1. No category

Poštnina plačana pri pošti
8350 Dolenjske Toplice
številka
188
februar 2015
letnik 17/2
2
28. februar 2015
V načrtu preplastitev cest
in regulacija potoka
MOJCA KREN
občina sporoča
MOJCA ŽNIDARŠIČ, Dol. list, ARHIV VS KP
Intervju z županom
4
Želijo ostati v vrhu jadralnega padalstva
7
50 let podjetja FerroČrtalič
10
Februar nam je le natrosil nekaj snega, čeprav ga vozniki najbrž
niso bili ravno veseli. So ga bili pa zato toliko bolj otroci, ki so
lahko uživali v zimskih radostih, pri katerih, upamo, da ste se jim
pridružili tudi starejši. Narava je res ponudila pravo zimsko idilo.
Nekaj zimskega utripa smo zabeležili tudi v tokratnem Vrelcu, ki
sicer vnovič ponuja različne vsebine. Pred nami pa je marec, ko že
diši po pomladi, po zvončkih in trobenticah. Vsak letni čas, vsak
mesec ima svoj čar. Najdimo ga!
V prejšnji številki Vrelca smo bralce in bralke spraševali: »Katera
jed, sladica zaznamuje pustni čas?« Pravilen odgovor je seveda
krof. Dve vstopnici za kopanje v Wellness centru Balnea prejme
Tončka Bradač, Loška vas 8, 8350 Dolenjske Toplice. Novo
nagradno vprašanje se glasi: »Kako se imenuje hotel v Dolenjskih Toplicah, kjer je restavracija z znamenitim kristalnim lestencem?« Odgovore do 15. marca 2015 pošljite na naslov:
Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice, s pripisom za Glasilo – nagradno vprašanje. Odgovoru obvezno pripišite tudi davčno številko, sicer nagrade ne bo možno
izročiti. Nagrajenec(ka) bo objavljen(a) v naslednji številki.
Nagrada: 2x vstop v bazene v Wellness centru Balnea v Dolenjskih Toplicah. Nagrado poklanjajo Terme Dolenjske Toplice.
VRELEC I
številka 188
Zimska idila. Foto: Janez Šafar
Kolofon
Glasilo izdaja Občina Dolenjske Toplice
Uredniški odbor: Mojca Kren, odgovorna urednica, uredniki Rosana Dular,
Helena Kulovec, Primož Primec in Janez Šafar.
Priprava za tisk: Starling d.o.o., Vrhnika
Tisk: Tiskarna B & M Povše d.o.o., Ljubljana
Naklada: 1400 izvodov
Glasilo Občine Dolenjske Toplice je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo
Republike Slovenije pod zaporedno številko 250.
Glasilo dostopno tudi na www.dolenjske-toplice.si.
Obvestilo uredniškega odbora: Zadnji rok za oddajo člankov je 20. v mesecu.
Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: [email protected] ali
na naslov: Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice, s pripisom
Za Glasilo. Za prispevke, ki bodo na gornja naslova prispeli kasneje, uredništvo ne more
jamčiti, da bodo objavljeni v tekočem izvodu glasila.
Uredništvo si pridržuje pravico do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno
primerne članke.
Novoizvoljena sestava Vaške skupnosti Kočevske Poljane je 7. februarja povabila na okroglo mizo, na kateri so predstavili izzive in želje
za letošnje in prihodnja leta, svoje težave pa so na srečanju, ki se ga je
udeležilo precej krajanov, izpostavili tudi vaščani.
Kot je poudaril Igor Mavsar, predsednik vaške skupnosti, je v vasi,
kjer živi približno 100 prebivalcev, nujna preplastitev nekaterih cest in
priključka na glavno cesto, saj so v res slabem stanju. Prav tako je v
načrtu nasipanje gozdne ceste, želijo si javno razsvetljavo, nameravajo
pa tudi očistiti drevesa, veje in druge naplavine ob potoku. Prav delovne akcije vaščanov lahko veliko pripomorejo k napredku in izboljšanju življenjskih pogojev, saj občina lažje zagotovi le določen del
sredstev, kot pa financira celotno naložbo, je izpostavil župan Jože
Muhič. Z eno takšnih akcij nameravajo v vasi urediti tudi ograjo na
cesti pod cerkvijo, eden od vaščanov pa se je ponudil, da bi izdelal
vrata za pokopališče, če bi občina lahko prispevala denar za material.
Velik poudarek, je dejal Mavsar, pa bodo v vaški skupnosti dali tudi
kmetijstvu, kjer pri razvoju računajo na občinsko pomoč, budno pa
bodo spremljali vse razpise. Eden od prisotnih je pri tem opozoril na
povečanje števila divjadi, ki tako dela škodo še tistim nekaj kmetom,
ki še ohranjajo to dejavnost. Prav tako so težave v gozdu, saj pojedo
jelko, ki tako ne zraste, je pa v tem okolju avtohtona rastlina.
Spodbudno je, da so se okrogle mize udeležili tudi mladi, ki so izpostavili željo po igrišču za odbojko. Pripravljeni so ga urediti sami, potrebujejo le površino. Ker v vasi ni zemljišč v lasti občine ali sklada
kmetijskih zemljišč, bo tu potreben dogovor z zasebnim lastnikom.
Največ razprave na okrogli mizi je bilo posvečene urejanju cestne povezave do hiše, ki nosi številko 1 in je odmaknjena od strnjenega naselja. Ob zaporah ceste Kočevske Poljane–Podturn služi kot
obvoznica in je tudi najbolj uporabljena prometna povezava s Cerovcem in Rigljem. Po njej vozi tudi šolski kombi. Na njej sta dva zelo
ostra ovinka, ki ju je treba nujno urediti. Župan je poudaril, da ni dosegel soglasja z vsemi lastniki zemlje, po kateri naj bi potekala popravljena trasa, zato na občini računajo na pomoč krajanov. Oba ovinka
je treba popraviti čim prej in cesto redno vzdrževati, bolj obsežno pa
bo urejena po umestitvi suhokranjskega vodovoda, ki bo deloma potekal po tej trasi, je dejal župan. Prav tako na pomoč domačinov računa pri krpanju manjših lukenj in čiščenju odtočnega kanala.
V Kočevskih Poljanah imajo dotrajan vodovod, obstoječa cev, ki je
stara že nekaj desetletij, je pretanka, ni pritiska in požarne vode. Tudi
to bo rešeno s suhokranjskim vodovodom, a kdaj bodo lahko tam gradili, je nemogoče napovedati. Še vedno se namreč ne ve, kdaj bo
država izdala odločbo za sofinanciranje projekta. Ker vas sodi v aglomeracijo, bo dobila tudi javno kanalizacijo. Projekt bodo na občini
naredili prihodnje leto, gradnja pa je odvisna od uspešnosti na razpisih, je pojasnil župan.
28. februar 2015
3
Vodovod in kanalizacija v vasi
Na pobudo župana so na sestanku razpravljali tudi o možnosti spremembe načina pogreba. Doslej je bila namreč najprej maša, potem pa
sprevod po glavni cesti do pokopališča, kar je bilo zelo nevarno. Omejitev na cesti je namreč 90 km/h, večkrat pa so se zgodile situacije, ki
bi se lahko končale tragično. Da bi to preprečili, je župan predlagal
spremembo pogrebov, ki jo je predhodno uskladil tudi z župnikom
Dušanom Kožuhom. Prisotni vaščani so tako soglasno potrdili, da
bo poslej najprej pokop, nato pa maša v cerkvi – sprevodov pa tako ne
bo več.
občina sporoča
Pogrebi brez sprevoda
številka 188
Na srečanju so veliko govorili tudi o nepremični kulturni dediščini.
Občina bo namreč objavila razpis za sofinanciranje obnove objektov,
ki so vpisani v register, je pojasnil Primož Primec, na občini zadolžen
tudi za to tematiko. Lastniki bodo lahko, če bodo izpolnjevali vse pogoje, dobili največ polovico sredstev za obnovo vidnih zunanjih delov
stavbe. V Kočevskih Poljanah so kulturni spomeniki lokalnega pomena cerkev Marije Pomočnice kristjanov in sv. Andreja, grobnica
padlih borcev VII. Korpusa, hiša 14, hiša 17 in hiša 26 ter vas kot celota. Tako na občini kot vaška skupnost si želijo, da bi vas dobila svojo
nekdanjo podobo, zato spodbujajo obnovo in pri tem računajo tudi na
evropska sredstva.
VRELEC I
Nepremična kulturna dediščina
4
28. februar 2015
INTERVJU Z ŽUPANOM
»Pri odločanju o sprejemu proračuna je vedno tisoč
razlogov, zakaj bi ga sprejel, in nekaj takih, zakaj ga ne bi«
intervju
MOJCA KREN
Občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli proračuna za leti 2015 in 2016, pri čemer pa ni šlo ravno gladko. Župana smo tako za
tokratno številko Vrelca povprašali o tem, kam bo šel denar, kakšni so razlogi za določene odločitve o umestitvi v proračun ipd.
Na seji občinskega sveta konec januarja so svetniki s pičlo večino
sprejeli proračuna za leti 2015 in 2016. Vi ste bili nad izidom glasovanja vidno razočarani. Zakaj?
Zato, ker so štirje svetniki požrli svojo besedo. Takega načina medsebojnih odnosov doslej nisem poznal, ne v občinskem svetu ne na splošno. Pred sejo sem namreč vložil veliko truda v usklajevanje in
upošteval sem praktično vse, seveda tudi njihove pripombe. Dva
izmed te četverice sta usklajeni predlog celo javno pohvalila, eden pa
se je zahvalil, ker so bile njegove pripombe v celoti upoštevane. Trije
izmed te četverice so na sejah odborov predlog proračuna podprli,
eden se je vzdržal. Čez dva dni pa so bili proti. Kot najmanj ugoden
izid glasovanja bi lahko pričakoval le en vzdržan glas. Zato so me res
razočarali, kot ljudje in kot občinski svetniki.
VRELEC I
številka 188
Zato so me res razočarali, kot ljudje in kot občinski
svetniki.«
Svetnik Jure Filipović je med drugim izpostavil, da lahko neuresničevanje določenih postavk (predvsem prodaje zemljišč, kjer
v letu 2015 predvidevate več kot 300 tisoč evrov prihodkov ne da
bi imeli že kakšen dogovor o nakupu) močno zamaje proračun
in ga tudi zato ni podprl. Zakaj ste takšne postavke sploh uvrstili
v proračun?
Pri odločanju o sprejemu proračuna je vedno tisoč razlogov, zakaj bi
ga sprejel, in nekaj takih, zakaj ga ne bi. S podobnimi »utemeljitvami«
za nasprotovanje proračunom in rebalansom je ponavadi v prejšnjem
mandatu mahala opozicija. Pa smo kljub temu vsako proračunsko obdobje končali uspešno. Če je v proračunskem letu odlivov več kot prilivov, je treba manjkajoči denar zagotoviti iz prihrankov, prodaje
imetja, vzeti kredit ali zmanjšati odhodke. Tokrat sem se v predlogu
proračuna na osnovi izkazanega interesa odločil za prodajo zanimive
gradbene parcele.
Lahko bi se tudi drugače. Kredita ne moremo več vzeti, celoten razpoložljiv znesek nam požre KKC. Lahko pa bi, na primer, črtali stroške za izdelavo čistilne naprave, da bi bili tudi nejeverni svetniki
zadovoljni. Vendar se v tem primeru ne bi mogli javiti na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za ta namen. Lahko bi ostro zarezali v
stroške ureditve nove enote vrtca, racionalizirali šolske prevoze,
zmanjšali dotacije društvom in tako dalje. Pa bi proračun ponosno in
trdno stal. A kaj bi to koristilo občanom oziroma volivcem?
Ko bodo imeli tudi ti štirje svetniki malo več kilometrine in ko bodo
pripravljeni biti konstruktivni, bodo razumeli, česar tokrat niso: prvo,
da je proračun živa stvar in da se ga v določenih mejah sproti prilagaja
novim situacijam; drugo, da je proračun vedno kompromis med možnostmi in potrebami; tretje, da se, če je gospodarjenje racionalno, na
koncu vedno pojavi nekaj neporabljenih sredstev, ki zakrpajo vsaj del
izpadlih načrtovanih prilivov; in ne nazadnje, da je vsak proračun zgrajen na osnovi nekaterih predpostavk. Če ne bi bilo tako, bi ga lahko sestavila kar referentka v računovodstvu.
V proračunu predvidevate tudi novo zaposlitev (vodjo režijskega
obrata), čemur so nekateri svetniki tudi nasprotovali, češ, da je v
upravi že tako ali tako preveč zaposlenih. Kako komentirate to?
Trditve, da je v občinski upravi preveč zaposlenih, ne želim komentirati. V tem Vrelcu je objavljena primerjava števila zaposlenih s podobnimi občinami.
Ni res predvidena nova zaposlitev, pač pa zasedba izpraznjenega delovnega mesta vodje režijskega obrata. Seveda le, če bi se na razpis
javil nekdo, ki bi z novimi vsebinami Kulturno kongresnega centra in
drugih dejavnosti režijskega obrata jamčil za toliko izboljšano poslovanje, da bi poleg svoje plače še vsaj malo napolnil občinsko blagajno.
Med »poznavalci« krožijo kar štiri imena kandidatov, ki sem jih bojda
že imenoval na to mesto. Resnica pa je, da sem se hotel o morebitni zaposlitvi pogovoriti z nekom petim, našim znanim občanom, ki bi bil
z dosedanjimi izkušnjami nalogi zagotovo kos. Za zdaj bo to moralo
malo počakati, bomo pa povečali aktivnosti režijskega obrata pri trženju KKC z dodatnimi zadolžitvami enega izmed občinskih uradnikov.
Šest svetnikov je torej glasovalo za proračuna, štirje so bili proti
in to kljub vnaprejšnjim usklajevanjem na odborih. Kako boste
tovrstna vprašanja reševali v prihodnje? Bo vzdržala vaša odločitev, da ne bo koalicije in opozicije?
Ponavadi se oblikuje trdna koalicija, ki sprejema odločitve ne meneč
se za opozicijo. Slednja pa lahko le malo nagaja in s tem medije opozarja nase. Ko po zaključku mandata potegnejo črto, ugotovijo žalostno resnico, da niso dosegli ničesar. Sam sem hotel to preseči. Prav
vsem svetnicam in svetnikom sem ponudil enake možnosti, da bi bili
v prizadevanjih za potrebe sredin, ki so jih izvolile, uspešni. To pa pomeni tudi sklepanje kompromisov med svetniki in razumevanje, da
vsem željam ni možno ustreči.
Upam, da bodo spoznali veličino moje ponudbe in v prihodnje tvorno
sodelovali pri nadaljnjem delu. Če se bo zgodba pri sprejemanju
prvega rebalansa ponovila, potem bom pač poskusil oblikovati koalicijo. A mi bo žal.
Med »poznavalci« krožijo kar štiri imena kandidatov,
ki sem jih bojda že imenoval na to mesto.
Proračun je bil 15 dni v javni obravnavi. Katere so bile ključne
pripombe? Ste jih upoštevali in kako?
Podanih je bilo 26 pripomb. Večina izmed njih se je nanašala na postavke, ki so bile v predlogu proračuna že zajete, kar sem v svojih stališčih podrobno pojasnil in to so tako odbori kot svetniki sprejeli.
Odbor za komunalo je dosegel, da smo namenili 20.000 € za povečanje prometne varnosti na cesti Soteska-Podturn, vendar je njegov
predsednik g. Zupančič na seji glasoval proti. G. Zupančič je predlagal tudi znižanje materialnih stroškov za OŠ, vendar predloga nisem
mogel sprejeti, ker so sredstva v ta namen glede na prejšnja leta že
zmanjšana. Podana je bila pobuda, da bi asfaltirali obstoječo šolsko
pot v Občicah, vendar smo se s predlagatelji dogovorili, da bomo poiskali ustreznejšo rešitev, in zato tega predloga nismo upoštevali.
Podan je bil tudi predlog za preplastitev hokejskega igrišča, zato smo
uvrstili 18.000 € v proračun za 2016. V letu 2016 smo na predlog odbora za družbene dejavnosti predvideli 50.000 € za začetek postopka
ureditve športnega parka pri OŠ, tu predvidevamo, kot pri hokejskem
igrišču, sofinanciranje s strani fundacije za šport. Drugih bistvenih pri-
5
Sicer pa bosta letošnje in naslednje leto minili v
znamenju manjših, a za občane pomembnih
izboljšav.
Že večkrat smo pisali o največjih naložbah v obeh letih, pa vendar
ne bo nič narobe, če jih izpostaviva še enkrat. Katere so in koliko
denarja bo šlo zanje?
Največja predvidena investicija je dokončanje prve faze suhokranjskega vodovoda. Prav tako bo zagotovo urejen prostor za en oddelek
vrtca, za kar imamo predvidenih malo manj kot 100.000 €. 80 tisočakov namenjamo za investicijske posege na javnih poteh in mostovih.
Če bomo uspeli dobiti kohezijska sredstva, bomo začeli letos graditi
čistilno napravo in jo končali v naslednjem letu, za to namenjamo
letos slabih 130 tisoč, naslednje leto pa 200 tisoč €. Kaj bo z gradnjo
CEROD II, ne vemo, po nekih predpostavkah smo v ta namen letos
rezervirali 51.000 €. Kar 30.000 € smo namenili za dokončanje kanalizacije na starem delu Sel, zopet poudarjam, da bomo ob ta denar zaradi medsosedskih nesoglasij. Sicer pa bosta letošnje in naslednje leto
minili v znamenju manjših, a za občane pomembnih izboljšav. Vsako
leto bomo kupili en gasilski kombi, letos tudi enega za potrebe šolskih prevozov, in namenili 10.000 € za vzdrževanje gasilskih domov,
napeljali za 40.000 € javne razsvetljave in uredili kak kilometer gozdnih cest.
Zaradi vsega tega rabimo sprejet proračun, zato se še vedno spominjam proračunske seje z grenkobo.
Kako pa poteka gradnja suhokranjskega vodovoda?
Njegov daleč najbolj pomemben del je povezava vrtin v Starih Žagah
in Toplicah. Ta etapa je vredna okroglih 400.000 € in je skorajda do
polovice že zgrajena. Končana bo pred poletjem, začasno pa je financirana iz občinskega proračuna. Več sredstev za ta namen v proračunu
nimamo. Ko bomo dobili vložek vrnjen iz kohezijskih in državnih skladov, bomo z gradnjo lahko nadaljevali.
100 tisočakov bo stala dokončna ureditev objekta Hrast, kjer bo
oddelek vrtca. Na seji je bilo slišati, da bi morala občina razmišljati bolj dolgoročno in objekt urediti tako, da bi bil primeren
tudi za druge dejavnosti, ko tam prostorov za vrtec ne boste več
potrebovali. Denimo za dnevno varstvo starejših. Kako odgovarjate?
Ali je kdo od tistih, ki so tako razpravljali, sploh videl projekt? Ali je
izmed teh, ki so ga morda videli, kdo dovolj strokovno usposobljen, da
bi o tem lahko sodil? Če ni, so to le prazna besedičenja. Projekt je
zasnovan tako, da bo v prvem obdobju služil potrebam vrtca, pozneje pa bo uporaben z morebitnimi minimalnimi spremembami za
dnevno varstvo starejših ali pa ga bomo oddajali v najem, na primer,
za zobozdravstveno ambulanto. Najslabše je tako, kot je bilo do sedaj.
28. februar 2015
Na kakšen način boste povečali varnost na cesti Soteska-Podturn?
V Soteski bomo reševali problem v sklopu OPPN Soteska, za kar namenjamo letos 20.000 €. 25.000 € namenjamo za premostitve pešpoti,
s čimer bomo, upam, rešili tudi problem pločnika v Podturnu. Veliko
trši oreh pa je v Podhosti. Takoj po sprejemu proračuna – hvala svetnikom, da so bili razumni in so ga potrdili – smo začeli skupaj z zunanjimi strokovnjaki graditi vizijo, kako naj bi bil v bližnji prihodnosti
urejen promet skozi vas. Zagotovo bo treba odkupiti in podreti nekaj
hiš, umestiti vsaj enostranski pločnik in razširiti cestišče. Pa tudi do
takrat bo treba najti varno pot za šolarje.
Projekt je zasnovan tako, da bo v prvem obdobju
služil potrebam vrtca, pozneje pa bo uporaben … za
dnevno varstvo starejših ali pa ga bomo oddajali v
najem.
intervju
pomb ni bilo, tako sprejeti proračun od prvotnega predloga odstopa
le minimalno.
Več pobud pa je bilo tudi za znižanje stroškov za sejnine, o čemer pa
se bomo pogovarjali ob rebalansu.
Prejšnji občinski svetniki so sredi poletja razpravljali o zaprtju
lokalne ceste mimo Malega raja in odločili, da ta ostane zaprta,
zdaj pa jo menda nameravate vseeno zapreti. Zakaj?
Na prejšnjem občinskem svetu smo o tem razpravljali brez kakršnih
koli strokovnih podlag in takratni svetniki so res izrazili stališče, naj
bo cesta odprta za ves, torej tudi tranzitni promet. Ker se je promet po
tem delu ceste počasi povečeval in je nastalo tudi več nevarnih prometnih situacij, smo naročili pri pooblaščenem projektivnem biroju
strokovno študijo. Stala nas je okoli 900 €. Ta čisto jasno navaja, z
upoštevanjem stališč Direkcije RS za ceste, da ta odsek nima elementov za odvijanje tranzitnega prometa. To pomeni, da se tranzitni promet tam ne sme odvijati. Če bi ga dovolili, bi župan nosil v primeru
nesreče moralno in tudi kazensko odgovornost. Vprašam vas in vse
tiste, ki sedaj bentijo zaradi prepovedi tranzitnega prometa mimo Malega raja: Kdo bi me izvlekel iz težav, ko bi me raztrgali v medijih in mi
sodili po sodiščih, če bi prišlo do nesreče? In kdo bi mi lahko izbrisal
večni občutek krivde, če bi se končala tragično? O nekaterih zadevah,
kot je prometna varnost, občinski svet ne more odločati. Če pa že,
mora župan sklep, ki nima zakonske osnove, zadržati.
Še za februar, ko je spet padlo precej snega, aktualna tema: kadar
je veliko snega, je vedno težava, kam z njim. Denimo, v Občicah
so uredili šolsko pot, a zdaj nanjo s ceste naorjejo sneg, tako da takrat ni uporabna. Kako boste reševali to situacijo?
Šolska pot, ki so jo pred štirimi leti uredili občani Občic in Starih Žag
za svoje otroke, je bila izhod v sili. Po sprejetju letošnjega proračuna
smo začeli iskati boljšo različico, h kateri bo morala prispevati tudi občina. Novo traso se bo dovolj odmaknilo od magistralne ceste, da napluženi sneg otrok ne bo oviral. Upam, da ne bo težav zaradi lastništva.
Do takrat pa prosim starše, da pospremijo ali peljejo otroke do avtobusne postaje ali zanje naredijo gaz preko travnika.
Število zaposlenih v naši in sosednjih občinah
ŠT. PREBIVALCEV
3.395 prebivalcev
3.865 prebivalcev
4.574 prebivalcev
2.844 prebivalcev
ŠT. ZAPOSLENIH
7 zaposlenih
8 zaposlenih
8 zaposlenih
7 zaposlenih
ŠT. FUNKC.
1
1
1
1
REŽIJSKI OBRAT
3 zaposleni
JAVNI DELAVCI
3 javni delavci
6 javnih delavcev
3 jav. delavci + 2 preko agenc.
3 javne delavce
MEDOBČ. INŠPEKTORAT
2 zaposlena
Skupna služba
za vse štiri
občine
VRELEC I
OBČINA
Dol. Toplice
Straža
Žužemberk
Mirna Peč
številka 188
OBČINSKA UPRAVA
Člani občinskega sveta so v času sprejemanja proračuna trdili, da je topliška občinska uprava preobširna. V vednost svetnikom in svetnicam ter
vsem občanom objavljamo podatke o številu zaposlenih v primerljivo velikih sosednjih občinah. Obširneje jih bomo predstavili na naslednji seji
občinskega sveta.
6
28. februar 2015
dogajalo se je
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Sprejeli proračuna za 2015 in 2016, a za las
MOJCA KREN
Proračun za letos je na prihodkovni strani težak skoraj 3,5 milijona, na
odhodkovni pa nekaj več kot 4,1 milijona evrov, v letu 2016 pa predvideva dobrih 3,8 milijona evrov prihodkov in 3,5 milijona evrov odhodkov. Proračun so svetniki sicer obravnavali že na prejšnji seji, nato
je bil 15 dni v javni obravnavi, podrobno so ju prečesali tudi na odborih – prav ti in obe vaški skupnosti (Pod Srebotnikom in Kočevske Poljane) so imeli največ pripomb, večino pa so, je dejal direktor občinske
uprave Rado Javornik, upoštevali. Niso pa mogli upoštevati točnega
zneska povprečnin in sredstev, ki jih občine dobijo po 23. členu Zakona
o financiranju občin, ker poganja z državo še niso bila končana. Tako so
v proračunu predvideli 525 evrov povprečnine na prebivalca, 23. člena
pa niso upoštevali, je razložil župan Jože Muhič. Zaradi teh in nekaterih drugih neznank je že napovedal rebalans, ki ga bodo svetniki obravnavali predvidoma maja.
3. redne seje občinskega sveta v tem mandatu konec januarja se je udeležilo deset svetnikov, šest jih je glasovalo za proračuna, štirje pa so bili
proti - Jure Filipović (SDS), Mitja Zupančič in Urša Beg (Lista Francija Vovka) ter Jožica Kotar (NSi). Kot je pojasnil Filipović, proračunov ni podprl, ker se ne strinja z nekaterimi pomembnimi točkami, ki
bi ju ob nerealizaciji močno zamajale. »V proračunu je za leto 2015 iz
naslova prodaje zemljišč predvidenih 330.000 €, za leto 2016 pa celo
400.000 € prihodkov. Glede na to, da za prodajo zemljišč še ni podpisanih
nobenih zavez, in ob dejstvu, da je bila realizacija prodaje zemljišč v prejš-
njih letih 0 € oz. so bili prihodki minimalni, me upravičeno skrbi. Skrbi me,
kje bomo rezali 730.000 €, če ti projekti ne bodo realizirani,« je dejal. Podobno je izpostavila tudi Kotarjeva. Tako njemu kot nekaterim drugim
svetnikom se zdi sporna nova zaposlitev na občini, saj je po njegovem
mnenju v primerjavi z ostalimi občinami zaposlenih že sedaj preveč.
Opozoril je tudi na obnovo objekta Hrast, ki bo stala 100 tisočakov,
vrtec pa bo tam le dve leti, nato pa ga bo treba preurediti za druge namene. »Menim, da bi morala biti obnova narejena bolj preudarno in seveda transparentno, da bomo lahko čez dve leti ta objekt preuredili z
minimalnimi stroški,« je razložil. Župan je odgovoril, da bo tako in da
bodo prostor lahko preuredili z minimalnimi spremembami (pohištvo
in sanitarije). Sicer pa je bil župan po številnih usklajevanjih, ki so jih
imeli, in ker so na občini upoštevali praktično vse predloge, nad glasovanjem razočaran, kar je tudi povedal.
Na seji so med drugim govorili tudi o čistilni napravi. Poleg širitve obstoječe je v igri tudi priključitev na straško. Župan je dejal, da bodo preverili možnosti, več pa bo znanega čez mesec ali dva. Nekaj bo treba
storiti, saj je topliška čistilna naprava že sedaj močno obremenjena, ko
pa se bodo nanjo priključila še Sela, bo na robu zmogljivosti. Kot je
znano, pa bo treba v kar nekaj naseljih kanalizacijsko omrežje še zgraditi.
Več podrobnosti o proračunih in nekaterih projektih ter odločitvah pa
župan pojasnjuje v tokratnem intervjuju na 5. strani.
Zaključilo se je v Kočevju
UB, LK Dolenjske Toplice
Uvodna delavnica o pristopu
CLLD odlično obiskana
VRELEC I
številka 188
MAJDA GAZVODA, občinska uprava
V Kulturnem domu Straža je 2. februarja v organizaciji Lokalne akcijske skupine Dolenjske in Bele krajine potekala uvodna delavnica o
pristopu CLLD (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost). Pristop je v programskem obdobju 2014-2020 novo orodje za sofinanciranje projektov na podeželju.
Iz topliške občine smo se delavnice udeležili predstavniki številnih
društev, osnovne šole, podjetniki, dva člana občinskega sveta in zaposleni na občinski upravi. Seznanjeni smo bili s predlogom uredbe in
pravili, ki bodo pomembna za izvajanje pristopa v novem programskem obdobju. Udeleženci so predstavili številne projektne ideje. Nekatere bi lahko na razpis za sofinanciranje prijavili že jutri, druge je
treba še dodelati, poiskati ustrezne partnerje. Vsi udeleženci smo bili
seznanjeni, da sta osnova za sofinanciranje sprejeta in potrjena strategija lokalnega razvoja ter na novo formirana lokalna akcijska skupina. Prvi razpis za sofinanciranje projektov bo objavljen predvidoma
v marcu 2016. Do takrat bomo o vseh aktivnostih in informacijah, ki
so pomembne za občane glede izvajanja pristopa CLLD, v glasilu
redno in sproti poročali.
Dvoransko državno prvenstvo se je za naše lokostrelce odvijalo 14.
februarja v Kočevju. Na njem se je dobro odrezala Barbra Pia Križe,
ki je z rezultatom 545 zasedla 2. mesto. Uspešen povratek na tekme,
torej. Iztok Fink tokrat ni bil zadovoljen s svojim rezultatom (560),
ki ga je popeljal na 11. mesto, saj je glede na rezultate s prejšnjih tekem
ciljal na uvrstitev med prve štiri.
Članska zasedba je bila skromnejša v primerjavi z mladinsko. Žan
Lukšič je s točkovno izenačenim dosežkom tretjeuvrščenega osvojil
5. mesto med kadeti. Prav tako med kadeti sta tekmovala Jakob Kumelj (21.) in Jure Štangelj (22.). Pri deklicah je Blanka Gorše zasedla 3., Manca Kumelj pa 5. mesto. Med dečki je tokrat dobro
streljal Erik Bele in se zavihtel na 3. mesto, v njegovi konkurenci pa
so tekmovali tudi Gašper Pršina (13.), Nejc Hönigman (16.) in
Matej Šenica (17.). Tadej Murn je z golim lokom osvojil 5. mesto.
Treningi do prvih toplih žarkov potekajo še v dvorani, potem pa se
bo ekipa preselila na spodnjo jaso. Ko se boste sprehajali mimo lokostrelskega vadbišča, ste lepo vabljeni, da za trenutek posedete in si treninge tudi ogledate.
7
Želijo ostati v vrhu jadralnega padalstva
MOJCA KREN
28. februar 2015
20 LET KPL KANJA
dvakratni naziv športnika leta v domači občini. V vitrini mu je manjkala le še skupna
ekipna zmaga v svetovnem pokalu, med posamezniki mu je lani ušla zaradi poškodbe,
so pa bili ekipni prvaki – prvič so namreč
imeli mednarodno zasedbo, ko sta skupaj
nastopila dva tekmovalca Kanje in dva iz
srbskega Vršca. Dušan Gorenc pa ima poleg
številnih tekmovalnih tudi sodniške izkušnje
– leta 2011 je bil na evropskem prvenstvu v
Ohridu prvič glavni sodnik na veliki tekmi,
nato pa še na svetovnem in še enem evropskem prvenstvu. Cilji kluba ostajajo visoki –
ostati v svetovnem vrhu jadralnega padalstva, zagotovilo za to pa je podmladek, ki ga,
pravi Gorenc, v klubu imajo, saj Jaka kot inštruktor izvaja tečaje skozi vse leto.
Sredi 90 let prejšnjega stoletja se je na terapijah v Dolenjskih Toplicah
mudil inštruktor jadralnega padalstva iz Kamnika. Nekaj popitih kav,
beseda je dala besedo, zanesenjaki so se zbrali v gostišču Rog in takrat
se je začela zgodba Kluba za prosto letenje Kanja, ki letos obeležuje
20-letnico.
Že sestanek pred uradno ustanovitvijo kluba je nakazal, da je zanimanje za ta šport veliko, saj so se na tečaj jadralnega padalstva prijavili
vsi prisotni, spontani začetek danes uspešne zgodbe opiše Dušan Gorenc, sedanji predsednik kluba – pred njim sta ga kratek čas vodila
Vili Lešnjak in Rafael Kužnik. Že v drugem letu je tako prvo stopnjo
tečaja, ki je takrat zadostovala, imelo kar 70 adrenalina željnih posameznikov.
Letenje samo po sebi je zanimivo in navdušujoče, a tekmovanja so
tista, kjer se lahko primerjaš, kako dober si. Na prvem so člani Kanje
nastopili že leta 1996 – udeležba je bila vnovič spontana, saj so se v
Semič odpravili zgolj letet. Tam so imeli tekmovanje, Gorenc se je
prijavil in bil že na svoji prvi tekmi tretji. Tako so si leto zatem za cilj
zadali, da bodo najboljši v Sloveniji. In so bili res – zmagali so v Pokalu
Slovenije. Vsa društva pa so si zagnane Topličane zapomnila po dogodku 2. decembra 1995, ko so kljub obilici snega – bilo ga je do pasu,
se spominja Gorenc – namenu predali vzletišče Pogorelec, kjer so za
goste, ki so prišli od vsepovsod, pripravili pravi zimski piknik. Pogorelec in kasneje še vzletišče Peter na Straškem hribu sta postali priljubljeni izletniški točki ne le za padalce, ampak tudi za vse ljubitelje hoje
in hribov.
dogajalo se je
IGOR VIDMAR, Dolenjski list
Klub za prosto letenje Kanja, ki je obletnico obeležil zadnjega januarja
(klub je bil uradno ustanovljen 25. januarja 1995) v topliškem KKCju, danes šteje 160 članov, večina je iz domačega okolja, sicer pa prihajajo iz vse Slovenije. 40 jih aktivno leti, ostali so podporniki in
sodelujejo v različnih akcijah kluba. Na leto namreč pripravijo enajst
različnih dogodkov – znani so po svojih tradicionalnih pohodih, delovnih in čistilnih akcijah ter so redni krvodajalci. Ob jubileju so se v
klubu za podporo zahvalili sponzorjem, najbolj dejavnim članom
kluba in lastnikom zemljišč, na katerih vzletajo in pristajajo padalci.
Župan Jože Muhič je klubu ob tej priložnosti podelil srebrno plaketo
občine Dolenjske Toplice.
VRELEC I
Ob prelomu tisočletja se je začela mednarodna zgodba. Tisto leto je
bilo sploh prvo svetovno prvenstvo v jadralnem padalstvu v natančnosti pristajanja. Gorenc se je uvrstil v reprezentanco, ki je bila nato
ekipni svetovni podprvak. Tri leta zatem so prvenstvo pripravili v Sloveniji, na njem je prvič tekmoval Jaka Gorenc, Slovenci pa so postali
prvaki. Ena najzanimivejših zgodb za tuje medije se je zgodila leta
2005, ko sta bila tako oče kot sin člana reprezentance, ki je osvojila
ekipno zlato, med posamezniki pa je bil najboljši Jaka Gorenc, ki je
bil nato še dvakrat zmagovalec svetovnega pokala, evropski prvak in
jetako najuspešnejši tekmovalec kluba. Uspehi so mu prinesli tudi
številka 188
Evropska in svetovna tekmovanja
8
28. februar 2015
dogajalo se je
številka 188
VRELEC I
Kdo sedi v občinskem svetu?
TOPLIŠKO KRITIČNO OKO
MOJCA KREN
Tokrat vam v rubriki Kdo sedi v občinskem svetu?, v kateri bomo vsak
mesec predstavili po enega občinskega svetnika, predstavljamo drugega po abecednem vrstnem redu. Jureta Filipovića iz Meniške vasi, ki
so ga volivci izvolili na listi Slovenske demokratske stranke, sicer pa je
tudi predsednik topliškega odbora strankinega podmladka.
JURE FILIPOVIĆ
»Občinski svet vidim kot mesto razprave za
boljšo občino!«
25-letni Menišan je po izobrazbi ekonomski tehnik, zaposlen pa je v
Tiskarni Novo mesto, kjer je po končanem šolanju sprva leto dni delal
kot študent, kasneje pa dobil redno zaposlitev. Pravi, da živi v najlepši
občini, kjer so doma dobri ljudje, “ki pa bi morali imeti več možnosti za
prijetnejše izkoriščanje prostega časa. Kot družba postajamo nedružabni.
Mladi še predvsem.” Pogreša njihove cilje. Željo, da bi nekaj naredili,
spremenili, ne le zase, ampak tudi za sočloveka. “Kot skupnost bi delovali bolje, če bi bili manj sebični,” je prepričan Filipović, ki sam zase
pravi, da nerad ovinkari, ampak pove, kot je. Po resnici in direktno.
Za občinskega svetnika je kandidiral prvič, odločil pa se je zato, ker je
že nekaj časa opažal izpuščene in zamujene priložnosti v občini. Meni,
da lahko s svojo mladostjo in čutom za sovaščane pripomore k pospešitvi razvoja Dolenjskih Toplic, da bodo turistično središče Dolenjske. Pa tudi, da bodo mlade družine videle priložnost za družinam
prijazno bivanje v občini. »Občinski svet vidim kot mesto razprave za
boljšo občino. Do sedaj nisem imel občutka, da ta razprava poteka.
Menim, da je moja vloga predvsem ta, da opozorim na napake, ki se dogajajo, in podprem dobre projekte, ki bodo uresničevali razvoj naše občine,« opiše svojo vlogo v občinskem svetu. Prav na zadnji seji je jasno
izrazil svoje stališče, ko ni podprl proračuna. »Vedno bom deloval konstruktivno, kot sem tudi pri sprejetju proračuna. Povem, kar si mislim in
nisem glasovalni aparat. Zato bodo vsi dobri projekti dobili mojo podporo, ne glede na to, kdo jih bo predlagal.« Več kot dobrodošli so tudi
predlogi občanov, ki ga lahko kjer koli pocukajo za rokav, se z njim
pogovorijo in delijo svoja razmišljanja.
In kako v prihodnje vidi občino, kje so njene priložnosti, v katero smer
je treba iti? »Mislim, da bi morala občina izkoristiti potenciale v turizmu, razširiti ponudbo iz zdraviliškega tudi na družinski turizem.
Imamo prekrasno pokrajino, veliko zgodovinskih postojank, športnih
aktivnosti, ki bi pritegnile tudi druge tipe turistov, kot jih imamo sedaj.
Druga večja priložnost, ki jo vidim v občini, je lesna predelava višje cenovnih končnih izdelkov.«
Kaj pa prosti čas? Izkoristi ga predvsem za druženje s prijatelji, s katerim sem in tja odigrajo kakšno partijo taroka, se pomerijo v košarki,
nogometu – je član nogometnega društva Log2000 iz Podhoste - rad
pa se poda tudi na kakšen hrib.
NEVA ŽELEZNIK
Vsi v Toplicah gotovo poznate Šolo zdravega življenja, saj moški in
ženske, domačini in turisti začnejo v zdraviliškem parku vsak dan telovaditi ob pol osmih zjutraj, razen ob nedeljah in praznikih. Telovadijo ob vsakem vremenu. Nekateri potem sedejo še na kolo, gredo na
pohod, sprehod, teč na trimsko stezo ali pa plavat v bazen.
Po skupinski jutranji telovadbi gre večina Oranževcev in Oranževk,
kot jim rečejo mnogi, saj so odeti v oranžne majice in jopice, še na kavico. Pogosto tudi skupaj praznujejo rojstne dneve in nekateri, tisti
bolj prešerne narave, so se za pusta tudi našemili.
Življenje je lahko tudi lepo in zabavno, če se znamo veseliti malenkosti in se nasmejati ne le na tuj, ampak tudi na svoj račun, pravijo Oranževci.
In čisto na koncu, če še ne veste. Pozitivni učinki vsakodnevne vadbe
so: večja gibljivost, dobro ravnotežje, manj vrtoglavice, boljša gibljivost sklepov, manj bolečin v hrbtenici, boljše počepanje, manj utrujenosti pri hoji pa tudi boljše psihično počutje.
Telovadke, telovadci in pustni šemi: kirurginja Martina in Pika
Nogavička Jožica.
Če tudi vi opazite kakšno črno ali svetlo točko,
na katero bi radi opozorili soobčane in soobčanke,
nam pišite na [email protected].
Veseli bomo vaših pobud za rubriko Topliško kritično oko.
Uredniški odbor
Prijazno pismo gospe
Nevi Železnik
JOŽE MUHIČ, župan
Spoštovana gospa!
Z veseljem sprejemam kritike, če so korektne ter dobronamerne in
nimajo škodljivih namenov, še raje pa pohvale. Tako vedno preberem
tudi Topliško kritično oko. Morda ste opazili, da smo nekaj napak, na
katere ste nas opozorili, tudi odpravili.
Ampak ni vse zlato, kar se sveti! Če pri nekaterih svojih kritikah pretiravate, otopijo tudi tiste, ki so upravičene. Preberite, prosim, še enkrat vaš prispevek o avtobusni postaji. Če si zatisnete eno oko in se
nepremišljeno postavite nad stroko, kot ste storili v prispevku o mostu
nad Sušico, se bralcu porodi dvom o verodostojnosti vseh vaših prispevkov. In če stalno vnašate ujedljivosti, kot so »klopco več kot
teden dni krasile stare spodnjice«, »se bo občina lotila brez dolgotrajnega sestankovanja še pred poletjem«, »če bi bili predstavniki
ljudstva na … lokalni ravni tako dejavni kot topliški telovadci«,
potem pa dvomim o vaši dobronamernosti. Ne vem, ali bom Topliško
kritično oko še bral.
Pa srečno!
9
28. februar 2015
Občina Dolenjske Toplice vabi na koncert ob mednarodnem dnevu
žena s klapo Lumin. Koncert bo v veliki dvorani KKC-ja Dolenjske
Toplice v petek, 6. marca 2015, ob 19. uri. Vstopnina za koncert bo
2 € in bo namenjena izključno plačilu honorarja za nastopajoče. Vsaka
ženska bo prejela tudi darilce.
dogajalo se je
Dolenjsko je v začetku februarja zajelo močno sneženje in večina dovozov do hiš je bila zaradi debele snežne odeje težko dostopna, kidanje snega pa za marsikaterega stanovalca Meniške vasi izredno težko
opravilo. Zato je še toliko bolj srčno dejanje fantov iz Meniške vasi, ki
so se zbrali in poskrbeli, da je bilo, kolikor je bilo možno, pri vseh sosedih v vasi dvorišče čisto.
Menišani so si kidanje snega popestrili s harmoniko in namesto z dekleti poplesavali kar z lopatami ter s to lepo gesto marsikateremu vaščanu pričarali nasmeh na obraz.
Fantje se vsem vaščanom zahvaljujejo za topel sprejem in obenem
obljubljajo, da bodo ob podobnih situacijah vedno priskočili na
pomoč.
Za čista dvorišča so poskrbeli Robi Aščić, Jernej Bučar, Andrej Avguštin, Gašper Avguštin, Martin Avguštin, Blaž Filipović, Jure Filipović, David Konda, Bojan Kukman, Aljaž Krakar, Žan Kumelj,
Robi Vidmar, Jernej Zorc, Aleš Zupančič, Miha Zupančič in Rudi
Zupančič.
Operna predstava
La Traviata A3
KKC Dolenjske Toplice vabi na ogled operne predstave La Traviata
A3, ki bo v soboto, 14. marca 2015, ob 19. uri v veliki dvorani KKCja Dolenjske Toplice.
Traviata (ital. La Traviata; skreniti s prave poti) je opera v treh dejanjih Giuseppeja Verdija. Besedilo je po romanu Dama s kamelijami
Alexandra Dumasa napisal Francesco Maria Piave. Krstna predstava
je bila v beneškem gledališču La Fenice 6. marca 1853. Verdi se je z
Dumasovo ˝Damo s kamelijami˝ spoznal leta 1852, ko je obiskal
Pariz. Skladatelj je hitro spoznal odlike besedila, predvsem njegovo
človeško vsebino; zgodba ga je tako prevzela, da se je kljub resnim
pomislekom, ki so jih imeli njegovi prijatelji, takoj lotil dela in v šestih
tednih opero končal.
Operno predstavo bo izvedlo Glasbeno gledališče Figaro. Vstopnina
za ogled znaša 12 € v predprodaji oz. 15 € na dan predstave. Vstopnice
so na voljo na blagajni KKC-ja Dolenjske Toplice od ponedeljka do
nedelje med 8. in 12. uro.
številka 188
UREDNIŠKI ODBOR
Koncert ob dnevu žena
s klapo Lumin
VRELEC I
Sosed sosedu
10
28. februar 2015
50 LET PODJETJA FERROČRTALIČ
»Želimo postati številka ena na svetu v spektru, ki ga pokrivamo«
MOJCA KREN
obletnica
ARHIV PODJETJA FERROČRTALIČ
plastične čepe v cevi pohištva ipd. Najbolj mi je ostalo v spominu,
kadar sva z mami dostavljali izdelke s kombijem ali urejali dokumentacijo na različnih uradih. Vse je obračala na zabavo, otroci sploh
nismo zaznali, da je to resna služba. To smo vzeli za svoje in v tem se
razlikuje naš način življenja. Lepo je biti obdan s takšnimi spomini in
jih obujati. Vedno se je treba nekaj odločiti. Včasih se odločimo tudi
kaj narobe, vendar za današnjim dnem je še en dan in nova priložnost,
da naredimo nekaj dobrega ter morebitne napake popravimo.
Ob nominaciji dolenjskih gazel 2014.
Podjetje FerroČrtalič d.o.o. iz Dolenjskih Toplic je družinsko podjetje s sedežem na Selih pri Dolenjskih Toplicah. Lani so zaokrožili že
50-letnico delovanja ter bili ponovno nominirani za dolenjsko gazelo.
Podjetje se je razvilo iz manjše obrtniške delavnice, kjer je začel Jožef
Črtalič, ded sedanje direktorice Mojce Črtalič Andolšek, ki je dejavnost nadaljeval v novomeškem naselju Mačkovec, kjer je njen oče
Bojan Črtalič nadgradil spekter filozofije podjetja iz ključavničarskega v strojegraditeljsko. Večji prelomnici v 50-letni zgodovini podjetja sta bili še naložba v poslovni objekt na Selih v najbolj neprijaznem
obdobju, v 90-ih letih, ko je razpadel za njihovo podjetje takrat zelo
pomemben jugoslovanski trg, ter nova naložba v razširitev poslovnih
prostorov, ki bo predvidoma zaključena v nekaj mesecih. S sedanjo
direktorico smo se pogovarjali o zgodovini in načrtih podjetja, v katerem ta hip zaposlujejo več kot 40 ljudi.
VRELEC I
številka 188
Podjetje ste pred leti prevzeli od očeta, on je nasledil vašega deda,
torej zdaj podjetje vodi že tretja generacija. Kateri so vaši največji
izzivi, sploh v teh težkih časih?
Tretja generacija v podjetništvu naše družine Črtalič je močna tradicija in velika odgovornost, ki meni osebno pomeni veliko. Tudi moj
brat Jernej in sestra Anja sta močno vpeta v svet podjetništva ter pomemben člen pri razvoju in delovanju družinskega podjetja. Doseženi
rezultati potrjujejo, da smo od staršev prevzeli dobre temelje in pomembne lastnosti, kot so trdo delo, poštenost, vztrajnost in tudi upati
si. Menim, da kljub hitremu razvoju in rasti ohranjamo tudi osnovne
vrednote, kot je občutek do nepogrešljivih in zanesljivih sodelavcev,
sočloveka ter okolice.
Verjetno ste se od njiju, torej od dedka in očeta, veliko naučili.
Kakšna popotnica je bila to?
Veliko sem se naučila od obeh in tudi od mame, ki me je že od malih
nog uvajala v delo v podjetju in spodbujala pri osvajanju ciljev. Upam,
da ne bo zvenelo preveč licemerno, toda tudi iz svojih lastnih napak
sem se naučila veliko, saj so sestavni del poslovne kariere. V družinskih
podjetjih ni vse tako enostavno, kot morebiti kdo misli, saj so močna
čustva prej ovira kot prednost. Zagotovo pa je družinsko podjetje stabilna družba, ker za njim stoji cela družina, tako za zaposlene kot okolico. Popotnica, ki je zadovoljstvo in tudi breme, pa je odgovornost, ki
se je še posebej dobro zavedam.
S podjetjem torej živite že od malih nog - kako se spominjate tistih dni in kako vam to danes pomaga pri vaših odločitvah?
Mislim, da je na nas otroke prijetno vplivala mami Slavojka. Skozi igro
smo marsikateri dan preživeli v delavnici ter pakirali izdelke, nabijali
So se pa verjetno nekatere stvari precej spremenile od časov vašega dedka in let, ko je vodenje podjetja prevzel vaš oče?
Gotovo, saj se je tudi svet popolnoma obrnil, spremenil. Nekaj se pa
le ni spremenilo – tu mislim na obnašanje ljudi. Pohlep, ljubosumje,
škodoželjnost in tudi dobrota, priskočiti na pomoč, biti ponosen ... so
človeške lastnosti, ki se ne spreminjajo skozi vsa leta človeške civilizacije. Tako tudi sama ohranjam lastnosti, kot so prisluhniti ljudem,
pojasniti koristi, ki jih za kliente lahko naredimo, spoštovati drugačnost kultur ljudi iz drugih krajev sveta ipd. Tako so me naučili in to
prenašam tudi naprej. Časi so se spremenili konkretno v časovnih pričakovanjih ter pomanjkanju integritete ljudi, zato moramo biti danes
veliko bolj previdni pri poslovanju - s kom in na kakšen način poslujemo.
Vaš oče je danes prokurist v podjetju. Kaj vam to pomeni?
Včasih veselje, včasih breme (smeh). Veliko mi pomeni, saj je najina
komunikacija zelo odprta. Imam podporo in pa drugo mnenje pri
sprejemanju zahtevnih odločitev.
Trenutno ste sredi gradnje. Za kakšno naložbo gre, kdaj bo zaključena?
K obstoječim poslovnim prostorom dodajamo novo halo, namenjeno
sestavljanju avtomatiziranih in robotiziranih strojev za najzahtevnejše
industrije, z integriranim mostovnim dvigalom. Gre za pomembno
naložbo za operativno delo ter izboljšanje optimizacije delovnih procesov. Zadnjih nekaj let smo bili prisiljeni najemati prostore po drugih krajih izven Dolenjskih Toplic, kar nam je predstavljalo dodaten
strošek logistike. S to naložbo se nadejamo boljših rezultatov, saj naše
stranke to od nas pričakujejo. Po načrtih bo naložba s strani lokalnih
izvajalcev zaključena še pred poletjem.
Verjetno bo ta širitev prinesla tudi nova delovna mesta …
Tako je. Že sedaj imamo razpisanih več delovnih mest in moram priznati, da ni lahko pridobiti novih sodelavcev, čeravno slovenske statistike govorijo nasprotno.
Kakšna je sicer pri vas politika zaposlovanja?
Običajno pravim, da iščemo vodje in ne vojakov. Pomembne točke
odločanja za zaposlitev so želja po delu in napredku, znanje tujih jezikov in dovolj odprtosti za potovanja, saj so naši poslovni partnerji
razpršeni po celem svetu. Enostavno - sposobni in pošteni ljudje že
danes delajo pri nas, podobne pa si želimo zaposliti tudi v prihodnje.
Z vašimi izdelki ste prisotni po vsem svetu, kateri so vaši največji
trgi in katere si želite še osvojiti oziroma na njih vidite svoje priložnosti?
Zanimivo je, da podjetja, ki se ukvarjamo s prodajo rešitev, nimamo
segmentiranih trgov kot “bojišč“. Na različnih trgih imamo partnerje,
distributerje, ali bolje rečeno agente, ki so naša podaljšana roka, recimo v Turčiji, Indiji, Nemčiji, na Švedskem ali Kitajskem. Posebni
in tehnološko zelo zahtevni projekti so naš izziv. Tehnologijo obde-
lave površin, ki je nekoč veljala za precej prašno, so investitorji pred
leti preselili na ozemlja, kjer je cenejša delovna sila. Evolucija tehnologij in višanje tehnološkega znanja inženirjev iz tretjih dežel, če lahko
tako rečem, pa sta prinesla razvoj zahtevnejših rešitev tudi v njihovih
tovarnah. Zato se danes priložnosti na zahodu ali vzhodu po tehnološki zahtevnosti ne razlikujejo veliko. Vsi tisti, ki danes vlagajo, so
spoznali, da je prihodnost v naprednih ekoloških rešitvah. Zato smo
tudi mi prisiljeni v še hitrejši razvoj znanj in aplikacij, ki olajšajo delo
našim partnerjem iz različnih industrij.
28. februar 2015
11
Mojca Črtalič Andolšek
Vodite tudi Območno obrtno podjetniško zbornico Novo mesto.
Kako ocenjujete gospodarsko situacijo na Dolenjskem?
Območna obrtno podjetniška zbornica Novo mesto je združenje
obrtnikov in podjetnikov, ki razumejo njen namen in ga znajo uporabljati sebi v prid. Naše poslanstvo je, da obrtnike in podjetnike informiramo, spodbujamo pri koriščenju ugodnosti in zastopamo pred
interesi države, ki so mnogokrat neugodni za obrtnika. Dolenjsko gospodarstvo je “silikonska dolina”(Silicon valley), ker ima najboljše delavce ter izjemne strokovnjake, ki se velikokrat ne izpostavljajo.
Imamo kar nekaj velikih podjetji v naši okolici, ki se pohvalijo z izjemnimi rezultati. Redko kdaj se omenja, da je obrtnik kot podizvajalec in zunanji poslovni partner inoviral to ali ono za uspešnejši
napredek velikega podjetja. Obrtniki nismo častihlepni, in če je
stranka zadovoljna ter račun plačan na valuto, smo svoje poslanstvo izpolnili do pričakovanega.
obletnica
Ob koncu se dotakniva še prihodnosti: kakšni izzivi so pred vami,
kakšni so načrti?
Načrti so smeli, a kljub vsemu previdni. Želimo postati številka ena
na svetu v spektru, ki ga pokrivamo. To nam lahko uspe le z najboljšimi sodelavci in s pozitivnim sobivanjem okolice, kjer delamo. Nismo
pristaši kvantitete ali neizmernega širjenja, naša vizija so odprta inovativnost, kakovost ter visoka dodana vrednost.
Že več let poslušamo o krizi, kako se je celotna gospodarska in
politična situacija odrazila pri vas?
Zelo, a če bomo tarnali, se ne bomo počutili nič bolje. Pomembno je,
da smo najtežje preživeli in se prilagodili novim situacijam trga. So
stvari, na katere s svojimi dejanji ne moremo vplivati. Vsako krizo
sprejmemo kot izziv in ji ne dovolimo, da “načne” naše pozitivne misli
v timu podjetja FerroČrtalič. Ne omenjamo težavnosti poti, ki nas je
pripeljala do rezultata. Raje uživamo v dobro opravljenem delu.
Kako bi ocenili leto 2014. Kakšno je bilo za vaše podjetje, kaj kažejo številke?
Preteklo leto ocenjujem kot uspešno. Če bi me vprašali za predpreteklo, bi odgovorila enako. Vsako leto je posebno in mi se trudimo po
svojih najboljših močeh. Če bi rekla, da je bilo slabo, bi izničila trdo in
predano delo mojih sodelavcev in sebe. Rasli smo za 30 odstotkov tudi na trgih, kjer si tega konec leta 2013 nismo upali predvidevati.
Seveda pa nas čakajo novi izzivi, saj moramo opravičiti naložbo, ki jo
zaključujemo.
Ob obstoječih prostorih na Selih raste nova hala.
VRELEC I
Kako ste sicer zadovoljni z okoljem, v katerem delate?
Izjemno sem zadovoljna, saj del dneva preživim v neokrnjeni naravi
sredi gozdov in drugi del v Novem mestu, kjer živim. Konec koncev
sem tukaj že 20 let, torej mi je všeč. V posebno veselje mi je, da lahko
pogosteje obiščem babico Angelco, ki živi v Meniški vasi. Ko grem
proti Ljubljani, skorajda ni poti, da se ne bi vsaj na hitro oglasila pri
njej in spila najboljše kavice. Povezava, pokrajina in ljudje so nekaj,
kar ljudje ne zamenjamo zlahka.
številka 188
Pred petimi leti je vaš oče za naše glasilo povedal, da je ena največjih ovir, s katero se srečujete, slaba povezava z Novim mestom
za tovorni promet. Se je tu situacija s prenovljenim križiščem v
Podturnu kaj spremenila ali imate še vedno težave?
Infrastruktura je posel lokalnih oblasti. Verjamem, da se trudijo po
svojih najboljših močeh. Seveda gredo napori lokalne skupnosti predvsem v njihovo korist, kajti tista podjetja, ki zaradi tega ali onega ne
bodo uspela več poslovati na trenutni lokaciji, se bodo morala premakniti na ugodnejšo. Nimajo lahkega dela, vendar časi so takšni, da
je treba narediti korak naprej. Če Dolenjske Toplice nimajo dobro
urejene infrastrukture, so kot mesto nekonkurenčne, posledično smo
na svetovnem trgu nekonkurenčni tudi mi. Tako jim polagam na seznam delovnih nalog delajte dalje in še bolje.
12
28. februar 2015
kultura
Proslava ob kulturnem
prazniku
Nov delovni čas
Knjižnice Dolenjske Toplice
MOJCA KREN
ZVONKA PETERLIN, Knjižnica Dolenjske Toplice
Slabemu vremenu navkljub so v KKC-ju 6. februarja izvedli prireditev
ob slovenskem kulturnem prazniku, odločitev organizatorjev – prireditev je organizirala občina, izvedli pa so jo člani KUD Dolenjske Toplice - pa se je glede na število obiskovalcev izkazala za dobro, saj se
občani in občanke niso ustrašili večje količine snega.
Zbrane je nagovoril župan Jože Muhič, program je povezovala Brigita Zupančič Tisovec, nastopili pa so člani dramske sekcije KUD
Dolenjske Toplice, MePZ Dolenjske Toplice, otroci iz OŠ Dolenjske
Toplice in KUD Vesel teater.
Osrednji del proslave je bila predstavitev zgodovine dramskega
ustvarjanja v občini ter pogovor z Binetom Barbičem in Andrejem
Hudoklinom. Predsednik KUD Dolenjske Toplice Primož Primec
pa je članici KUD Rezki Arnuš za izjemen prispevek k razvoju kulture v občini podelil plaketo S kulturo v srca ljudi.
S 1. marcem 2015 se bo delovni čas krajevne knjižnice nekoliko spremenil, in sicer:
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Letni delovni čas:
14.00–18.00
9.30–13.30
9.30–13.30
14.00–18.00
9.30–13.30
Poletni delovni čas:
9.00–15.00
9.00–15.00
11.00–18.00
Urica pravljic bo tokrat v torek, 17. marca, ob 17. uri. Prisluhnili
bomo prisrčni zgodbici o osamljeni muci Nani, ki ji odvzamejo mladičke, vendar nekega sivega zimskega dne Nana doživi veselo presenečenje. Najmlajši mucek se vrne domov. Pravljici bo sledila
ustvarjalna delavnica, na kateri bodo otroci izdelali drobna darilca za
svoje mamice.
Kočevar ima
samo eno domovino
ZVONKA PETERLIN, Knjižnica Dolenjske Toplice
Krajevna knjižnica Dolenjske Toplice pripravlja predstavitev knjige
Kočevar ima samo eno domovino profesorja Jakoba Müllerja, ki bo v
torek, 3. marca 2015, ob 18. uri v sejni sobi KKC-ja. Jakob Muller
je slovenski jezikoslovec, slovaropisec in kulturni producent, ki se zadnja leta posveča predvsem raziskovanju manjšin (Beneška Slovenija,
Porabje, Čabransko, Kočevarji), in
to z zgodovinskega, kulturnega in
človeškega stališča. S svojim delom
želi prispevati k ozaveščanju ljudi
in razbijanju predsodkov.
Večjezična knjiga vsebuje zgodbe o
Kočevarjih, tj. Nemcih, ki so 600
let živeli na Kočevskem, v svoji
Lantle/deželici, na jezikovnem
otoku sredi Slovencev, leta
1941/42 pa so se odločili za preselitev. Sožitje se je pretrgalo ob globokih ranah na slovenski in nemški
strani. Vabljeni na prijeten večer!
Gremo v kino
VRELEC I
številka 188
KATARINA ŠINCEK, Mestna godba Novo mesto
Igralci na svojih mestih, kamera teče … in akcija. Mestna godba Novo
mesto v soboto, 14. marca 2015, ob 18. uri v novomeškem Cineplexxu
pripravlja mešanico glasbenega in filmskega doživetja. Izvajali bomo
glasbo iz filmov in risanih filmov, napovedi posameznih skladb pa popestrili s projekcijo na filmskem platnu. Glavni igralci bodo Viktorija
Pelko in njena flavta, David Stopar s saksofonom, pela bosta Maja
Tisovic in Blaž Klemenčič. Režisersko palico bo držal Rok Šincek,
za kamero in montažo sta odgovorna Ema Koncilija in Gašper Kastelic. Cena vstopnic je 5 €. Informacije dobite na telefonski številki
041 202 360 (ga. Janja Ovniček), pišete lahko na [email protected]. Gremo torej v kino!
13
28. februar 2015
Telovadke iz Soteske
MOJCA KREN
Spodnjo fotografijo so nam poslale telovadke iz Soteske, slikane v gasilskem domu, kjer imajo vsak petek ob 18. uri aerobiko. Fotografija
je z zaključka oziroma silvestrovanja ob koncu lanskega leta. Pravijo,
da se imajo odlično in medse vabijo tudi ostale, občini pa se zahvaljujejo, ker je financirala svetlobo in toploto.
30 pohodnikov
na Straški hrib
ELICA PAVLIČ, DU Dolenjske Toplice
Našega tradicionalnega pohoda na Straški hrib se je udeležilo 30 pohodnikov. Glavnina je s pohodom začela izpred društvenih prostorov
v Dolenjskih Toplicah, v Dolenjem Polju pa so se pridružili še pohodniki, ki so si pot nekoliko skrajšali.
Glede na zimske razmere smo se na Straški hrib povzpeli po lažji poti,
ki prav tako ponuja slikovit pogled na Krko, vasice v dolini, vse do
Ljubna in Gorjancev. Mimogrede smo se tradicionalno ustavili v Tisovčevi zidanici, kjer sta nas gospodarja Anica in Alojz razvajala z dobrotami. Nadaljevali smo med vinogradi, tistimi, ki jih je v letih
1900–1901 skoraj uničila trtna uš, leto kasneje pa hud mraz. Takrat so
jih obnovili z ameriškimi sortami. Sledil je spust do Straže.
Straža z okolico je bila naseljena že v davnini in je prvič omenjena leta
1250. To ime se je oprijelo naselja pod strmim skalnim pobočjem
hriba Straške gore, poraščene pretežno z bukovjem, ki ga bujno prepleta srobotje, od tod tudi ime najvišjega vrha Srobotnik. V spodnjem
predelu jo krasi venec vinogradov z raztresenimi zidanicami, zdaj tudi
z vikendi. Ker so nekoč tukajšnji prebivalci morali hoditi v strmino na
stražo, morda čuvati grozdje pred živalmi - pticami, medvedi in še
pred kom - je ostalo ime Straža.
Še hoja mimo Rese v nekdanjo Dolenjo Stražo (sedaj spada pod
skupno naselje Straža), kjer smo se ustavili pod podružnično cerkvijo
Marijinega vnebovzetja, ki je bila, kot je razvidno iz vklesane letnice in
napisa na portalu, blagoslovljena leta 1690. Postavili naj bi jo lastniki
bližnjega gradu Luknja. Nekdaj je bila priljubljena romarska cerkev,
kamor so verniki radi poromali za veliki šmaren. Opravili smo tudi
obvezno »gasilsko«.
V Gostišču pri Mari smo poskrbeli za počitek, okrepčilo in druženje.
Povratek je potekal po »spodnji« poti do Straže, nad silosom in na različne konce domov.
Straški hrib ima nešteto poti, tako da si vedno lahko izberemo pravo
glede na vremenske razmere in kondicijo. Vse so zanimive in ponujajo
prelep pogled na našo Dolenjsko.
društveno življenje
Marjana Ogorevca smo gostili v Dolenjskih Toplicah oktobra lani.
Ker je bilo za njegovo predavanje veliko zanimanja, smo se odločili, da
ga ponovno povabimo. Tokrat se bomo srečali z njim v torek, 24.
marca 2015, ob 18. uri v KKC Dolenjske Toplice. Naslov predavanja bo »Pogoji za uspešno reševanje težav; kaj nas pri tem ovira in
kako jih razrešiti?«
Marjan Ogorevc je terapevt naravnega zdravljenja, ki proučuje življenje in vplive, ki kreirajo kakovost našega življenja – od razmišljanja,
prehrane, gibanja do medsebojnih odnosov. Poziva nas, naj si uredimo življenje, zmanjšamo vsakodnevne obremenitve in se rešimo balasta, ki nam jemlje energijo. Razrešimo odnose v družini in na
delovnem mestu. Zazrimo se vase, ozavestimo pomembne situacije
in jih energijsko napolnimo z občutkom brezpogojne ljubezni. Odpustimo sebi in drugim, kjer je to potrebno. Le tako lahko naredimo
korak k spravi. S tem pa veliko naredimo zase in za okolje, v katerem
živimo.
Tudi tokratno druženje bo sestavljeno iz treh sklopov: predavanje,
praktični proces ozaveščanja in razreševanja podzavestnih vzorcev ter
odgovori na vprašanja udeležencev.
Vstopnine ne bo, zaželeni pa so prostovoljni prispevki 5 €, ki jih bomo
porabili za kritje stroškov organizacije in izvedbo predavanja. Zaradi
omejenih sedežev v dvorani bo treba nabaviti brezplačne vstopnice, ki
jih dobite oz. rezervirate od 2. marca dalje v Knjižnici Dolenjske Toplice (07 30 65 346 ali 040 995 695) oziroma v KKC-ju na dan predavanja, če bodo še na voljo. Rezervirane karte bo treba dvigniti
najkasneje 30 minut pred začetkom predavanja.
Organizatorja predavanja sta Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Krajevna knjižnica Dolenjske Toplice in podružnica društva Šola
zdravja Dolenjske Toplice.
V večjih skupinah ljudi se zdravilni procesi dogajajo hitreje, močneje
in bolj celovito, zato prisrčno vabljeni!
številka 188
ZVONKA PETERLIN
VRELEC I
Javno
predavanje terapevta
Marjana Ogorevca
14
28. februar 2015
društveno življenje
številka 188
VRELEC I
Meritve KORK
Redna letna konferenca
HELENA MIŠA KULOVEC, KO borcev za vrednote NOB
Takole nas je nagovoril predsednik Krajevnega združenja borcev za
vrednote NOB Dolenjske Toplice Avgust Bradač: »Leto je naokoli in
izvedba letne konference je naša vsakoletna obveza in opravilo, na njej pa
pregledamo in ocenimo delo preteklega leta in sprejmemo program za tekoče leto.«
Izvolitvi organov konference je sledil sprejem novih članov. V naše
vrste lahko vstopa vsak državljan Republike Slovenije, ki ima tu stalno
ali začasno prebivališče. Člani so lahko vsi, ki imajo spoštljiv, pozitiven
odnos do NOB in so pripravljeni sodelovati v prizadevanjih za ohranjanje in uveljavljanje vrednot tega boja – med drugim tovarištvo, enakopravnost, solidarnost, poštenost, socialno pravičnost, domoljubje.
Letos smo medse sprejeli deset novih članov in priznati moram, da se
nam pridružuje vse več mladih. V naše vrste je letos vstopila tudi starejša tovarišica z utemeljitvijo, da ne more več prenašati lažnih komentarjev o borcih, ki so trpeli in se borili za svobodo naroda.
Nato so bila podana poročila, razprava in sprejem poročil. V razpravi
je bilo ugotovljeno, da so bile naloge realizirane, razen obnove plošče
na Medicevi hiši v Podturnu, obnove črk na spomeniku na topliškem
pokopališču ter postavitve obeležja I. VDV brigade. Tudi finančno
poslovanje je bilo vzorno. Po sprejetju poročil nas je predsednik seznanil še s programom dela v letu 2015. V program sodijo še neopravljene naloge, priprava proslav in pohodov, sodelovanje z društvi v
občini, z županom in občinsko upravo. Ne nazadnje pa se bomo, tako
kot do sedaj, udeleževali spominskih prireditev. V program sodijo tudi
obiski ob rojstnih dneh 90-letnikov ter obiski ob koncu leta pri vseh
ostarelih in bolnih članih.
Konference se je udeležilo okoli 100 članov, med njimi je treba pohvaliti Anico Blatnik, Dušana Franka, Ivo Voje in Francko Kužnik, saj so stari več kot 90 let. Prišli so tudi predstavniki območnega
odbora in sosednjih združenj, predsednica KORK Dol. Toplice in
predsednik Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč, župan pa se
zaradi bolezni našega srečanja žal ni mogel udeležiti.
In kaj so povedali povabljeni predstavniki?
Tovariš Franc Šali: »Druži nas lepo in toplo tovarištvo, povezujejo nas
izkušnje, moramo pa biti povezujoči in delati na tem, da bodo vrednote
vidne tudi v domačem okolju.« Pohvalil je naše združenje, ker ga ohranjamo z mladostno energijo.
Tovariš Franc Plut: »Med našim in vašim združenjem se tkejo vse večje
vezi tovarištva in sodelovanja, kar se je še posebej pokazalo na pohodu v
spomin talcem ob vašem spominskem dnevu.« Predlagal je, naj se začne
pripravljati opise pomena vsakega spomenika v naši občini.
Tovariš Alojz Puhan je govoril v imenu Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč, pohvalil naš program in podprl vse večje sodelovanje med obema društvoma.
Predsednica KORK Ivana Pelko pa se je članom zahvalila za vso
zbrano pomoč za poplavljence v pobrateni občini Rekovac v Srbiji.
In na koncu? Kaj pa drugega kot družabno srečanje, stiski rok znancem, klepet ob kozarčku in malici, obujanje spominov …
IVANA PELKO, KORK Dolenjske Toplice
V avli KKC-ja Dolenjske Toplice so 21. februarja potekale meritve
sladkorja, holesterola in pritiska. Udeležilo se jih je kar lepo število
občank in občanov. Prve letošnje meritve so potekale z novim
aparatom, ki smo ga kupili v Lekarni Dolenjske Toplice iz letošnjih
prostovoljnih prispevkov pri pobiranju članarine.
Zahvaljujemo se Greti Tomljanovič, magistri farmacije, za
angažiranje in strokovno pomoč pri nakupu te naprave. Hvala tudi
matični družbi Dolenjske lekarne in direktorici mag. Zofiji
Vitkovič za delno sponzoriranje pri nakupu aparata.
Ker merjenje holesterola traja tri minute, postopek poteka
počasneje. Zato bomo za meritve ob občinskem prazniku kupili še
en aparat in tako zmanjšali čakalne vrste.
Hvala Vidi Novinec, višji medicinski sestri, in njenim zvestim
pomočnicam.
Podturnški gasilci
pomlajujejo vrste
MATJAŽ FINK, predsednik komisije za mladino
Prostovoljno gasilsko društvo Podturn v svoje vrste vabi pionirke in
pionirje (7-11 let) ter mladinke in mladince (12-16 let) iz vasi Podturn, Sela, Obrh, Suhor, Kočevske Poljane, Občice, Stare Žage, Veliki Rigelj, Mali Rigelj in Cerovec.
Vsi zainteresirani se lahko prijavite na [email protected]. V prijavi
je treba navesti ime in priimek otroka, rojstni datum in naslov. Prijave
zbiramo do 31. marca 2015. Vsi prijavljeni člani bodo o prvem srečanju obveščeni po pošti.
Vsi novi člani se bodo seznanjali z gasilstvom, na vajah bodo aktivno
izvajali gasilske discipline in svoje spretnosti pokazali na gasilskih tekmovanjih. Veselimo se sodelovanja z mladimi.
Na pomoč!
15
DUŠAN KRAŠEVEC, predsednik DU Dolenjske Toplice
28. februar 2015
Kljub sneženemu petku
na občni zbor
V petek, 6. februarja, na dan, ko je ARSO zaradi pričakovanih obilnih
snežnih padavin razglasil rdeč alarm, na dan številnih odpovedi prireditev, zaprtih šol in neprevoznih cest, smo se odločili izpeljati že napovedan zbor članov društva upokojencev. Odločili smo se pravilno,
saj se je zbora udeležilo natanko 95 članic in članov društva.
Za uvod in v počastitev prihajajočega Prešernovega dne, slovenskega
kulturnega praznika, so učenci osnovne šole pripravili program. Patricija Može in Luka Pršina sta zapela Prešernovo Od železne ceste,
učenci 3. razreda izvedli plesno točko, za piko na i pa je poskrbel Andraž Matoš, ki je veselo raztegnil frajtonarico in nam zaigral dve poskočni. Ob tem nas je pozdravila in nam zaželela uspešno delo njihova
ravnateljica Maja Bobnar. V nadaljevanju je mag. Mojca Šenica pripravila kratko predavanje o zdravem načinu življenja v obdobju staranja ter izpostavila izbiro pravilne prehrane in izogibanje pitju sladkih
pijač, predvsem pa poudarila pomen gibanja v tem obdobju. Vsakodnevno je treba poskrbeti za nekaj rekreacije, četudi je to samo razgibavanje doma ali krajši sprehod. Temu dajemo posebno pozornost
tudi v društvu, saj imamo v programu pripravljenih precej aktivnosti
s tega področja. Nekaj besed pa je namenila tudi ideji o pripravi pogojev za ustanovitev medgeneracijskega centra v občini.
Na zboru članov, ki mu je predsedoval Jože Lukšič, smo pregledali
minulo delo ter sprejeli program za letos. Izvolili smo tudi novega
člana v upravni odbor, to je Srečko Pugelj, poverjenik iz Občic. Zbor
so z nagovori pozdravili tudi župan Jože Muhič, Jože Jazbec, predsednik PZDU Dolenjske in Bele krajine, in Marija Šuštaršič, predsednica Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice, s svojo
prisotnostjo pa tudi Ivana Pelko, predsednica KORK-a Dolenjske
Toplice, in Primož Primec, predsednik KUD-a Dolenjske Toplice.
Dogodek smo popestrili s projiciranjem naše spletne strani in fotografij z dogajanj v društvu. Za sproščen zaključek so z recitacijami svojih pesniških del poskrbeli naši kulturniki Micka Tomažin, Minka
Potočnik Pečaver in Anton Aš. Zbor smo zaključili s pogostitvijo in
prijetnim druženjem.
društveno življenje
BOŽO KODRIČ
Srečanje literatov
MILICA LUKŠIČ, DU Dolenjske Toplice
VRELEC I
Pokrajinska zveza društev upokojencev (PZDU) Dolenjske in Bele
krajine vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku pripravi srečanje literatov - ustvarjalcev poezije in proze. Tokratno naj bi bilo 6. februarja na »Prepihu«. Ker je organizatorjem zagodlo vreme, je bilo
srečanje prestavljeno na petek, 13. februarja.
Vabljenih je bilo 29 društev. Ker je društev veliko, je lahko iz vsakega
DU nastopilo le šest literatov. Na srečanju so sodelovali tudi pesniki
iz našega društva: Marija Tomažin, Minka Potočnik Pečaver in
Anton Aš. Vsak udeleženec je predstavil le eno pesem. Prireditev je
vodila Majda Škof. Vse prisotne je pozdravil Jože Jazbec, predsednik
PZDU Dolenjske in Bele krajine, ki je poudaril pomembnost takih
srečevanj, še posebej letošnjega, ker je bilo okroglo - dvajseto. Druženje je bilo prijetno. Zaključil ga je predsednik komisije za kulturo
in izobraževanje Anton Kotar. Vse prisotne literate je spodbudil k
ustvarjanju in sodelovanju pri pripravi zbornika.
številka 188
MAJDA ŠKOF, PZDU
16
28. februar 2015
društveno življenje
Potopisni predavanji
MILICA LUKŠIČ, DU Dolenjske Toplice
DUŠAN KRAŠEVEC, BOŽO KODRIČ
Moj camino
DU Dolenjske Toplice je 21. januarja organiziralo predavanje Camino
de Compostela. Predavateljica Jožica Kotar ga je poimenovala Moj
camino. S »sotovarišem« sta se na 500 km dolgo pot odpravila 1. avgusta 2014 in jo prehodila v 13 dneh. Hodila sta povprečno 39 km na
dan ne glede na vreme. V posameznih prenočiščih sta žigosala romarsko potno listino, da sta na zaključku dobila potrdilo o opravljeni
poti, na katerega sta v Santiagu de Compostelu čakala kar dve uri.
Jožica Kotar je dejala, da je camino več kot pohod. Je šola življenja, v
kateri se naučiš, da za življenje potrebujemo malo in da se lepota življenja skriva v majhnih stvareh.
Na predavanje nas je prišlo kar 44 in po koncu smo predavateljico zasuli z vprašanji.
Madeira – otok večne pomladi
VRELEC I
številka 188
Drugo predavanje o Madeiri je DU Dolenjske Toplice organiziralo
11. februarja. Predavatelj Andrej Zupanc je z ženo Marijo osem dni
popotoval po otoku. Potovanje se je začelo v Ljubljani z zborom vseh
potnikov, se nadaljevalo z avtobusom do dunajskega letališča, nato z
letalom do Lizbone. Tu so presedli v drugo letalo, ki jih je poneslo na
letališče Funchal. Svoje popotovanje nam je predstavil z besedo, sliko
in glasbo.
Madeira je eden od otokov, ki leži v Atlantskem oceanu, 798 km jugozahodno od Lizbone. Celotno otočje je vulkanskega izvora in ga sestavljajo štirje otoki. Njihova površina je 741 km2. Naseljena sta le
Madeira in Porto Santo, ki sta tudi naravna rezervata. Vseh prebivalcev je okoli 600 tisoč. Glavno mesto Madeire je Funchal. Otok ima
dve letališči: Funchal in Porto Santo.
Otok je podolgovat, v dolžino meri 57 km in v širino 22 km. Najvišja
točka na otoku je Pico Ruivo (Rdeči vrh) z 1862 metri. Tam v izrednih razmerah zapade celo sneg. Ima sredozemsko podnebje in veliko
vlage na severnem delu. Temperatura je med 16 in 22 stopinj Celzija.
Ime otoka Madeira v portugalščini pomeni les. Otok je bil nekoč v celoti pokrit z gozdom, ki pa so ga izžgali zaradi kmetijskih potreb. Na
otoku živijo številčne endemične živali. Rastlinstvo je raznoliko. Uspevajo sladke banane, mango, sladkorni trs, vinska trta in drugo sredozemsko sadje in zelenjava. Na otoku proizvajajo znamenito vino
madeiro, ki dosega ceno nekaj sto evrov.
Predavatelj je omenil prijaznost in delavnost prebivalcev, čistost krajev, po katerih so potovali, in barvitost cvetja. Ženske izdelujejo čudovite vezenine, moški pa se ukvarjajo s pletarstvom. Ena od
zanimivosti so levade in sprehodi ob njih. To so umetni kanali za namakanje, zgrajeni že v 16. stoletju. Danes levade z vodo ne oskrbujejo
le južnega dela otoka, ampak zagotavljajo tudi vodo za hidroelektrarne. Obstaja okoli 2170 km levad. Druga zanimivost otoka so sani
na cesti za prevoz vinskih sodov, živali in v zadnjem času turistov. Prevoz z njimi ni ravno poceni.
Po končanem predavanju sta nas Marija in Andrej Zupanc pogostila
še z znamenito pijačo poncho. Postreže se jo toplo. Sestavljena je iz
pomarančnega in limoninega soka, medu in konjaka iz sladkornega
trsa. Mislim, da je marsikoga od 17 poslušalcev zamikalo, da bi obiskal
Madeiro.
Smučanje v Sodražici
DRAGO ZUPANČIČ, vodja ekipe
Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine je
13. februarja na smučišču v Sodražici v sklopu 40. športnih iger upokojencev organizirala veleslalom v moški in ženski konkurenci.
Tekmovanja smo se udeležili tudi trije člani iz topliškega društva upokojencev. Dušan Peterlin, Drago Zupančič in Jože Kranjc smo pogumno vijugali med veleslalomskimi vratci in zasedli skupno sedmo
mesto med devetimi sodelujočimi ekipami. Ker v ženski konkurenci
zaradi odpovedi nismo imeli tekmovalk, smo bili nekoliko nižje na lestvici. Računamo, da bomo naslednje leto ob popolni ekipi dosegli
boljšo uvrstitev.
Tekmovanje je potekalo na zelo dobro pripravljeni progi in v zelo veselem vzdušju. Zahvala za to gre organizatorju tekmovanja, Društvu
upokojencev Sodražica. Z naše strani pa se zahvaljujemo tudi Društvu upokojencev Uršna sela, ki je omogočilo skupen prevoz na tekmovališče.
17
28. februar 2015
Peki morajo v svoji dokumentaciji zagotoviti sledljivost od potice oz.
kruha do njive, kjer je pšenica zrasla. To poljedelcem precej poveča
možnosti za prodajo in skrb za kakovostno pridelano zrnje, ki se dodela v moko ustrezne kakovosti in čistoče.
V okviru kolobarja se spodbuja pridelavo ajde kot strniščnega dosevka, saj zanjo ni namenjene proizvodno vezane podpore. Predvideva se, da bo zanimanje za setev kljub temu večje zaradi večjega
interesa po domačem zrnju na lokalnem trgu in zaradi dokaj visoke
podpore za setev neprezimnih rastlin in v okviru KOPOP-a. Ta se bo
še povečala, če se bo sejalo avtohtono sorto.
DTM bodo zamenjale detelje v čistih setvah. Kaj to pomeni v krmi?
Pričakovane so pogostejše setve lucerne na plitvejših tleh, ki so bolj izpostavljena suši, ter na boljših propustnih, globljih tleh z zmerno kislo
reakcijo. Na težjih in bolj zakisanih tleh bo uspešnejša setev črne detelje. Medtem ko pri črni detelji lahko računamo na optimalno rast
detelje eno leto, lahko pri lucerni računamo na 2-3 leta. Slednja je tudi
veliko bolj odporna na sušne razmere v tleh. Obe detelji sta večletni
in jih bomo v petletnih kolobarjih lahko pridelovali 1-3 leta. Primerni
sta za 4-5 košenj. Višina odkosa naj bo 5-7 cm, z ostrim rezom, kar zagotavlja dovolj rezervnih hranil, ki omogočajo uspešno obnovo rasti.
Taka višina odkosa omogoča nepoškodovane rastne vršičke in dovolj
močne korenine. Višji odkos je še posebej pomemben za prvo košnjo.
Pogosto je košnja prepozna. Detelje se lahko na isto mesto seje šele po
petletnem premoru.
Primeri verjetnih kolobarjev, prilagojenih zahtevam KOPOP-a in izvajanju zelene komponente ter proizvodno vezanim plačilom:
nasvet za vas
Novo programsko obdobje bo poseglo tudi na način vrstenja poljščin
na naših njivah. Država si je v strateških dokumentih zadala višjo pridelavo zelenjadnic in žit ter olj, kar je sedaj razvidno tudi iz uredb, ki
predpisujejo finančne spodbude. Večji vpliv bodo imele proizvodno
vezane podpore za beljakovinske rastline, žita in zelenjadnice. Pridelovalci, ki bodo želeli svojo nadstandardno pridelavo dokazati z vključitvijo v KOPOP, bodo kolobarjenje morali uskladiti s predpisanimi
zahtevami.
Zahteve v okviru KOPOP-a od kmeta terjajo, da si zamisli petletni
kolobar z najmanj tremi različnimi kmetijskimi rastlinami. Žita in koruza so lahko v kolobarju največ trikrat v petih letih, vendar koruza
nikoli zaporedoma.
Spremembe se kažejo v smislu zmanjševanja deleža koruze na račun
večje pridelave beljakovinskih rastlin, predvsem detelj in krmnega
graha, na živinorejskih kmetijah ter pričakovanega povečanja nove beljakovinske poljščine pri nas - soje, ki bo verjetno pogostejša na čistih
poljedelskih in morda celo poljedelsko vrtnarskih kmetijah, ko bo popestrila žitni kolobar. Razlog je v podporah države za beljakovinske
rastline z okvirno višino 410 €/ha, s podporo za pridelavo žit v okvirni
višini 122 €/ha in podporo za zelenjadnice v okvirni višini 533 €/ha.
Koruza je bila doslej naša najbolj razširjena poljščina, z njeno pridelavo smo bili tudi konkurenčni. V zadnjih letih pa nastajajo težave s
povečanjem škodljivcev, kot so koruzni hrošč in drugi talni škodljivci,
zoper katere nimamo uspešnih rešitev za zatiranje. S tem se zmanjšuje tudi možnost za konkurenčno pridelavo. Lanska lastna cena za
tono zrnja je znašala 165 €, medtem ko je bila odkupna cena 90 € (pri
25-odstotni vlagi).
Kaj je optimalni kolobar za kmetijo, je odvisno od več pogojev in terja
večji razmislek. Za živinorejske kmetije se je treba ozirati na potrebe
po voluminozni krmi, delež travnatih površin na kmetiji in intenzivnost oz. način reje. Poljedelske kmetije pa si bodo morale večjo varnost zagotavljati z vnaprej dogovorjenimi pogodbenimi razmerji za
prodajo poljščin ali vrtnin. Sedaj kmetije dajejo prednost njivskim in
organizacijskim zmožnostim pred iskanjem poljščine z boljšo ekonomiko pridelave. Verjetno je tudi na tem področju pričakovati spremembe.
Za čimbolj polno izkoriščanje zahtev iz KOPOP-ove operacije poljedelstvo se spodbuja dvigovanje rodovitnosti tal s setvami dosevkov.
Pogost predpogoj v kolobarjih s koruzo za zrnje bo setev zgodnejših
razredov koruze do razreda FAO 340 za najvišji pridelek zrnja, ki dozori in se ga iz njiv pospravi okrog 20. oktobra. To omogoča, da se še
pravočasno poseje prezimni dosevek, ki mora njivo ozeleniti do 15.
novembra. Verjetno bo v tem obdobju prišlo do izvajanja še ene okoljske izboljšave v pridelavi koruze zaradi vpeljave setve podsevkov
vanjo. To je eden od ukrepov, ki se ga priporoča za zmanjševanje gaženja tal ob spravilu koruze, kar dviguje rodovitnost tal. Spodbuda za
ta ukrep se kaže kot eden možnih načinov za izvajanje zelene komponente, ki je obvezna za kmetije, ki obdelujejo 15 ha in več ornih
zemljišč. V zeleno komponento, ki se jo v tem primeru izvaja kot posejan podsevek trave ali mešanice vsaj dveh rastlin, je treba vključiti 5
% površin. Pri računu za petodstotni delež njiv velja preračun, da se m2
posevka šteje za 0,3 m2.. Setev je treba izvesti do 1. junija in mora trajati vsaj do 1. septembra.
Če se kmetija odloči zmanjšati delež koruze, ker bo potrebno energijo pridelala na travnikih ali z dokupom koruznega zrnja, se bo verjetno odločila za povečanje deleža beljakovinskih rastlin, žit ali
zelenjadnic. V tem primeru je nujno pridelavo uskladiti glede na prodajne možnosti oz. iskanje predelovalnih kapacitet in prodajnih možnosti. Ne pozabimo pregledati možnosti za prodajo naših pridelkov na
lokalnem trgu, kjer je povečano povpraševanje po takih pridelkih in izdelkih.
Ena od spodbud v tej smeri je tudi novost, ki jo prinaša zakon o dopolnilnih dejavnostih, ki po novem omogoča deklariranje domačega
kruha, potic in drugih pekovskih dobrot le iz doma pridelane pšenice.
številka 188
MATEJA STRGULEC, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
VRELEC I
Kolobar v luči novega programskega obdobja
Državni presejalni program Svit je program, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke. V Sloveniji je bil
prvič uveden leta 2009. Vanj se vključuje populacijo v starosti od 50
do 69 let. Podatki Registra raka RS kažejo, da se rak debelega črevesa
in danke začne izraziteje pojavljati ravno od 50. leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu. Program Svit v sodelovanju s
partnerji koordinira in izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zastavljen je kot učinkovito sredstvo za zmanjševanje umrljivosti zaradi
raka debelega črevesa in danke, seveda ob pogoju, da se vanj vključi
vsaj 70 % vabljene populacije. Odzivnost na program Svit v Sloveniji
se od njegove uvedbe počasi izboljšuje. Zelo pomembno je vključevanje v program vedno, ne glede na to, ali je nekdo v njem že sodeloval in je bil izvid negativen. Razvoj raka debelega črevesa in danke je
namreč počasen proces, ki traja več let, lahko tudi desetletje. Torej,
če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen, potem bo oseba v
program zopet povabljena čez dve leti. Le z rednimi pregledi lahko
zmanjšamo breme tega raka. Zato še vedno velja, sodelujte v programu Svit, to je program, ki rešuje življenja.
Izvajanje programa Svit v Sloveniji
Od 1. januarja do 31. decembra 2014 je bilo v program povabljenih
253.335 oseb. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 152.475 oseb (60,43 %).
Preglednica 1. Odzivnost vabljenih v Program Svit, Slovenija in zdravstvene regije
Zdravstvena regija
Nova Gorica
Kranj
Novo mesto
Ljubljana
Ravne na Koroškem
Celje
Maribor
Murska Sobota
Koper
Slovenija
Odzivnost (%)
64,31
63,12
62,49
61,94
60,19
60,10
57,75
57,59
55,55
60,43
Izvajanje programa Svit v zdravstveni regiji Novo
mesto
Od 1. januarja do 31. decembra 2014 je bilo v program povabljenih
16.598 oseb. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 10.356 (62,49 %) oseb.
VRELEC I
številka 188
Preglednica 2. Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po
občinah (obdobje 1. 1. 2014–31. 12. 2014)
SKUPAJ
Mirna Peč
Semič
Dolenjske Toplice
Šentrupert
Straža
Mirna
Mokronog-Trebelno
Črnomelj
Odzivnost (%)
77,88
71,60
68,96
67,53
67,21
65,36
64,90
64,69
64,52
62,98
62,79
62,61
61,15
57,61
57,03
56,76
56,18
62,49
Policija svetuje
JAN ZAVODNIK, vodja policijskega okoliša
Ker smo v zadnjih mesecih zopet zabeležili povečano število kaznivih
dejanj vlomov v stanovanjske hiše in druge objekte, vas ponovno opozarjam, ne puščajte odklenjene hiše, v hiši ne hranite dragih predmetov (zlatnine, večje količine denarja). Vrat ne odpirajte ljudem, ki jih
ne poznate in neznancem ne dovolite vstopa v hišo.
Običajno storilci vlomov izbirajo kraje, kjer je manj ljudi, se pravi
odročne vasi z malo prebivalci, vinorodne okoliše, vikende.
Predvsem pa na samozaščitne ukrepe opozarjam starejše občane, ki so
še posebej ranljivi in jih tovrstna kazniva dejanja bolj prizadenejo kot
druge.
Zato svetujem, da:
• pri odhodu iz hiše poskrbite, da so vsa okna zaprta in vrata zaklenjena;
• pri daljši odsotnosti z doma prosite sosede ali sorodnike, da popazijo
na vašo hišo;
• vklopite alarmno napravo;
• ključev ne puščajte na "skritih mestih", kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.;
• poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete, vgradite
časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov);
• povejte sosedom, kako ste dosegljivi;
• preglejte zavarovalne police, kako je s kritjem škode pri vlomu.
Če postanete žrtev kaznivega dejanja storite naslednje:
• takoj obvestite policijo na telefonsko številko 113;
• ničesar se ne dotikajte, da ne uničite sledov;
• če opazite storilca, si skušajte zabeležiti čim več podrobnosti o njem
(spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo);
• zapomnite si smer pobega;
• če opazite sumljivo vozilo ali sumljive osebe v njem, si zabeležite številko registrske tablice, barvo, znamko in tip vozila.
Če imate kakršno koli vprašanje, predlog ali informacijo, ki bi nam
koristili pri našem delu, mi to lahko sporočite na tel. številko 07 38 43
890 ali na elektronsko pošto [email protected].
Vir: internet
KATARINA HOČEVAR, dipl. san. inž.
Trebnje
Šmarješke Toplice
Šentjernej
Novo mesto
Metlika
Kostanjevica na Krki
Krško
Žužemberk
Škocjan
NOVO MESTO
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za
krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni,
Oddelek SVIT
18
28. februar 2015
nasvet za vas
Program Svit v zdravstveni
regiji Novo mesto v letu 2014
19
Pomembno pa je, da se simptomi odražajo v vseh otrokovih okoljih.
Torej ne le v šoli, temveč skozi ves dan, ko je otrok doma. Pozorni
moramo biti predvsem na to, da so simptomi pri otroku prisotni več
let skupaj! Torej, če se je otrokovo vedenje spremenilo v zadnjem letu,
še ne pomeni, da ima ADHD.
Kako poteka zdravljenje?
Mnogo otok z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo prejema zdravila. Nujno pa je vedeti, da to ni edina oblika pomoči. V proces je treba
vključiti vso družino, torej tudi starše (družinska terapija). Takšnemu
otroku je treba zagotoviti veliko gibanja, ga zaposliti z raznimi aktivnostmi in sprejeti njegovo drugačnost. Ne nazadnje je presežek energije lahko tudi prednost, če jo znamo pravilno usmeriti, npr. v športne
aktivnosti, ustvarjalnost itd.
Kaj je ADHD (motnja pozornosti in
hiperaktivnost)?
Sindrom ADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnost) pomeni, da
ima otrok težave s pozornostjo in da je pretirano motorično dejaven.
Takšni otroci se v šoli srečujejo s številnimi težavami. Pestijo jih kratkotrajna pozornost, motorični nemir in impulzivnost, vse to pa vpliva
na učenje, vedenje ter čustveno in družbeno prilagajanje okolju. Učitelji poročajo, da takšni otroci naloge samo površno preletijo, da niso
dovolj pozorni na podrobnosti, da se moteče vedejo, da ne dokončajo
domačih nalog in da zaostajajo pri navezovanju stikov z vrstniki.
Kako pogost je ADHD?
Kaj povzroča ADHD?
Nekatere študije govorijo o tem, da je motnja podedovana. Torej obstaja večja verjetnost, da se bo izrazila pri otrocih, katerih starši so
imeli v otroštvu podobne težave, vendar to ni nujno. Teorij za nastanek motnje ADHD je veliko. Strokovnjaki navajajo, da je ADHD
lahko posledica neustreznega razvoja ploda med nosečnostjo in zapletov med porodom. Povzročijo jo lahko tudi težja oblika katere od
otroških bolezni, poškodba glave (padci, prometne nesreče, dušitev
...) ali izpostavljenost nekaterim strupenim snovem, cepiva, neprimerna prehrana nosečnic (umetna barvila, konzervansi, umetni sladkorji), odsotnost senzornega sveta otrok in posledično nezadostna
razvitost možganskih centrov. Teorij je veliko, pravega vzroka pa znanost še vedno ne pozna!
Opozorilni znaki
Tak otrok se pogosto pritožuje, da se v šoli dolgočasi in brez vzroka
izostaja od pouka. Šolske ocene se slabšajo, otrok se ne zanima za šolske naloge. Pri šolskem delu je počasnejši, do učiteljev je zamerljiv.
Pogosto pozablja šolske potrebščine. Učitelji se nad njim pritožujejo,
ker nikoli ne dokonča naloge in kaže znake slabe organiziranosti. Naloge opravi brez zanimanja ali napačno, pravi, da mu je vseeno za šolo.
Takšen otrok ima slabšo samopodobo in kratkotrajno pozornost. Le
stežka dokonča domačo nalogo. Je motorično nemiren, pogosto se
druži z mlajšimi ali manj sposobnimi od sebe in večkrat “šprica” šolo.
Med poukom je moteč, se vrtni na stolu, sprehaja po razredu, moti
ostale.
ZAHVALA
Zdaj se spočij, izmučeno srce,
zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprle so trudne se oči,
odšli ste, dragi ate,
a še vedno z nami ste.
Tiho in mirno, kot je živel, je v 88. letu starosti v Bogu zaspal
naš dragi mož, ate, stari ate, dedi, brat, tast in stric
MATIJA GRIL
z Velikega Riglja 3
V bolečini, ki ostaja, bi se radi zahvalili vsem, ki ste skupaj z njim
stopali skozi življenje. Verjamemo, da je s svojo dobrosrčnostjo
za vedno pustil svoj pečat. Zahvaljujemo se njegovi osebni zdravnici dr. Meti Čampa ter osebju intenzivnega in pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za njihov trud pri
zdravljenju. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, za besede tolažbe, za podarjene sveče in sv. maše. Hvala g. Janezu za obiske na domu,
patru Marku za obiske v bolnišnici, g. župniku Dušanu za molitve pri pokojniku in dr. Janezu Grilu za lepo opravljen cerkveni
obred in sv. mašo. Hvala tudi nosilcema luči in križa, vsem pevcem za zapete pesmi, pogrebni službi Oklešen in vsem tistim, ki
ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: vsi njegovi
številka 188
Strokovnjaki menijo, da so tovrstne težave prisotne pri 3-5 odstotkih
otrok. Motnja sicer ni novost, saj jo pediatri, psihologi in nevrologi
poznajo že vrsto let. Pogostejša je pri dečkih, pri deklicah pa jo običajno odkrijejo pozneje, saj se izraža v manj moteči in milejši obliki.
Če se vprašamo, ali je to res novodobna bolezen otrok, ki preplavlja
moderni svet? Mar nemirni in živahni otroci niso obstajali tudi nekoč?
VRELEC I
Računalniki, video igrice in televizija našim otrokom predstavljajo
varna okolja, v katerih radi preživljajo svoj prosti čas. Otroška igrišča
vse bolj samevajo v tišini, narava pa predstavlja nevarno okolje, v katerem se lahko poškoduješ ali celo »umažeš z blatom«. Odsotnost
senzornega dojemanja sveta in deficit igre v naravnem okolju »izmisli si sam« ali »naredi sam« negativno vplivata na razvoj naših otrok,
posledično pa lahko privedeta do raznih motenj v vedenju, kot je
ADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnost).
Zadnje čase je v medijih veliko govora o hiperaktivnosti. Nekateri
strokovnjaki menijo, da starši s hiperaktivnostjo zgolj opravičujejo
slabše šolske dosežke, neprimerno vedenje otroka ali celo težave, ki
jih imata zakonca. Drugi strokovnjaki so prepričani, da je otrok s tovrstno diagnozo preveč in da zdravniki prehitro predpišejo nevarna
zdravila za nadzorovanje vedenja. Dodajajo, da zdravila pripomorejo
le k reševanju simptomov, ne pa h končni rešitvi težave.
28. februar 2015
DEJAN SOTIROV, Zdravstveni dom Novo mesto
nasvet za vas / spominjanja
Motnja pozornosti in hiperaktivnost pri otrocih (ADHD)
20
28. februar 2015
zabava/oglas
ZABAVNI KOTIČEK
Med prispelimi rešitvami januarskega nagradnega sudokuja smo
izžrebali Ano Fabjan, Bušinec 1 a, 8350 Dolenjske Toplice, ki
prejme pico v Gostišču Kolesar. Tudi tokrat vam pravilno rešen
nagradni sudoku lahko prinese nagrado – prav tako pico v Gostišču Kolesar – nagrado je možno unovčiti dva meseca po izidu
Vrelca. Prislužite si jo tako, da pravilno izpolnjen nagradni sudoku
izrežete ali prepišete in pošljete na naslov Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, pripis Glasilo – sudoku, 8350 Dolenjske Toplice, in sicer do 15. marca 2015. Izmed vseh pošiljateljev/ic
bomo izžrebali dobitnika/co nagrade in ga/jo objavili v prihodnji
številki glasila, ko bomo dodali tudi rešitve tokratnih sudokujev.
Navodilo. Prazna polja izpolnite
tako, da bodo v vrstici in stolpcu vse
številke od 1 do 9. To velja tudi za
vsakega od kvadratov 3 x 3. Možna
rešitev je vedno le ena.
SUDOKU
1
5 9
5 2 4
7
8
6 7 9
3 1
5
2
8
2
1 6
3 9 5
6 4 3
8
1 7
4
2
7
4
3 1 9
2
8 6
Kaj je 8. marec?
NEVA ŽELEZNIK
NAGRADNI SUDOKU
8 5
9 3
6 7
3
4 6
4
6 8
5
2
9 7
6
4
8
2
3 9
5
4
8
2
VRELEC I
številka 188
Rešitve iz prejšnje številke
2
8
6
1
4
7
9
3
5
1
5
9
6
3
2
8
4
7
7
4
3
9
5
8
6
1
2
5
6
2
4
7
3
1
8
9
9
7
4
8
6
1
2
5
3
3
1
8
2
2
9
4
7
6
4
9
5
7
1
6
3
2
8
6
2
7
3
8
4
5
9
1
8
3
1
2
9
5
7
6
4
2
4
6
8
5
1
7
3
9
8
5
7
2
3
9
1
4
6
1
9
3
7
6
4
2
5
8
5
2
4
3
1
8
6
9
7
3
8
9
4
7
6
5
1
2
7
6
1
9
2
5
3
8
4
4
7
2
5
8
3
9
6
1
6
3
8
1
9
2
4
7
5
9
1
5
6
4
7
8
2
3
Avtor sudokuja je Robert Tekavčič
7
Pred nami je marec. To je pomladni mesec.
Marec velja tudi za ženski mesec, saj najprej praznujemo 8. marec, mednarodni ženski dan, 17 dni kasneje pa še materinski dan.
In naj vas spomnim: avgusta letos bo minilo 105 let, odkar je bila na pobudo
nemške socialdemokratke Clare Zetkin na 2. mednarodni socialistični konferenci žensk v Kopenhagnu sprejeta resolucija o praznovanju mednarodnega dne žensk. Pobudnica je smisel tega dne videla predvsem v agitaciji za
žensko volilno pravico (Slovenke smo jo dobile šele med NOB), povezano s
celotnim ženskim vprašanjem, torej z bojem za odpravljanje vseh oblik diskriminacije žensk.
8. marec je kasneje OZN razglasila kot mednarodni dan žensk. Naj poudarim,
da praznovanje tega dne temelji na spoznanem in končno svetovno priznanem dejstvu, da so ženske (bile) diskriminirane in da brez njihovega lastnega
organiziranega in dolgotrajnega boja ne bi imele osnovnih človekovih pravic: ne bi se mogle izobraževati, samostojno odločati o svojem telesu, se zaposlovati, za enako delo prejemati enakega plačila kot moški, ne bi smele
voliti in biti izvoljene itd.
Potem je OZN razglasila še mednarodno leto žensk (1975), kasneje še desetletje za ženske (1976-1985), kar seveda pomeni, da je neenakopravnost
žensk svetovni in ne le slovenski problem. Sedaj tudi Evropska unija sprejema številna priporočila za odpravo diskriminacije žensk in tudi Slovenijo
sili v spremembe.
Sicer pa smo Slovenke večino pravic pridobile s socialistično družbeno ureditvijo. Žal pa je še vedno splošna značilnost položaja žensk v sodobnem
svetu, da so bistveno bolj obremenjene z družinskimi in gospodinjskimi deli
kot moški, čeprav so tudi one zaposlene. Za moške je v glavnem še samoumevno, da so dolžni opraviti »eno izmeno«, ženske pa naj bi opravile »dve«:
eno v službi, drugo pa še doma.
Včasih smo ob 8. marcu rekli, da za vsakim moškim stoji ženska, ki ga podpira,
in za vsako žensko vsaj trije moški, ki jo ovirajo.
Danes pa bi lahko rekli, da za vsakim moškim in žensko stojijo goljufivi turbo
kapitalisti, neodgovorni politiki, zmeraj denarja lačni bankirji itd. Zato mislim, da je čas, da se vsi skupaj upremo in zahtevamo resnične spremembe v
družbi, ne le kozmetične. Gre za prihodnost naših otrok in vnukov, za pošteno in pravično družbo, kjer bo tudi enakopravnost med spoloma samoumevna.
21
JOŽICA ERJAVEC, učiteljica OPB-ja
V petek, 28. marca 2015, ob 18. uri vse vabimo v Kulturno kongresni
center Dolenjske Toplice na prireditev z namenom. Nastopili bodo
otroški pevski zbor Vrtca Gumbek, Osnovne šole Dolenjske Toplice,
otroški in mladinski pevski zbor ter Mešani pevski zbor Dolenjske Toplice. Tema prireditve bo Igrajmo se. Cena vstopnice bo 5 €, otroci
imajo prost vstop. Zbrana sredstva bomo namenili za nakup garderobnih omar na predmetni stopnji.
Naša šola je tudi letos med 15. januarjem in 15. februarjem sodelovala v vseslovenski akciji Podarite nam modro srce, ki jo že deveto leto
organizirata podetje Nivea in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Za
vsako izdelano srce bo podetje Nivea podarilo 0,25 evra v učni sklad,
ki pomaga do izobrazbe otrokom in mladostnikom iz socialno šibkejšega okolja. Do zdaj so pomagali že 82 otrokom.
Učenci so v skupinah podaljšanega bivanja izdelovali modra srca v različnih tehnikah, nanje napisali prijazne, lepe, tople besede, ki so jih začutili v sebi. Učili so se novih besed, utrjevali že znane besede in
njihovo uporabo. Spoznavali, da so lepe besede vsakodnevna prijaznost, ki polepšajo življenje in odpirajo vrata. Učenci so med izdelovanjem razvijali ročne spretnosti, ustvarjalnost in domišljijo. V modro
srce so dodali pozitivna čustva in dobre misli. Učitelji so z učenci razvijali komunikacijo, socialne veščine, dobro počutje in ponos, ko so se
pogovarjali o tem, kaj je dobrodelnost, zakaj jo spodbujamo in zakaj
se pri dobrodelnosti dobro počuti tisti, ki dobi, in tisti, ki daruje. Galerija - razstava modrih src naših učencev - je na hodniku razredne
stopnje.
MAJA BOBNAR, prof., ravnateljica OŠ Dolenjske Toplice
Konec februarja bo šola v sodelovanju z občino kupila nov šolski kombi. Dosedanjega, ki se ga je uporabljalo za prevoze otrok
in razvoz hrane starejšim osebam, pa bomo v marcu prodali.
Osnovni podatki:
• Letnik: 2000
• Prva registracija: 2000
• Tehnični pregled: do avgusta 2015
• Prevoženi kilometri: 282.000 km
• Motor: 2799 ccm
• Moč motorja: 84 kw
• Menjalnik: ročni
• Oblika: kombi
• Število sedežev: 8 + 1 - minibus
• Barva: bela
Oprema in ostali podatki:
Kombi je v voznem stanju. Ima nove zimske pnevmatike. Na
vseh sedežih so vzglavniki. Ima vgrajeno ročno klima napravo,
servo volan, tahograf in Webasto sistem ogrevanja. Notranjost je
dobro ohranjena.
Začetna cena je 1.500 €. Pisne ponudbe za nakup naj vsi zainteresirani pošljejo do ponedeljka, 16. marca 2015 na naslov: Osnovna šola Dolenjske Toplice, Pionirska cesta 35, 8350
Dolenjske Toplice, s pripisom ponudba za nakup šolskega kombija. Vozilo si lahko vsakdo ogleda po predhodni najavi v tajništvu osnovne šole.
Kulturni dan
KATARINA HUDOKLIN, 5. a
V četrtek, 5. februarja, smo imeli učenci 5. a in 5. b kulturni dan. Takoj
po malici smo se z avtobusom odpeljali v Novo mesto na ogled Dolenjskega muzeja. Najprej smo si ogledali razstavo Arheološka podoba Dolenjske. Skozi razstavo nas je vodila arheologinja. Povedala
nam je vse o času od kamene dobe do konca zgodnjega srednjega
veka. Videli smo veliko zanimivih predmetov, kot so steklene zapestnice in ogrlice, lončene posodice in drugi. Meni so bile najbolj všeč
bronaste situle in steklene jagode v obliki ovnovih glavic. Ko smo končali z ogledom arheološkega muzeja, smo se napotili v etnološki
muzej. Tam smo si ogledali etnološko stalno razstavo. Spoznali smo
življenje na kmetiji, kako so se ljudje v starih časih preživljali in s katerimi predmeti so si pomagali pri delu. Vodička nam je povedala, katere živali so potrebovali na kmetiji. Predstavljene so bile tudi različne
obrti. Tukaj so mi bila najlepša lectova srca in križi, izdelani iz beljakov. Ko smo zaključili z ogledom, smo se z avtobusom odpeljali nazaj
v šolo. Kulturni dan je bil poučen, saj smo izvedeli veliko novega.
Obisk čistilne naprave v
Dolenjskih Toplicah
ALJAŽ DULAR, 5. b
V začetku decembra sta imela 5. a in 5. b naravoslovni dan Poskusi z
vodo. Obiskali smo čistilno napravo v Dolenjskih Toplicah.
Sprejela nas je delavka, ki je tam zaposlena. Najprej nam je razložila
postopek, ki se izvaja v čistilni napravi. Nato smo si postopek še ogledali. Pogledat smo šli napravo, ki se imenuje polž. Ta umazano vodo
dvigne h grabljam, te pa poberejo smeti iz vode. V nadaljevanju smo
si ogledali še tri bazene, dva večja in enega manjšega. V malem bazenu
smo opazili živo žabo. V enem od velikih bazenov se je zbiralo blato.
Iz drugega bazena je odtekala čista voda v potok Sušico, ki pa ni bila
pitna. Delavka nam je povedala, da se v 1,5 l vode nahaja 25 g aktivnega blata. Povedala nam je tudi, da v to čistilno napravo lahko ob sobotah in nedeljah oddamo smeti.
Po ogledu smo se vrnili v šolo in nadaljevali s poskusi z vodo.
številka 188
Prodaja šolskega kombija
28. februar 2015
MAJA BOBNAR, prof,. ravnateljica OŠ Dolenjske Toplice
šolarjeva beseda
Modra srca na topliški šoli
VRELEC I
Prireditev z namenom
22
28. februar 2015
spominjanja
Poslovil se je Kovačev Tone
HELENA MIŠA KULOVEC, v imenu krajevne organizacije borcev za vrednote NOB
Dnevi s hladnimi jutri, dopoldansko meglico, sivimi in deževnimi popoldnevi, z nizkim zimskim soncem obsijani, nas z nekakšno melanholijo in umirjanjem opozarjajo na zimo, ki nas
je priklenila med stene stanovanj.
Pogled skozi okno Toneta Markoviča se tu pa tam ustavi na zmrznjenem listu vinske trte, ki
je v letošnjem januarju kljuboval mrazu in ostal na trti. Tone je bil tak kot ta list in je kljuboval vsem težavam na svoji življenjski poti, dokler ga ni bolezen premagala.
Rodil se je 6. decembra 1922 na Gradišču pri Kovačevih, kot se je po domače reklo pri hiši.
Rad je obujal spomine na topliško šolo in cenil delo učiteljice Šobarjeve, čeprav je bila zelo
stroga, kot je večkrat dejal. Tudi za poklic se je izučil v Toplicah pri kolarju Janezu Fabjanu.
Star 20 let je odšel v partizane. Takole nam je pripovedoval o tistih dneh: »Bil je ravno binkoštni ponedeljek leta 1942, ko so partizani vkorakali v Toplice. Vsi vrstniki iz naše vasi, in tudi
midva z bratom Ladom, smo se jim pridružili. Vzela sva vsak svoj nahrbtnik z malo hrane in odšla
z njimi na Podstenice. Postal sem borec druge čete Dolenjskega odreda. V patrulje smo hodili proti
Novemu mestu, javko pa smo imeli v Podturnu pri starem gradu. Pa je prišla italijanska ofenziva
in borci smo se razkropili na vse strani. Vsak se je reševal po svoje. Ranjen sem se vedno bolj bližal
domu. Medtem so Italijani sporočili domačim, da vedo, da sem doma in, če se ne javim, bodo vse
požgali. Da bi rešila domačijo, sva se z bratom javila Italijanom, ti pa so naju z drugimi vred odpeljali na Rab, od tam pa v Renicci. Po kapitulaciji Italije pot domov ni bila lahka. Vodil nas je
Vinko Roškar, ki je bil po vojni nekaj časa direktor zdravilišča v Dolenjskih Toplicah.«
Po vrnitvi domov je Tone takoj odšel zopet v partizane in postal borec prvega artilerijskega
diviziona, kasneje pa borec prve slovenske artilerijske brigade. Ta se je bojevala predvsem v
Suhi krajini, šli so tudi proti Trstu, a so se po ukazu obrnili in se pet dni bojevali na Orlah.
Prve dni svobode je doživel na ljubljanskih ulicah. Z delom brigade je nato odšel na Koroško, od koder so pešačili do Velike Kikinde. Po enem letu je odšel v Varaždin in tam našel
svojo življenjsko družico. S činom majorja se je leta 1948 demobiliziral in se z ženo vrnil
domov. Zaposlil se je v Soteski ter na GAP-u – kasnejših Gorjancih - kjer je dočakal tudi upokojitev. V pokoju ni miroval, v svoji delavnici je delal sode in kadi za potrebe krajanov. Naročil
za vozove je bilo namreč vse manj, ker so jih že začeli izpodrivati traktorji.
Bil je dober gospodar, saj je kupil nekaj gozda in s svojo družino na izsekanih delih zasadil
smreke, ki so danes že prav velike. Njegovo veliko veselje je bil tudi vinograd. Na novo so ga
rigolali, zasadili trte in sezidali zidanico. Rad je hodil vanj in nikomur ni zaupal dela v njem.
V letu 2013 so mu moči pošle in na pomoč sta mu priskočila vnuk in snaha. Pohvalil ju je
rekoč: »Tako lepo urejen naš ‘nograd’ pa še nikoli ni bil.« V zadnjem času je zanimanje za vinograd vse bolj pešalo in edino, kar ga je res razveseljevalo, sta bili njegovi pravnučki, ki sta
ga redno obiskovali.
Tone je med vojno veliko pretrpel, a nekaterim izmed nas še odzvanjajo v ušesih njegove besede, ki nam jih je povedal na obisku ob njegovi 90-letnici. »Jezen sem,« je rekel, »jezen na
ljudi, ki se trudijo razvrednotiti naš boj proti sovražniku in ki zaničujejo našo peterokrako zvezdo.
Nas borce pa zvezda spominja na štiri leta trpljenja in groze, strahu, lakote in bolečin. Sam sem ponosen na prehojeno pot za naš narod in domovino. Mladi, ki vstopate v vrste borcev za vrednote
NOB, ne dovolite, da se cilji, za katere smo se borili in trpeli, pozabijo.«
Nam bo uspelo izpolniti Tonetovo željo?
Hvala,
mojster Tone!
Tiste zime pred desetletji
so v soteški šoli bili fantje glasni:
»Stric Tone smučke dela v kolarni
ob požganem gradu prav poceni!«
Delavnica stisnjena ob zidove stare,
kjer delali so lesene dele za vozove,
iz desk jesenovih pa smučke nove,
ki so po kuhanju zakrivljene postale.
Firbci mladi pogosto smo pred vrati stali
in spraševali mojstra, kdaj smo na vrsti.
Seveda so starejši fantje in bolj čvrsti
v prošnjah, prej dilce dočakali.
Mojster jih je naredil tudi zame,
lepe in dišeče po svežem laku,
zato sem moral pustiti jih na zraku,
vesel sem bil, skoraj bi kar pri meni spale …
Za vezi uporabil usnjene sem pasove,
ki ob padcih trgali so se pogosto.
Čudovite vožnje s hriba skozi hosto
trajale so dolgo, dokler sonce ni odšlo v zatone.
Še enkrat hvala, mojster Tone!
JANEZ VOVK
ZAHVALA
Tiho in skromno, tako, kot je živel, je
odšel od nas naš dragi mož, oče, tast,
dedek in pradedek
ANTON MARKOVIČ
z Dolenjega Polja 17
ZAHVALA
VRELEC I
številka 188
Življenje sploh ni tisto, kar se zdi – je le korak na poti k večnosti!
V 65. letu nas je zapustila
MILKA KRESE
iz Dolenjskih Toplic
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih
stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na njeni
zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi
pogrebni službi, pevcem, trobentaču, praporščakom ter govorcu za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
23
DAN, DATUM, URA
KRAJ
PRIREDITELJ
OPOMBA
Kmečka tržnica
Sobota, 28. februar 2015,
med 9. in 12. uro
Ploščad pred KKC-jem
Občina Dolenjske Toplice
Informacije: TIC Dolenjske Toplice
(07 38 45 188)
PRIREDITEV OB 10. OBLETNICI DPŽ DOLENJSKE
TOPLICE
Sobota, 28. februar 2015,
ob 18. uri
Velika dvorana KKC
DPŽ Dolenjske Toplice
Informacije: TIC Dolenjske Toplice
(07 38 45 188)
Mesečni sejem v Dolenjskih Toplicah
Ponedeljek, 2. marec 2015, med
Ploščad pred KKC-jem
8. in 16. uro
Občina Dolenjske Toplice
Informacije: TIC Dolenjske Toplice
(07 38 45 188)
Lažji pohod v okolico Dolenjskih Toplic
Torek, 3. marec 2015, ob 9. uri
Odhod izpred društvenih prostorov DU Dolenjske Toplice
Informacije: Tončka Avguštin (041
666 341)
Predstavitev knjige
KOČEVAR IMA SAMO ENO DOMOVINO
Torek, 3. marec 2015, ob 18. uri
Sejna soba II.,
KKC Dolenjske Toplice
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Informacije:
knjižnica (07 30 65 346)
Trening v kegljanju s kroglo na vrvici
Sreda, 4., 11., 18. in 25. marec
2015, od 8. ure dalje
Ploščad pred KKC-jem
DU Dolenjske Toplice
Vodji: Slavka (031 292 908) in
Drago (041 348 781)
Pikado in streljanje z zračno puško
Sreda, 4., 11., 18. in 25. marec
2015, ob 9. uri
KKC Dolenjske Toplice
DU Dolenjske Toplice
Informacije: Drago (041 348 781)
KONCERT KLAPE LUMIN OB DNEVU ŽENA
Petek, 6. marec 2015, ob 19. uri
Velika dvorana KKC
Občina Dolenjske Toplice
Informacije: TIC Dolenjske Toplice
(07 38 45 188)
Odhod na pohod po Jurčičevi poti
Sobota, 7. marec 2015, ob 7. uri
Odhod z AP Dolenjske Toplice
DU Dolenjske Toplice
Informacije: Elica Pavlič (051 222
631)
Kmečka tržnica
Sobota, 7. marec 2015, med 9. in
Ploščad pred KKC-jem
12. uro
Občina Dolenjske Toplice
Informacije: TIC Dolenjske Toplice
(07 38 45 188)
Prireditev za vse
Sobota, 7. marec 2015, ob 19. uri Gasilski dom, Soteska
Mlada Zarja PGD Soteska
Kopanje v bazenih hotela Vital
Nedelja, 8. marec 2015
Hotel Vital
Društvo naturistov Mali raj
Informacije:
Jože Bradač (041 642 905)
Srečanje ob mednarodnem dnevu žena
Nedelja, 8. marec 2015, ob 17.
uri
Gostišče Kolesar, Dolenje Sušice
DU Dolenjske Toplice
Prijave: Tilka (07 30 65 465)
Pohod po Trški gori
Torek, 10. marec 2015, ob 8:30
Start pri gasilskem domu v
Šentpetru (Ob 7:45 odhod iz
Dolenjskih Toplic, parkirišče
Balnea, z osebnimi vozili)
DU Dolenjske Toplice
Prijave na startu.
Organizirana bo malica.
Informacije: Elica (051 222 631 ali
[email protected])
Kmečka tržnica
Sobota, 14. marec 2015, med 9.
in 12. uro
Ploščad pred KKC-jem
Občina Dolenjske Toplice
Informacije: TIC Dolenjske Toplice
(07 38 45 188)
Pohod za 40 mučenikov
Sobota, 14. marec 2015, ob 9. uri
Start pri Mercatorju (Sela) – smer
Soteska
Društvo vinogradnikov Dolenjske
Toplice
OPERNA PREDSTAVA LA TRAVIATA A3
Sobota, 14. marec 2015,
ob 19. uri
Velika dvorana KKC
Občina Dolenjske Toplice
Informacije: TIC Dolenjske Toplice
(07 38 45 188)
Urica pravljic in ustvarjalna delavnica
Torek, 17. marec 2015, ob 17. uri
Krajevna knjižnica Dolenjske
Toplice
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Informacije: knjižnica (07 30 65
346)
PREDSTAVA MOŠKA COPATA (ŠPAS TEATER)
Petek, 20. marec 2015, ob 20. uri Velika dvorana KKC
Občina Dolenjske Toplice
Informacije: TIC Dolenjske Toplice
(07 38 45 188)
2. tradicionalni pohod ob začetku pomladi: pohod v
pragozd
Sobota, 21. marec 2015, ob 8. uri Zbor pred GG Podturn
Kmečka tržnica
Sobota, 21. marec 2014, med 9.
in 12. uro
Javno predavanje Marjana Ogorevca
Torek, 24. marec 2015, ob 18. uri Velika dvorana KKC
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Informacije:
in Društvo Šola zdravja Dolenjske
Zvonka Peterlin (040 995 695)
Toplice
Čistilna akcija
Sobota, 28. marec 2015
KPL Kanja
Informacije: Dušan Gorenc (031
379 628)
Kmečka tržnica
Sobota, 28. marec 2015, med 9.
in 12. uro
Ploščad pred KKC-jem
Občina Dolenjske Toplice
Informacije: TIC Dolenjske Toplice
(07 38 45 188)
12. RAZSTAVA VELIKONOČNIH JEDI
Sobota, 28., in nedelja, 29.
marec 2015, med 14. in 18. uro
KKC Dolenjske Toplice
TIC in DPŽ Dolenjske Toplice
Informacije: TIC Dolenjske Toplice
(07 38 45 188)
Informacije: 041 554 117
Informacije: TIC Dolenjske Toplice
(07 38 45 188)
številka 188
Občina Dolenjske Toplice
VRELEC I
Ploščad pred KKC-jem
28. februar 2015
PRIREDITEV
kod in kam
Marčevske prireditve v občini
Grad Stara Soteska
MARKO PRŠINA, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
V prejšnji številki Vrelca smo razkrili dokumente, ki dokazujejo, da so
bile naše Toplice v zgodovinskih virih prvič omenjene že pred 800
leti. Tudi s tokratno drobtinico bomo ostali v poznem srednjem veku.
Verjetno ne bomo povedali nič novega, če zapišemo, da imamo v občini Dolenjske Toplice tri gradove. Poleg najbolj znanega dvorca Soteska ob cesti proti Žužemberku na vzhodnih pobočjih Kočevskega
roga ležita tudi srednjeveška gradova Stara Soteska ter Rožek nad
Podturnom. Ruševine prvega ležijo na skalnem pomolu visoko nad
desnim bregom reke Krke ob gozdni cesti na sv. Peter. Od tam so njegovi prebivalci nadzirali starodavno pot po dolini Krke ter njen južni
odcep proti Beli krajini. Na podlagi ostankov stolpastega palacija z
lepo romansko zidavo iz klesancev sklepamo, da so ga morda že konec
12. ali v začetku 13. stoletja zgradili ministeriali grofov Višnjegorskih
ali Andeških (morda prebivalcev gradu Črnomelj). Grad se prvič
omenja leta 1311 z vpisom na seznam posesti koroškega vojvode
Henrika. Leta 1338 se ob Rožeku tudi Staro Sotesko navaja med štirinajstimi gradovi, ki jih je mladoletni grof Ivan Henrik namenil za zaženilo ženi Ani.
Sredi 15. stoletja so grad z ženitvijo od gospodov Črnomaljskih pridobili vitezi Širski (Scheyer). Prvotni stolpasti grad je bil pozneje utrjen z dvojnim obzidjem s stolpi in obrambnimi jarki. Kljub temu so ga
med vojno s Habsburžani razdejali Grofje Celjski. Širski so ga nato
Poskus rekonstrukcije gradu Stara Soteska. Risba Igor Sapač.
opustili ter na nasprotnem bregu pozidali nov stolpast dvor, ki so ga
pozneje grofje Gallenbergi prezidali v mogočen dvorec Soteska. Leta
1491 je cesar Friderik III. Juriju Širskemu podelil mitnico pri gradu, da
bo lahko most in pot vzdrževal v dobrem stanju. Novejša odkritja zgodovinarjev kažejo, da prva omemba mostu čez Krko seže celo v čas
pred letom 1386. Mitnino za vzdrževanje mostov in poti je namreč
uvedel že Friderikov ded Leopold III, ki je umrl navedenega leta. Pred
tem so za prehod čez Krko uporabljali brod.
Žvižgavke na prezimovanju
ANDREJ HUDOKLIN, Zavod RS za varstvo narave
BRANKO BREČKO
Sredi januarja se že vrsto let udeležujem zimskega štetja vodnih ptic ob Krki, ki poteka v okrilju Wetlands International v evropskem merilu. Praviloma prehodim domači odsek Krke med Sotesko in Stražo. Reka je v slovenskem merilu
eno pomembnejših prezimovališč vodnih ptic. Preštejemo jih prek 2000, med njimi prevladujejo race mlakarice, v
zadnjem času je zelo naraslo število labodov - prek 500, mali ponirki in kormorani sežejo prek 200, pogoste pa so tudi
črne liske in zelenonoge tukalice. Manjši delež navedenih vrst običajno zabeležim tudi na svojem odseku Krke. Letošnja mila januarska zima brez snega je bila pravo razočaranje, saj z izjemo manjše jate labodov in mlakaric skoraj ni bilo
česa videti. Edino presenečenje je bila jata sedmih žvižgavk (Anaspenelope) na odseku pod izlivom Sušice, ki so na Krki
redko zabeležene. Žvižgavka je po velikosti nekoliko manjša od mlakarice. Po barvitem perju izstopa predvsem samec
z značilno zlato obarvanim
temenom. Samica je njegovo pravo nasprotje. Poimenovana
je
po
žvižgajočih klicih, s katerimi se oglaša. Zadržuje se
v večjih jatah, ki se pasejo
na priobrežnih traviščih.
Pogosto se pojavlja na velikih akumulacijskih jezerih
in poplavljenih območjih.
Gnezdeče populacije v Evropi so na Islandiji in v
Skandinaviji. V Sloveniji se
redno pojavlja na selitvi in
prezimovanju. Mali jati, ki
ji družbo delajo mlakarice
in mali ponirki, očitno
ustreza težko dostopen
odsek rečne doline nad rumanjskim jezom.
Barvit samček z zlato obarvanim temenom.