gimnazijcem omogočil, da so se lahko 33 odpravili na to ekskurzijo. Prav tako se najlepše zahvaljujemo Veleposlaništvu Ruske federacije, ki nam je zelo pomagalo pri pridobitvi viz. Rusijo smo doživeli v vsej njeni lepoti. Sodobna Rusija je neverjetno odprta, moderna in gostoljubna dežela, dežela res prijaznih ljudi in prepričana sem, da se bomo vanjo vedno radi vračali. Marjeta Petek Ahačič, prof. September 2015 Rokometna srebrna medalja je tudi škofjeloška Slovenija je na svetovnem kadetskem rokometnem prvenstvu v Rusiji osvojila srebrno medaljo, kar je po lanskem zlatu z mladinskih olimpijskih iger že drugi izjemen uspeh te nadarjene generacije. V ekipi sta tudi tokrat pomembno vlogo odigrala Ločana, selektor Jani Klemenčič in igralec Aleks Kavčič. Slovenski rokometaši do devetnajst let so klonili šele v finalu, ko so jih premagali Francozi, s katerimi so sicer v prvem delu remizirali. »Nastop na SP je seveda velik uspeh slovenske rokometne stroke, slovenskega rokometa nasploh in tudi vrhunec v moji trenerski karieri. Na nivoju mladih državnih reprezentanc sem prisoten od leta 2006, od leta 2012 pa kot prvi trener kadetske rokometne reprezentance. Po lanskem naslovu mladinskih olimpijskih prvakov je letošnje drugo mesto na SP še večji uspeh, ker je sodelovalo kar štiriindvajset reprezentanc,« je po zgodovinskem uspehu dejal trener Jani Klemenčič, ki trenersko delo opravlja že enaintrideset let, v svoji karieri pa je osvojil enajst naslovov državnega prvaka z različnimi generacijami in v različnih starostnih kategorijah. Aleks Kavčič je nepogrešljiv člen reprezentance V srebrni ekipi je bil tudi Aleks Kavčič iz Škofje Loke, kjer je tudi napravil prve rokometne korake, igra pa na poziciji levega zunanjega. »Aleks je član te reprezentance že pet let in je eden od desetih igralcev, ki so težko ali praktično nezamenljivi. V reprezentanci je večji del kariere imel bolj obrambne naloge, lahko pa rečem, da je bil v polfinalni tekmi tisti odločilni dejavnik v napadu, ki nam je prinesel zmago in uvrstitev v finale. Odlikujeta ga izredna telesna moč in vzdržljivost, odlična igra v obrambi in predvsem izredna zbranost tudi v najbolj stresnih trenutkih tekem. Prav gotovo ima potencial, da se najprej razvije v enega vodilnih zunanjih igralcev v slovenski ligi in kasneje še v kaj več,« je selektor namenil izbrane besede za svojega varovanca, ki je v letošnjem letu uspešno zaključil maturo na Gimnaziji Šiška, kjer je obiskoval rokometni oddelek (projekt Rokometne zveze Slovenije). Loški trener je imel med pripravami na prvenstvo, ki so jih opravili v štirih sklopih, prvega v Škofji Loki, različne izzive. Ena od anekdot je bila povezana s slovenskimi narečji. »Na treningu smo velik poudarek dali igri v obrambi, pri kateri od igralcev zahtevamo, da se veliko pogovarjajo oziroma dogovarjajo, kdo krije katerega. V ekipi pa so bili fantje iz cele Slovenije. Tako se je zgodilo, da sta v enem trenutku skupaj igrala igralec iz Kopra in Gornje Radgone. Njuno sodelovanje na začetku ni bilo najbolj uspešno, tako da sem jima dejal, če se ne moreta sporazumeti v slovenščini, pa naj komunicirata po angleško,« je pripovedoval Klemenčič, ki je zaradi uspehov v preteklosti že dobil ponudbe, vendar je vedno raje ostal v domačem klubu in redni službi v Osnovni šoli Ivana Groharja, kjer je zaposlen kot kuhar. pačno mišljenje, da morajo vsi mladi uspešni športniki postati -vrhunski v članski kategoriji. Tu je prisotnih precej dejavnikov, ki vplivajo na to, ali bo kdo še napredoval in bil še bolj uspešen v članski kategoriji. Za Slovenijo je namreč že uspeh, a ne samo v članski, ampak tudi v ostalih kategorijah, da se uvršča na velika tekmovanja, kaj šele, da osvaja odličja,« je povedal Klemenčič in dodal, da so praktično vsi ti najstniki že nosilci igre v svojih klubih v članski kategoriji. Tudi Aleks, ki je uspeh v Rusiji prav tako ovrednotil višje kot lansko zlato na mladinskih OI, je že standardni član domačega kluba RD Urbanscape Loka. »Z dobrimi igrami na prvenstvu sem pridobil še več samozavesti. Sedaj si želim postati konstanten igralec v domačem prvenstvu, skrita želja v moji karieri pa je igrati v nemški, najmočnejši Ločan Aleks Kavčič je eden največjih upov slovenskega rokometa. ligi na svetu, za moštvi Kiel ali Magdeburg,« je strnil misli nadarjeni rokometaš, ki se je vpisal na študij zgodovine na Filozofski fakulteti. Damjan Likar V Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka je bilo živahno tudi poleti Tudi v času počitnic in dopustov je bilo vredno obiskati knjižnico. Na terasi mladinskega oddelka smo vsak ponedeljek nadaljevali s POČITNIŠKIM BOLŠJIM SEJMOM za otroke, iz najljubših knjig, prebranih poleti, smo zgradili KNJIŽNI STOLP, v spomin na 150 let Alice v čudežni deželi, pa smo v delavnicah reševali NARAVNOST ČUDEŽNI KVIZ. S projektom IZ VAGABUNDOVE MALHE smo nagovarjali otroke in najstnike, naj tudi čez poletje vzamejo knjigo v roke ter rešijo naloge in sodelujejo v nagradnem žrebanju. V poletnem FACEBOOK FOTONATEČAJU - FACAKNJIGE smo zbirali fotografije obrazov prekritih s knjigo, kar ustvari prav posebno iluzijo. Za jesen v povezavi z Mestno knjižnico Kranj pripravljamo nov bralni projekt, ki bo namenjen celim družinam. Kaj več pa razkrijemo kmalu! Ker letos praznujemo 70 letni- Skrita želja je igranje v nemški rokometni ligi Kot pravi Klemenčič, sedaj mnogi avtomatično pričakujejo, da bodo ti igralci tudi v prihodnje serijsko osvajali lovorike. »Velikokrat je na- Selektor Jani Klemenčič s svojimi varovanci 34 Foto: Andrej Tarfila co delovanja Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, smo izdali in založili knjigo Neže Maurer z naslovom »Vida – voda«. V okviru Bralnice na vrtu Sokolskega doma (20. septembra 2015), nam je Neža Maurer sama predstavila svojo povest v verzih. Knjigo je lepo darilo in jo lahko kupite v vseh enotah knjižnice! V oktobru bomo znova pričeli z rednim programom prireditev. Vabimo vas, da spremljate napoved naših dejavnosti v medijih in na naši spletni in FB strani. Za Knjižnico: Bernarda Potočnik September 2015 Kolesarji že devetič osvojili Ratitovec Ratitovec postaja vedno bolj priljubljen tudi med kolesarji. Planinsko društvo za Selško dolino Železniki jim je naklonjeno, saj so letos že devetič organizirali kolesarjenje okrog tega očaka Selške doline. Nekaj letošnjih vtisov je nanizal organizator dogodka, Rado Goljevšček. Kakšna pot čaka tiste, ki se odločijo na Ratitovec odpeljati s kolesom? Trasa je vsako leto ista in poteka od zbornega mesta pred športno dvorano v Železnikih, od koder odkolesarimo do Prtovča, kjer se pri lovski koči nekoliko oddahnemo. Pot nadaljujemo proti planini Klom na Vratca nad Razorom in peš odidemo do Krekove koče na Ratitovcu. Po okrepčilu v koči se odpravimo naprej. Preko planine Pečana se odpeljemo do makadamske ceste, ki prečka Jelovico in se po njej odpeljemo do Soriške planine, kjer je še en kratek postanek. Sledi najprijetnejši del poti, to je spust preko Sorice in Petrovega Brda do Železnikov. Trasa je dolga okoli petinpetdeset kilometrov, pri tem pa udeleženci premagajo približno tisoč sto metrov višine s kolesom in dvesto metrov peš. Pot s postanki vred traja okoli osem ur, ker je smisel tega kolesarjenja druženje in uživanje. Kaj bi svetovali vsem, ki se nameravajo prihodnje leto udeležiti prireditve? Predvsem je priporočljivo, da imajo gorsko kolo, ker približno polovico trase poteka po makadamskih cestah, od katerih so nekateri deli precej grobi. Obvezna je čelada, priporočljiva rezervna zračnica, ostalo opremo pa si izbere vsak udeleženec po svoji volji in presoji. Ker je pot precej dolga in na nekaterih mestih lahko ob neprevidnosti tudi nevarna, spremlja kolesarje avto, kamor je možno oddati tudi nekaj opreme, ki je udeleženci na poti potrebujejo. Štartnine ni, vsak, ki se kolesarjenja udeleži, pa mora sam oceniti, če bo celotno traso lahko tudi izpeljal. S kondicijo udeležencev do sedaj še ni bilo težav. Udeleženec, ki bi začutil, da je trasa pretežka, se lahko kadarkoli obrne in se vrne. Nasmejani na vrhu (Foto: Alojz Lotrič) Kolesarjenja se je letos udeležilo trinajst kolesarjev. Vsi so prišli na cilj. Jutranji dež je na srečo nekoliko ohladil ozračje, ki se je letos sredi avgusta dodobra segrelo tudi nad tisoč metri nadmorske višine. Tako je postalo kolesarjenje prijetno druženje in razgibavanje. Do Soriške planine je bila skupina precej enotna, sicer nekoliko raztegnjena, saj vsi udeleženci niso bili enako pripravljeni, tudi starostna razlika med najmlajšim in najstarejšim udeležen- Kakšni so vtisi z letošnjega kolesarjenja? 35 cem je bila velika. Na Soriški planini se je skupina razdelila na dva dela. Bolj 'terenski' kolesarji so se odpeljali proti Zgornjim Danjam, Torki in čez Prtovč v Železnike, ostali pa so šli po predvideni trasi proti Petrovemu Brdu in v Železnike. Seveda so se vsi skupaj spet srečali v Art Cafeju, kjer so se pogovorili o ravnokar zaključeni turi in tudi predvidenih načrtih. Bralke in bralci, lepo povabljeni, da se nam prihodnje leto pridružite! Nina Drol September 2015 Bosih nog na Ratitovec Strokovnjaki odkrivajo vedno večje prednosti hoje z bosimi nogami. Med drugim naj bi spodbujala delovanje možganov in preprečevala nastanek poškodb v nogah in hrbtenici. Marijan Benedik se zaveda pozitivnih učinkov na telo in duha, saj je organizator letos že sedmega pohoda bosonogih na Ratitovec. Pohoda se udeležuje vsako leto več pohodnikov. Prihajajo tudi iz bolj oddaljenih krajev Slovenije. Letos je zadnja sončna sobota v avgustu privabila precej pohodnikov, tako da se je na Ratitovec povzpelo kar devetinšestdeset bosih nog; od tega enajst otrok, najmlajši je imel šest let, najstarejši udeleženec, ki se je udeležil že vseh pohodov, pa častitljivih enainosemdeset. Letos ste pohod malenkostno spremenili. Res je. Prejšnja leta smo odpravili s Prtovča, letos pa smo se odločili, da štart prestavimo k lovski koči Tola, kjer smo ob osmi uri pričeli z vzponom. To je edina sprememba, ostalo ostaja enako kot prejšnja leta. Vreme nam je bilo naklonjeno in sončni žarki so nas kar pošteno greli v hrbet. V Razorju smo se okrepčali in si nabrali novih moči za preostanek poti. Počakali smo tiste, ki so zaostali, in nato kreni- li dalje. Pohod ni tekmovalnega značaja, zato poteka v skupini. Zmagovalci so namreč vsi, ki pridejo brez obutve do vrha. Tudi letos smo do Krekove koče na Ratitovcu prav vsi udeleženci srečno prispeli, tam pa so nam oskrbniki prijazno postregli z aperitivom, čajem in flancatom. Sledilo je druženje in spoznavanje ter tkanje prijateljskih vezi. Pohoda se je že peto leto udeležilo tudi šest pohodnikov iz Bele krajine, ki so resnično navdušeni nad našim bosonogim vzponom. Dobro razpoloženi smo se odpravili nazaj do Tole, kjer smo zaključili s pohodom. Okrepčali smo se z golažem, otroci pa so se posladkali s cesarskim pražencem. Udeležencem smo poklonili majice, ki jih bodo spominjale na prijetno preživet dan. Bosonogi zmagovalci Namen pohoda je še vedno druženje, sklepanje novih prijateljstev in preizkušanje vztrajnosti, da o prednostih hoje z bosimi nogami, ki ugodno vpliva na celotno telo, sploh ne govorim. Pohoda se lahko udeleži vsakdo, ki je v dovolj dobri kondiciji, da pride na vrh Ratitovca. Nekateri sicer trenirajo že prej, grejo na daljši sprehod, nekateri pa pridejo, se sezujejo in grejo. Težav na poti ni bilo, vsi so zaradi bosih nog še dodatno previdni. Se je treba na tak pohod posebej pripraviti ali se ga lahko udeleži vsakdo? 36 Sedmi pohod bosonogih je za vami, že načrtujete naslednjega? Trenutno še ne, najbrž pa bom z mislimi kmalu pri osmem pohodu (smeh). Rad bi se zahvalil tudi sponzorjem in Planinskemu društvu za Selško dolino Železniki, ki so pripomogli k lažji izvedbi pohoda. Vse, ki bi radi preizkusili vzdržljivost svojih podplatov na ratitovških pobočjih, lepo vabim na osmi pohod bosonogih na Ratitovec, ki bo avgusta naslednje leto. Nina Drol September 2015 37 September 2015 Prireditve v septembru 1. 9. – 19. 9. 2015 Razstava: Dom v objemu volne 1. 9. – 22. 9. 2015 sobota, Razstava: Dom v objemu volne 12. 9. 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Trg Ivana Regna 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Pri BC Mercator 9.00–18.00 Loški umetniški festival – LUFt Cankarjev trg 10.00 Loka MTB Maraton 2015 – gorskokolesarski maraton Športni park Zminec Razstava Karle B. Rihtaršič: Preja pripoveduje Kulturni center slikarjev Šubic, Poljane Vpis Kristalnega in Otroškega glasbenega abonmaja – dosedanji abonenti Sokolski dom 1. 9. – 2. 9. 2015 10.00–12.00, 14.00–18.00 Vpis abonmaja 2015/2016 – dosedanji abonenti Pisarna Loškega odra 10.00–12.00 16.00–20.00 Mednarodni festival pihalnih orkestrov – Loka jo piha 2015 Mestni trg sreda, 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 15.00–21.00 Grajska gostija Škofjeloški grad 16.00 5. Groharjev tek Sorica 3. 9. – 4. 9. 2015 10.00–12.00, 14.00–18.00 Vpis abonmaja 2015/2016 – dosedanji abonenti Pisarna Loškega odra 17.00 Muzikal Cvetje v jeseni Dvorec Visoko Pešromanje Vrh Svetih Treh Kraljev 4. kolesarski vzpon na Lubnik Breznica pod Lubnikom 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 16.00–19.00 Izmenjevalnica Park v bivši vojašnici petek, 16.00–19.00 do.Ti,ki – akvarelna delavnica Pod Homanovo lipo sobota, 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Pred zadružnim domom 9.00–12.00 do.Ti,ki – akvarelna delavnica Pod Homanovo lipo 17.00 Anine sladkosti Dvorana Ivana Groharja, Sorica 20.00 Veseloigra v treh dejanjih, dr. Josip Štolba: Stari grehi Kulturni dom Železniki 9.00 Pohod ob rapalski meji Žiri 10.00 Pešpot po Zgornji Davči Pri Jemcu v Davči 15.00 Sadovi jeseni Igrišče ob dvorani Ivana Groharja, Sorica 10.00–18.00 Leto in praznik: rokodelstvo skozi praznično leto, razstava Rokodelski center DUO Škofja Loka, Mestni trg 34 16.00–19.00 Veter v laseh 2015 – s športom proti zasvojenosti(v primeru dežja 24. ali 29. 9.) Športni park za OŠ Ivana Groharja 18.00 Predstavitev ilustrirane izvirne mladinske povesti Kurent z avtorjema Alešem Štegrom in Tino Dobrajc Vrt Sokolskega doma in Jesharna Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg Prostozidarstvo na Slovenskem Modrijanova knjigarna, Cankarjev trg 17 1. 9. – 6. 9. 2015 2. 9. 4. 9. – 23. 9. 2015 Razstava Mojce Maček: Volnene Galerija Občine Škofja Loka 4. 9. – 23. 9. 2015 Razstava Klobuk – Tovarna klobu- Loška hiša slike kov Šešir 4. 6.– 26. 9. 2015, 18.00 sobota, 5. 9. 6. 9. Mestni trg Starinarnica na Plac': sejem starin in izdelkov iz recikliranega materiala in garažna razprodaja Mestni trg 15.00 4. igre Javnega zavoda Ratitovec: turnir v balinčkanju Športni park Dašnica 19.00 Extempore na temo Jurija Šubica – Pred lovom Kulturni center slikarjev Šubic, Poljane 20.00 Predstavitev knjige Vasi pod Ratitovcem skozi čas Kulturni dom Železniki 39. rekreativni pohod na Ratitovec Krekova koča na Ratitovcu Volneno na Visokem: rokodelski dogodek na temo volne Visoko pri Poljanah nad Škofjo Loko Sv. maša z odkritjem spominske plošče v opomin in spomin na 24 izginulih žrtev po končani 2. sv. vojni v vaseh pod Ratitovcem Župnijska cerkev Sorica ponedeljek, Srečanje borcev gorenjskih partizanskih enot Na Puču v Martinj Vrhu torek, Srečanje citrarjev, harmonikarjev in razstava gob Pred Planinsko kočo na Ermanovcu 6.00 11.00 14.00 7. 9. – 23. 9. 2015 Praznovanja v Osnovni šoli Jela Janežiča, projektni teden 9.00–11.00 15.00–17.00 8. 9. – 30. 9. 2015 torek, 8. 9. sreda, 9. 9. 19.00 9.00–11.00 16.00–19.00 četrtek, 10. 9. sreda, Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov 8.00–12.00 10.30 7. 9. 10.00 Športni park Dašnica 10.00–18.00 ponedeljek, 13. 9. 4. igre Javnega zavoda Ratitovec: nočni turnir v malem nogometu – futsal 8.00–12.00 nedelja, nedelja, 18. 9. 19. 9. nedelja, 20. 9. 21. 9. 22. 9. OŠ Jela Janežiča Vpis abonmaja, dosedanji abonenti (ali po e-pošti/telefonu) Kulturni dom Sveti Duh Vpis Kristalnega in Otroškega glasbenega abonmaja – novi abonenti Sokolski dom Odprtje Šubičeve hiše Kulturni center slikarjev Šubic, Poljane Vpis abonma, novi abonenti (ali po e-pošti/telefonu) Kulturni dom Sveti Duh Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg Blaznikov večer Kulturni center slikarjev Šubic, Poljane Ohranimo dediščino 16. 9. sreda, 23. 9. 16.00–19.00 18.00 24. 9. – 14. 10. 2015 Praznujemo, odprtje razstave risb, grafik, fotografij in modelov četrtek, 24. 9. 17.00–19.00 19.00 25. 9. – 2. 10. 2015 Zgornja Luša 38 Sokolski dom, Mestni trg 16–17 Speč' ta mal kruh'k, rokodelska delavnica Rokodelski center DUO Škofja Loka Pogovor z ustvarjalci filma Visoška kronika Galerija Ivana Groharja Festival In memoriam prof. Peter Hafner #7 Letni vrt pri Rdeči ostrigi, staro mestno jedro September 2015 petek, 25. 9. 8.00–19.00 10.00–14.00 10.00–13.00 Praznovanje nekoč in danes, projektni teden Osnovna šola Škofja Loka – Mesto Albert Sič: Narodni okraski na pirhih in igre s pirhi Knjižnica Ivana Tavčarja Praznujmo skupaj, slovesnost ob odprtju DEKD v Škofji Loki Mestni trg, Škofja Loka (v primeru dežja športna dvorana Trata) petek, 25. 9. sobota, 26. 9. 18.00 Razstava Naša osnovnošolska leta – razstava v okviru praznovanj 200 let šole v Železnikih Galerija muzeja Železniki 19.00 Gimnazijski mozaik Sokolski dom 8.00–15.00 Kulturna dediščina: praznovanja OŠ Cvetko Golar 8.30–12.50 Praznovanja nekoč in danes OŠ Ivana Groharja 9.00 Naša dediščina – naše bogastvo: sprehod po Stari Loki z dr. Francetom Štuklom Zbirno mesto pri Dolenčevi hiši, Stara Loka 2 10.00 Festival In memoriam prof. Peter Hafner #7: Živa knjižnica Staro mestno jedro Leto in praznik: spoznajte rokodelsko ustvarjalnost s Škofjeloškega skozi praznično leto Rokodelski center DUO Škofja Loka, Mestni trg 34 10.00–14.00 Delavnica peke peciva in pokušina Mestni trg, Škofja Loka 15.00–16.30 Arheološki peskovnik, muzejska delavnica za otroke in družine Loški muzej 10.00–14.00 Delavnica priprave in pokušina prazničnih jedi Mestni trg, Škofja Loka 15.00–16.30 Izdelovanje umetnega cvetja, muzejska delavnica za odrasle Loški muzej 10.00–14.00 Delavnica izdelave dražgoških kruhkov Mestni trg 15 15.00 PD Žiri – Markov tek Žiri 10.00–14.00 Praznični pogrinjki skozi štiri letne čase, predstavitev in delavnica Mestni trg, Škofja Loka 20.00 Festival In memoriam prof. Peter Hafner #7: Izbor in pelin kan Dvorišče Bara Freising 20.00 Festival In memoriam prof. Peter Hafner #7: StopTrik Letni vrt MKC pri Rdeči ostrigi 18.00 Kaj nam o praznovanjih govorijo arhivski zapisi Sokolski dom 19.00 Festival In memoriam prof. Peter Hafner #7: Kaja Teržan- Delta Letni vrt MKC pri Rdeči ostrigi Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 18.00 Praznujmo skupaj Sokolski dom 20.00 Festival In memoriam prof. Peter Hafner #7: Fronte Kurdistana MKC pri Rdeči ostrigi nedelja, 27. 9. ponedeljek, 28. 9. 10.00–14.00 Stojnica: Praznične jedi Mestni trg, Škofja Loka 11.00–14.00 Likovna razstava: Počitnice so za otroke največji Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka 29. 9. Praznovanja, predstavitev literature na temo etnologije Mestni trg, Škofja Loka sreda, Brezplačni voden ogled starih Železnikov in TIC-a v muzeju Most na Racovniku Praznik prosa Mestni trg 11.00–14.00 16.30 17.00–22.00 torek, 30. 9. 39 16.00–19.00 September 2015 40 September 2015 41 September 2015 42 PRILOGA Vse za gradnjo PRILOGA – Vse za gradnjo 44 PRILOGA – Vse za gradnjo 45 PRILOGA – Vse za gradnjo 46 PRILOGA – Vse za gradnjo 47 PRILOGA – Vse za gradnjo 48 PRILOGA – Vse za gradnjo 49 PRILOGA – Vse za gradnjo 50 PRILOGA – Vse za gradnjo 51
© Copyright 2024