Utrip življenja 2015 - Srednja zdravstvena šola Murska Sobota
UTRIP ŽIVLJENJA LETNIK 2014/2015 Želim ti, da bi te vsaka preizkušnja naredila močnejšega. Želim ti veliko srečeče pa se boš znašel na območju teme, ti želim, da bi vedno našel roko, ki te bo vodila in tolažila, in glas, ki te bo spodbujal. (Helen Exley) februar 2015 STROKOVNO GLASILO SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA Stran 2 UTRIP ŽIVLJENJA DRAGI DEVETOŠOLEC, DRAGA DEVETOŠOLKA, NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA TE BOMO Z VESELJEM SPREJELI MED NAS! Zlatka Lebar, ravnateljica KJE SMO IN KAJ IZVAJAMO Nahajamo se za sveže rastočim rakičanskim drevoredom, ozaljšani z nekaj let več kot zlato obletnico, in od tu vam pošiljamo prisrčne pozdrave. Zelo dobro se zavedamo, da je srednja šola prelomnica v življenju vsakega mladostnika, zato vam želimo olajšati skrbi in predstaviti programe, ki jih izvajamo na naši šoli. To so zdravstvena nega in kozmetični tehnik, 4-letna programa, ter bolničar-negovalec, 3-letni program. POSLANSTVO SREDNJE MEDICINSKE SESTRE OZ. SREDNJEGA ZDRAVSTVENIKA, KOZMETIČNEGA TEHNIKA IN BOLNIČARJA-NEGOVALCA Osnovnošolcem, ki se odločate za nadaljnje izobraževanje, bi radi sporočili, da je delo s r e d n j e medicinske sestre oz. srednjega zdravstvenika, ki se izobražujeta v programu zdravstvena nega in si po končani poklicni maturi pridobita naziv srednja medicinska sestra oz. srednji zdravstvenik, izredno humano, vendar zahtevno in odgovorno, saj ima ta kader neprestano opravka z ljudmi, ki so potrebni pomoči. Dijaki teoretično znanje, ki ga postopoma pridobivajo skozi leta izobraževanja, prenašajo na delo z bolnimi otroki, ki jih hočejo le zase, na delo z bolj ali manj bolnimi, ki poleg nege čakajo lepo besedo, tolažilni gib, prijazen nasmeh, čakajo na življenje, ki morebiti iz običajnega počasi izginja … Draga devetošolka! Morda t e zanima mirno, samostojno, zelo ustvarjalno, vendar tudi zahtevno in odgovorno delo, s i delavna, prijazna, potrpežljiva, komunikativna, rada delaš z ljudmi in za ljudi … Morebiti se boš našla v programu kozmetični tehnik in si tako pridobiš naziv kozmetični tehnik oz. kozmetična tehnica. Dragi devetošolec! Kozmetični tehnik je res bolj ženstven poklic, toda privabi tudi marsikaterega fanta, ki ga poklic estetike zanima. KAM PO SREDNJI ŠOLI Po končanem 4-letnem programu izobraževanja zdravstvene nege se srednja medicinska sestra oz. srednji zdravstvenik lahko zaposlita v bolnišnicah, zdravstvenih zavodih, domovih za ostarele, zdraviliščih doma in v v tujini. Dijaki se tekom izobraževanja učijo kar dva tuja jezika, nemščino in angleščino, seveda s poudarkom na strokovni terminologiji, tako da s sporazumevanjem ni težav. Po želji lahko nadaljujejo izobraževanje na kateri izmed slovenskih visokih strokovnih šol, zdravstveni fakulteti oz. fakulteti za zdravstvene vede LETNIK 2014/2015 Stran 3 in tako dobimo nove diplomirane bolnišnicah, domovih za starejše in na terenu, in to med. sestre oz. dipl. zdravstvenike, kar skozi vsa leta izobraževanja, tako da si s tem babice, pridobivajo dragocene izkušnje, ki so vsekakor rentgenologe, socialne delavce, terapevte, vzgojiteljice. Z zdrav temelj za nadaljnje življenje in ustvarjanje. opravljenim petim predmetom oz. Na šoli se trudimo, da dijakom nudimo kar največ maturitetnim tečajem pa se odprejo potrebnih informacij, tudi preko maksimalne ITK- možnosti vpisa v univerzitetne pro- tehnologije, nameščenim defibrilatorjem, in d a grame in s pravo mero ustvarjalnosti jih bodo znali v življenju koristno uporabiti. S prija- lahko marsikdo uresniči svoje san- zno opremljenimi oz. prenovljenimi prostori pa želi- je. mo dijakom zagotoviti čim boljše počutje. Po končanem programu kozmetične- ODPIRAMO VRATA V SVET ZNANJA IN PRAKTI- ga tehnika, ki se prav tako zaključi s ČNIH VEŠČIN poklicno maturo, lahko nadaljuješ V poletnih počitnicah imajo dijaki tretjih letnikov prilož- izobraževanje visokošolskem nost pridobivanja dragocenih veščin in hkrati utrjevan- študiju kozmetike s pridobitvijo nazi- je nemškega jezika v domu starejših, in sicer v Nem- na va diplomirani kozmetik oz. kozmetičarka ali na katerem koli drugem visokošolskem študijskem programu; lahko pa opraviš le želeni čiji, natančneje v bavarski prestolnici Münchnu. Dijaki programa zdravstvena nega imajo v sklopu vseživljenjskega učenja, pod okriljem Centra RS za mobil- modul (wellness, manikura, pediku- nost in evropske programe izobraževanja in ra, klasična oz. športna masaža, usposabljanja, priložnost opravljati 3-tedensko refleksoterapija, vizažistvo …) praktično usposabljanje na Irskem in v Nemčiji, Tudi bolničar- kjer poleg strokovnih izkušenj in utrjevanja negovalec lahko po zaključenem angleščine oz. nemščine izvedo veliko o evrop- izobraževanju nadaljujejo z izobraže- ski kulturi, zgodovini in njenih naravnih znameni- vanjem na naši šoli v tako imenova- tostih. Dijaki imajo tudi možnost ogleda izbrane dijaki programa nem programu 3+2 ali pa se zaposlijo v domovih za starejše, varstveno-delovnih centrih ali v obliki dela na domu. AKTIVNOSTI ZA PRIDOBIVANJE DRAGOCENIH ŽIVLJENJSKIH IZKUŠENJ Poleg izjemnih uspehov na področju strokovnih šol, pa nas kot srednjo zdravstveno šolo izjemno veseli, da se veliko število naših dijakov in dijakinj ukvarja s prostovoljstvom v evropske prestolnice, s tem pa si širijo svetovljanska obzorja. Stran 4 UTRIP ŽIVLJENJA NAJDITE SI “ZADOVOLJEN” KOŠČEK zagotovo v življenju opravljali humano delo PROSTORA POD SONCEM in tako s svojim delom dan za dnem Prepričani smo, da si lahko vsak mlad bogatili tudi sebe z ogromno notranjega človek izbori košček prostora pod son- zadovoljstva in osebne sreče. cem, na katerem bo zadovoljen, ustvar- Več informacij o aktualnem življenju in jalen in bo živel svoje sanje. Tako boste ustvarjanju na šoli objavljamo na naši tudi vsi, ki si boste izbrali program na spletni strani. naši šoli – zdravstveno nego, kozmeti- Zlatka Lebar, čni tehnik ali bolničar-negovalec – ravnateljica, univ. dipl. ped. »Naše NAŠA KNJIŽNICA - HRANILNICA ZNANJA IN UČITELJICA ŽIVLJENJA življenje je knjiga, ki se »Knjige so najbolj tihe in trajne čni svet, ki nam piše sama, mi prijateljice, najlažje dosegljive in odraščati in nam življenje prika- pa smo najbolj modre svetovalke ter naj- zoval čarobno … Hranijo našo bolj potrpežljive učiteljice«. Ljubi- mladost in z njo rešene marsika- telji knjig namreč hranimo na svo- tere razumejo jih knjižnih policah tudi take, ki težavice … Odrasle pa nas bra- vselej, kar smo jih že zdavnaj prerasli, pa se nje knjig lahko osrečuje, opogu- hoče avtor.« od njih vseeno nikakor ne more- mlja in tolaži v vsak dan. mo ločiti. Med svojimi listi namreč Tudi hranijo naše najnežnejše spomi- opravlja svoje poslanstvo. Hrani ne, naše otroštvo – čudovit pravlji- in ponuja knjige … Tudi take, za osebe, ki ne (J. Green) mladostniške naša je pomagal težave knjižnica in skrbno katere dijaki pravijo, da niso več zanimive zanje. Vsebinsko morda res niso, so pa del naše preteklosti, so del življenja naših prednikov … Zgodovina pa je učiteljica življenja … Dijake rada mimogrede podučim, da tudi marsikatere današnje novitete lepega dne več ne bodo »in«, toda v njih se bo zrcalil prav naš čas in čas današnjega rodu. In strinjajo se, da bodo prav zato in nekaj posebnega. LETNIK 2014/2015 Stran 5 Naša knjižnica ima zelo pester izbor literature in vsebuje veliko knjig s »preventivno« vsebino, ki je mladostniku velikokrat »prva pomoč« pri njegovem razburljivem odraščanju. Tako spoznavajo, da je knjiga energija, ki nam pomaga v želene svetove. Je energija, skozi katero duhovno rastemo, se utrjujemo in nadgrajujemo. Je učni pripomoček, informacija, estetski užitek … Je energija, ki ostaja in deluje na nas kljub temu, da je le papir in barva. Kaj počnemo v naši učilnici znanja … Naša knjižnica je prostor, kjer brskamo po bogato založenih knjižnih policah in tako priljubljenem medmrežju, napišemo marsikatero pesem, utrinke s prakse, se pripravljamo na Cankarjeva tekmovanja, pripravljamo radijske ure in kulturne programe, ustvarjamo »Knjiga, ki ni do konca prebrana, je strokovna in literarna glasila, ustvarjamo kot pot, ki ni dokončana.« (neznani referate in seminarske naloge, napišemo avtor) kakšno domačo nalogo, ustvarjamo spise za natečaje, pripravljamo plakate, si krajšamo čas s celo paleto revij in tudi tako prihajamo do aktualnih informacij, se pripravljamo na zaključni izpit oz. poklicno maturo … In ravno ta knjižnica bo tudi v prihodnje prostor, kjer boste koristno preživljali proste ure, se učili, prijetno pokramljali, tu se bo še naprej pisala kronika trenutnega časa, skratka bo prostor, ki ves čas preži za mladimi … . Iz leta v leto pa naša knjižnica nestrpno pričakuje nove generacije … Saj se želi pomlajati …In letos jo boste prav vi, dragi devetošolci, drage devetošolke! Judita Kalamar, prof. Stran 6 UTRIP ŽIVLJENJA Dinamika kvadrata, Tjaša Huber, 1. c POGUMNO SE SPOPADIMO S TEŽAVAMI ... Povsem normalno je, da imamo ljudje teža- njim olajšal stisko, mu pomagal v težavah, ali ga ve, in smiselno je, da jih poskušamo reše- vodil do sprememb v reševanju problema. Sve- vati. Osebne težave lahko odločilno vplivajo tovanje nam je lahko v pomoč tudi pri spoznava- na kvaliteto našega življenja ter na zmož- nju samega sebe in osebnostnem razvoju. nost učinkovitega dela in izobraževanja. Še Seveda pa lahko pomoč poiščemo tudi v različ- posebej to velja, kadar v zvezi z njimi niče- nih službah pomoči in svetovanja. Svetovanje je sar ne ukrenemo in jim tako dovolimo, da namreč oblika pomoči, ki ne temelji na dajanju usmerjajo naše življenje. nasvetov, ampak nas podpira v iskanju lastnih Kadar se znajdemo pred dilemami in vpra- rešitev. šanji, na katere sami ne najdemo odgovo- Obdobje mladostništva in življenja mladostnikov rov, nam največkrat pri iskanju odgovorov v srednji šoli je močno povezano z zastavljanjem pomaga pogovor s prijatelji, starši in drugi- lastnih ciljev ter sprejemanjem odgovornosti za mi ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Vsak od lastne odločitve. Svetovalec je tisti, ki vas bo nas ima zagotovo kakšno izkušnjo s tem, skušal usmerjati v raziskovanju vaših lastnih da mu je prav pogovor s prijateljem ali bliž- zmožnosti in ovir, kar vam bo v končni fazi LETNIK 2014/2015 Stran 7 pomagalo pri tem, da boste bolje razumeli vključitev v svetovalni odnos ter načelo zaupa- svojo situacijo ter da se boste lažje odločili. nja in zaupnosti v svetovalnem odnosu. S Svetovanje je ne direktivna oblika pomoči, ki ponudbo raznolikih svetovalnih aktivnosti si temelji na podpori vaših lastnih moči in spo- svetovalna služba prizadeva ustvariti optimal- sobnosti za odločanje. Za različne oblike ne pogoje za učinkovito izobraževanje dijakov, svetovanja se srednješolci lahko obrnejo tudi za njihovo strokovno in osebnostno rast ter na šolsko svetovalno službo. Svetovanje jim razvoj poklicne poti dijakov. Čeprav je šola lahko pomaga pri težavah s/z: prvenstveno namenjena pridobivanju znanja, - šolo, učenjem (strah pred predmetom ali pa za mladostnika predstavlja tudi prostor, kjer učiteljem); se uči živeti z drugimi, sprejemati druge in pri- - težavah pri učenju; lagajati drug drugemu. Na šoli si želimo, da bi - občutki manjvrednosti, slaba samopodoba; se naši dijaki dobro počutili, da bi radi hodili v - občutki praznine, nesmiselnosti, nezado- šolo in odnesli ob odhodu iz šole lepe spomi- voljstva v življenju; ne, ki bodo ostali za vse življenje. Trudimo se - medosebnimi odnosi; dijakom stati ob strani, jih podpiramo in jim pri- - travmatičnimi dogodki; skočimo na pomoč, če jo le-ti potrebujejo. - različnimi življenjskimi izzivi, ki jim sami niso kos. Šolska svetovalna služba seveda ni namenjena samo dijakom. Namenjen je tudi učiteljem in staršem. Svetovalna služba Srednje zdravstvene šole Murska Sobota se tako vključuje v kompleksnejšo reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj dijakov šole in vseh, ki v šoli in s šolo sodelujejo. V okviru svojih del, svetovalna služba izvaja svetovalno delo in različne razvojno analitične preventivne naloge. Svetuje dijakom z učnimi, razvojnimi, čustvenimi, socialnimi in drugimi težavami psihične narave, sicer pa za dijake izvaja tudi poklicno svetovanje in informiranje ter svetovanje na področju pridobivanja spretnosti učinkovitega komuniciranja in reševanja konfliktov. Svetovanje se izvaja tudi za starše dijakov in učitelje. Svetovalna služba si prizadeva za dobrobit dijakov, spoštuje načelo prostovoljnosti za Dragi mladostnik, draga mladostnica! »Ne morem rešiti tvojih problemov, lahko pa ti pomagam, da najdeš načine, da jih boš rešil sam.« Vstop v srednjo šolo je ena izmed pomembnejših prelomnic v mladostnikovem življenju. Čeprav je šola prvenstveno namenjena pridobivanju znanja, pa za mladostnika predstavlja tudi prostor, kjer se uči živeti z drugimi, sprejemati druge in prilagajati drug drugemu. Na šoli si želimo, da bi se naši dijaki dobro počutili, da bi radi hodili v šolo in odnesli ob odhodu iz šole lepe spomine, ki bodo ostali za vse življenje. Trudimo se dijakom stati ob strani, jih podpiramo in jim priskočimo na pomoč, če jo potrebujejo. Glavna vsebina delovanja šolske svetovalne službe pa je skrb za ohranjanje dobrih medosebnih odnosov vseh, ki se srečujemo v šolskih prostorih: dijakov, staršev in učiteljev. Stran 8 UTRIP ŽIVLJENJA Dragi bodoči dijak oziroma dijakinja, poiščeš stisk in problemov me lahko kadar: želite izvedeti več o problemih odraščanja iščeš informacije v zvezi s šolanjem, preus- in ravnanju z mladostniki meritvijo se želite samo z nekom pogovoriti iščeš študijsko usmeritev se ne znaš učiti Verjamem: se učiš, ocene pa so slabe da je človek dober se ne razumeš z učitelji da je človek dober, tudi če včasih dela si v konfliktu s starši ali vrstniki traparije se ti godi krivica da se vsak trudi po svojih močeh, da bi bil ne veš kaj bi sam s sabo in dobil, kar si želi potrebuješ nekoga, da te posluša v zmožnost ljudi, da rešujejo svoje težave učinkovito Spoštovani starši, poiščite me kadar: potrebujete pomoč pri reševanju otrokovih Mateja Jakšič, šolska psihologinja, univ. dipl. psih. LETNIK 2014/2015 Stran 9 ZDRAVA ŠOLA - ob dnevu Zemlje v okolici šole posadimo nekaj dreves, - večkrat na leto v nakupovalnem centru ali v mestu organiziramo brezplačno merjenje krvnega pritiska, - na šoli dajemo poudarek zdravi prehrani in dijake spodbujamo, da se redno udeležujejo dopoldanske malice, ki jo imamo organizirano na šoli, ter z vodstvom šole poskušamo večkrat tedensko najti možnost preskrbe svežega sadja za dijake (kot že vrsto let), V programe Zdrave šole so vključeni številni učitelji naše šole v raznih aktivnosti. Srečujemo se na skupnih sestankih, kjer delo planiramo in izvajamo evalvacijo. Na sestanke povabimo tudi predstavnike lokalne skupnosti, predstavnike Zavoda za staršev in zdravstveno varstvo Murska Sobota. - sodelujemo z mediji javnega obveščanja, ki širši javnosti predstavijo naše delo, - v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije na šoli organiziramo krvodajalske akcije in s tem marsikateremu bolniku ali poškodovancu rešimo življenje, - s svojim delovanjem spodbujamo lokalno skupnost za skrb za zdravje, - v sodelovanju z ZZV Murska Sobota ob raznih priložnostih delimo brošure za promocijo zdravja, - sodelujemo z okoliškimi vrtci in otrokom predstavimo naše delo, - organiziramo zbiranje odpadnih kartuš. Edvard Jakšič, mag. zdr. nege Naše delo oz. aktivnosti: - čez celo leto spremljamo koledar zdravja in posameznemu dnevu namenimo nekaj minut šolskega radia, postavimo stojnico v šoli ali v centru mesta (svetovni dan zdravja, dan boja proti AIDS-u ...), - skrbimo za čistočo v okolici šole in organiziramo čistilne akcije posameznih razredih, po Stran 10 UTRIP ŽIVLJENJA UNESCO ŠOLA Glede na svoj obseg in kakovost Unesco dejavnosti imajo zavodi mednarodni ali nacionalni status (mednarodni status ima 29 zavodov). Namen povezovanja šol je preko neposrednega sodelovanja mladih z vrstniki iz različnih okolij in V letošnjem šolskem letu je Srednja zdravstvena šola Murska Sobota postala pridružena članica Unesco ASPnet mreže. Unesco je organizacija za znanost, izobraževanje in kulturo. Eden izmed njegovih delov je tudi svetovna mreža ASPnet (Združenje Unesco šol), ki povezuje šole že od leta 1953. V svetu je v mreži preko 7000 šol na vseh celinah. V Sloveniji segajo začetki združevanja Unesco šol v leto 1993. V mrežo je danes vključenih 82 zavodov, od tega 4 vrtci, 56 osnovnih šol in 23 srednjih šol. kultur učinkoviteje krepiti vrednote, ki utrjujejo mir med ljudmi, ohranjanje planeta ter trajnostno in kakovostno življenje na njem. V življenje in delo na šoli vpletamo naslednje UNESCO teme: - svetovni problemi in vloga sistema Združenih narodov pri njihovem reševanju, - mir in človekove pravice, demokracija, strpnost in sodelovanje, - medkulturno učenje (preučevanje drugih dežel in kultur na lokalni in nacionalni ravni), - okoljski problemi in interdisciplinarno reševanje. Na področju izobraževanja si prizadevamo razvijati vsa štiri načela - Delorsove stebre izobraževanja za 21. stoletje, ki omogočajo otrokom optimalen razvoj in obenem zavezujejo članice UNESCO ASPnet. To so: Učiti se, da bi vedeli. Učiti se, da bi znali delati. Učiti se, da bi znali živeti skupaj. Učiti se biti. Skozi celo šolsko leto obeležujemo mednarodne dneve z Unesco koledarja, sodelujemo tudi med seboj v mednarodnih, nacionalnih ter pilotskih projektih in smo odprti za sodelovanje tudi z ostalimi šolami v Sloveniji in tujini. Prihodnost bodočih rodov bo skupna ali pa je sploh ne bo, zato se moramo naučiti živeti, naučiti si deliti med seboj. Pri izvedbi konkretnih projektov, kulturnih prireditev in ostalih aktivnostih se v UNESCO dejavnosti na šoli vključujejo učitelji posameznih strokovnih aktivov. LETNIK 2014/2015 Stran 11 Prav tako delujemo na področju prosto- na naši šoli postal način življenja in da bo voljstva (pomoč mlajšim, sošolcem, v vpet v vse nivoje delovanja šole. domu starejših občanov, v bolnišnici …) Potrudili se bomo, da postanemo v nasle- in sodelujemo v raznih akcijah ter skrbi- dnjih šolskih letih tudi polnopravna člani- mo za čisto okolico šole. ca Unesco ASP mreže. Ker nam ni vseeno, kaj se dogaja s sve- Koordinatorica Unesco šole: tom, si bomo prizadevali, da bo Unesco Vida Tivadar, prof. SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE HOLOKAVSTA »Brezbrižnost 27. januar je mednarodni dan spomi- lakoti. Tisti, ki so delali, so imeli še na na žrtve holokavsta. Generalna največ možnosti, da so preživeli. A skupščina ZN je za dan spomina kljub vsemu je bilo tudi to najslabše izbrala obletnico osvoboditve nacisti- upanje, na vsakem koraku so zrli čnega koncentracijskega taborišča smrti v oči. Auschwitz. Vsak teden se obiščeta in se običaj- Ta dogodek smo letos obeležili tudi no pogovarjata o vsakdanjih stvareh. Kdaj pa kdaj na SZŠ M. Sobota, in sicer s prisot- obudita tudi žalostne spomine ... Preprosto jih ni nostjo na zgodovinski učni uri, ki se mogoče pozabiti. Zato o njih tudi govorita. je izvajala v torek, 27. januarja 2015, Holokavst za zlo, ki se ne bi smelo nikoli več ponoviti. v sinagogi v Lendavi. Učno uro so Tudi zato je prav, da se teh stvari spominjamo in da se pripravili učenci DOŠ I. z mentorico o njih govori. ob pojavu zla je zlo!« (Elie Wiesel) go. Magdalena Bohnec v okviru pouka zgodovine. Dogodka v sinagogi Jaša Ošlaj, Vanesa Bogar, Tamara Kohek, 2. a in so se udeležile Unesco šole Središ- Ciril Lovrenčec, prof. ča Kapela. Najprej smo prisluhnili uvodni besedi in predavanju o Židih, ki so bili med 2. svet. vojno v koncentracijskem taborišču. Predvajan je bil tudi šokanten posnetek trupel. Nato smo prisluhnili izpovedi ge. Erike in ge. Elizabeth Fürst, ki sta preživeli ujetnici taborišča Auschwitz-Birkenau. Povedali sta, da so bile razmere v taborišču Auschwitz-Birkenau grozljive. Ljudje so živeli v umazaniji in Stran 12 UTRIP ŽIVLJENJA OTROŠTVO PODAJA ROKO MODROSTI ski Soboti, jim zapeli nekaj božičnih pesmi in jim na tak način pričarali božično vzdušje. Nismo pa pozabili na bolnike v Splošni bol- »Verjamemo, da smo jim nišnici Murska Sobota, saj polepšali dan, smo obiskali vse oddelke kar so tudi bolnišnice z že nekaj let sami povedali.« delujočim božičnim zborom, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota se v kjer smo jim prepevali božične pesmi in jih šol. letu 2014/15 priključuje projektu Otroštvo tolažili v trenutkih žalosti, ko prazničnih dni podaja roko modrosti, v katerem sodelujejo zaradi bolezni niso mogli preživeti v doma- UNESCO šole Slovenije, ki s svojimi učenci in čem okolju. dijaki na kakršen koli način sodelujejo s sta- Naš program je razveselil njihove obraze. rejšimi: babicami in dedki, upokojenci in oskr- Verjamemo, da smo jim polepšali dan, kar so bovanci v domovih ostarelih. tudi sami povedali. Poslovili smo se z mislijo, V projektu, ki ga koordinira OŠ Cvetka Golar- da pravzaprav ne vemo, kdo je komu podaril ja Škofja Loka, bomo sledili naslednjim ciljem: več srca in veselja. vzpostaviti in vzdrževati pristne prijateljske Med dijaki SZŠ Murska Sobota je veliko odnose med mladimi in starejšimi in uživa- prostovoljskega duha in spoštovanja starej- ti v tem na obeh straneh, ših, zato bomo z veliko dobre volje sodelovali razvijati strpnost med generacijami, še v drugih prostovoljnih aktivnostih tudi v oblikovati otrokov odnos do bolezni, staro- prihodnjih mesecih, vse do zaključka tega sti, invalidnosti, smrti - žalovanja, šolskega leta. se učiti sodelovanja s starejšimi v različnih delavnicah, na prireditvah, se učiti “dajati” in “prejemati”. V okviru projekta smo v mesecu decembru 2014 pripravili srečanje naših dijakov z varovanci Doma ostarelih v Lendavi. Ob prihajajočih praznikih smo jim pod mentorstvom g. Edvarda Jakšiča in ge. Judite Kalamar pripravili bogat kulturni program. Obisku upokojencev in oskrbovancev pa se je pridružila še ga. ravnateljica Zlatka Lebar. Obiskali pa smo tudi starejše občane v domu starejših v Mur- Edvard Jakšič, mag. zdr. nege Judita Kalamar, prof. LETNIK 2014/2015 Stran 13 OBELEŽITEV DNEVA ČLOVEKOVIH PRAVIC V okvir delovanja UNESCO šole spada tudi obeleževanje posameznih mednarodnih dni. Tako smo se decembra 2014 udeležili dogodka v Koloseju v Ljubljani, kjer je potekalo 16. srečanje Unesco ASP mreže Slovenije v okviru nacionalnega projekta, ki ga razpisuje Unesco. Gre za največje slovensko srečanje otrok iz vrtcev, učencev osnovnih šol in dijakov srednjih šol ter njihovih mentorjev iz vse Slovenije, ki jih med seboj povezuje Une- Na stojnicah so pred srečanjem scova mreža šol Slovenije, orga- predstavili svoje delo nizira pa ga OŠ Jožeta Moškriča platforma, Unesco glasniki, Amnesty iz Ljubljane, letos v sodelovanju z in Združeni narodi. Mladinska pravico živeti v Mladinsko platformo in Glasbeno mladino Slovenije. Osrednja tema letošnjega srečanja je bila »Otroci imajo pravico živeti v zdravem okolju«. S tem dogodkom smo obeležili 25-letnico Konvencije o otrokovih pravicah in poudarili pomen vode ob zaključku mednarodnega desetletja »Voda za življenje«. V kulturnem programu v Koloseju Ljubljana so se predstavila vsa UNESCO središča s svojimi nastopi, orisane so bile bogato prehojene poti in zarisani načrti za prihodnost. Osrednja gostja prireditve je bila gospa Anita Ogulin, sekretarka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. »Otroci imajo Koordinatorica: zdravem Vida Tivadar, prof. okolju.« Stran 14 UTRIP ŽIVLJENJA DIJAKI SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA, V OKVIRU PROJEKTA LEONARDO DA VINCI MOBILNOST, PONOVNO NA PRAKSI V SCHWINDEGGU (NEMČIJA) Doris Rautar, Lea Mihelič, Sara Koša in Raj- bila stalno v stiku preko Skypa. Dogovorili smo ko Klinc so od 12. 10. 2014 do 2. 11. 2014 se, da mi sproti izčrpno poročajo o vsem, tudi o opravljali praktično usposabljanje v okviru morebitnih težavah in težavicah. Le-teh na sre- projekta Leonardo da Vinci Mobilnost. Tako čo ni bilo. Naša srečanja preko Skypa so bila kot že v prvem delu našega projekta, smo po navadi zelo dolga, saj je vsak dan prinesel tudi tokrat mobilnost opravljali v sanatoriju za številne zanimivosti. dementne Augustinum Schwindegg, ki se Dijaki so zelo radi opravljali delo, ki jim je bilo nahaja 80 kilometrov vzhodno od Münchna. zaupano. Oskrbovali so varovance, hodili z njimi V sanatoriju je trenutno 70 zaposlenih, ki na sprehod, igrali razne družabne igre, opravljali oskrbujejo 62 stanovalcev v 58 apartmajih. nego … Ne samo vodja sanatorija, tudi ostalo Srednja zdravstvena šola že dolga leta sode- osebje je bilo nad delom naših dijakov navduše- luje z ustanovo Augustinum, ki ima v Nemčiji no in so jih izredno hvalili. 23 domov za ostarele. Dijaki lahko tam opra- Seveda pa so poleg delovne prakse imeli tudi vljajo enomesečno počitniško prakso. Tako nekaj prostega časa, ki smo ga prvi teden, ko kot že lani oktobra, pa smo tudi tokrat Augu- smo bili vsi skupaj, izkoristili za ogled nekaterih stinum ponovno pritegnili kot našega part- kulturnih znamenitosti Münchna. Ogledali smo nerja v projekt Leonardo da Vinci Mobilnost. si dvorec Nymphenburg, BMW muzej, Sea life, Že letu Olimpijski park, Marienplatz, Frauenkirche, pov- 2013/2014, sem dijake seznanila s progra- zpeli smo se na televizijski stolp in imeli čudovit mom LdV. Za sodelovanje je bilo zainteresi- razgled nad samim mestom, seveda pa smo ranih precejšnje število, zato smo tudi tokrat stopili tudi v pristno nemško pivnico Hofbräu, izbirali dijake po določenih kriterijih. Z izbo- kjer smo poskusili njihove specialitete in seveda rom smo pričeli že v mesecu maju. Dijake pivo. smo izbirali po kriterijih, ki so se izkazali za Ko smo se tako v soboto, v večernih urah, vra- več kot dobre, saj je bila v Schwindeggu čali iz Münchna v Schwindegg, so nas na Mari- vodja sanatorija gospa, Sandra Dietz, več enplatzu pritegnili zvoki diatonične harmonike. kot navdušena nad našimi dijaki, ki so svoje Najprej smo zaplesali, potem pa nas je neki v mesecu maju, v šolskem delo opravljali odlično. Dijake sva pri delu prvi teden spremljali koordinatorica projekta - profesorica nemščine, Mira Vaupotič, in profesorica angleščine, Renata Rožanc. Skupaj smo premagovali težave, če so le-te nastopile. Po najinem odhodu je njihovo delo spremljala vodja sanatorija gospa Sandra Dietz. Z dijaki sem LETNIK 2014/2015 Stran 15 možakar vprašal: »Woher kommt ihr?« Mi pa vsi v en glas: »Aus Slowenien.«On pa: »A tako …« Po enem tednu bivanja v Nemčiji je bil prvi Slovenec, ki smo srečali. Malo smo pokramljali in se nasmejali, potem pa kar tekli na železniško postajo, ker smo bili pozni. Vlak nas je sicer pričakal na peronu, vendar ni peljal (vlakovodji so stavkali in vlaki niso vozili po voznem redu). Pri informacijah smo izvedeli, da moramo Po stopinjah nogometašev FC Bayern München naprej do S-Bahn-a (spet smo tekli), s katerim smo se odpeljali do Ostbahnhofa in potem končno dobili tam vlak za Schwindegg, ker pa je tega dne potekala nogometna tekma Bayern München : Werder Bremen (6 : 0), smo na vlaku srečali prave navijače, ki so se skoraj stepli. Bili smo v neugodnem položaju, zato smo počasi vstali in šli v drug vagon, v upanju, da bo tam mir. Tako je tudi bilo. Utrujeni smo v poznih večernih urah prispeli v Schwindegg. Naš pečat na Olympiaturmu Po najinem odhodu so dijaki opravili še sami nekaj ogledov, med drugim so si ogledali tudi Allianz Areno in taborišče Dachau. Dijaki so se vrnili 2. novembra. O svojem delu in življenju v Nemčiji so imeli veliko za povedati. Izkušnja jih je obogatila in niso se pritoževali, četudi so morali delati v času, ko so njihovi sošolci v Sloveniji imeli jesenske počitnice. Pravijo, da jim ne bi bilo težko delati še kak teden več. Tudi na šoli smo nanje ponosni. Koordinatorica projekta Leonardo da Vinci Mobilnost - Mira Vaupotič, prof. Postali smo tudi prijatelji, ne le sodelavci. Stran 16 UTRIP ŽIVLJENJA PROJEKT LEONARDO DA VINCI (3-TEDENSKO USPOSABLJANJE V NEMČIJI) Naše priprave na prijetne zadolžitve … O projektu Leonardo Da Vinci nas je seznanila naša profesorica nemščine prof. Mira Vaupotič, že v 2. letniku, ko se je ta projekt začel. Povedala nam je, kam gredo dijaki in da se bomo tega lahko udeležili tudi mi v 4. letniku, zato smo na to še za enkrat pozabili. V začetku leta 2014 nam je ta projekt prof. podrobno predstavila in začela zbirati dijake, ki bi se ga želeli udeležiti. Prijavilo se nas je kar precej, zato so naši profesorji morali narediti selekcijo. Ko sem izvedela, da je ta priložnost bila dodeljena tudi meni, sem bila zelo srečna, saj priložnosti za tako izkušnjo dobijo le redki. Izbrani dijaki smo izkoristili vsako našo prosto urico za priprave. Profesorica nam je razdelila zelo dobre in poučne nemško- slovenske in slovensko-nemške slovarje. Imeli smo komunikacijske vaje v slovenščini, nato še v nemščini, kar je bila za nas posebna izkušnja. Posebni poudarek smo namenili poznavanju strokovnega nemškega jezika, Pred Nymphenburgom se pogovarjali v nemškem jeziku ter se tako pripravljali na možne situacije, ki nas lahko doletijo na našem usposabljanju v Nemčiji. Na našem zadnjem sestanku pred odhodom nas je profesorica opomnila, kaj vse moramo vzeti seboj, česa ne smemo pod nobenim pogojem pozabiti in naše potovanje z avtobusom do Nemčije se je začelo. Začeli smo v Murski Soboti, kjer sta nas pobrala naša šoferja prevozništva Vučko. Naložili smo prtljago in se odpravili na dolgo pot. Doris Rautar, 4. c Naša namestitev in izvajanje prijetnih zadolžitev … Odhod je bil v ponedeljek 13. 10. 2014, zjut- vem vrtu, ki je bil zelo jesensko obarvan z razli- raj. V Schwindegg smo prispeli okrog 11.30 čnimi drevesi ter rožami in tudi glasba ni manj- h. Gospa Sara nam je razdelila ključe od kala. Že prvi dan smo se zelo zabavali. sob, ki so bile zelo lepo urejene. Nato nas je Naslednji dan je bil naš prvi delovni dan. Razpo- prišla sprejet gospa Sandra Dietz in nam rejeni smo bili dva po dva. Dva dopoldan in dva razložila tritedenski delovni načrt. Povabila popoldan. Ko sem prišla na delovno mesto, sem nas je na praznovanje vina - Weinfest. Seve- se vsem lepo predstavila. Popoldan se pomaga- da smo se z veseljem udeležili tega dogodka la stanovalcem pri hranjenju, in jih pospremila, ter se s kozarcem vina sprehodili po njiho- kamor so želeli (stranišče, gledanje televizije, LETNIK 2014/2015 Stran 17 se igrali različne igre, kot na primer igra Kako smo preživljali prosti čas … spomin, žoganje, nekatere smo pospremili na vrt ter se z njimi sprehajali po njem). Pro- V prostem času smo se z veseljem odpravili z ti večeru smo jih pospremili v svoje sobe in vlakom v München, kjer smo si ogledali muzej uredili dokumentacijo. igrač, Lea Mihelič, 4. b Frauenkirche, Rathaus, Marienplatz, Hofbräuhaus, Nymphenburg, BMW Welt, BMW Museum, Olympiastadium, Olympiaturm, Sea life, Allianz Areno, Dachau ... Peljali smo se tudi s turističnim avtobusom, ki je bil organiziran z vodenjem. Kar smo jezik razumeli, je bilo zelo poučno in tako smo izvedeli še veliko več zanimivosti o bavarski prestolnici, Münchnu. Sara Koša, 4. b Poziranje pred BMW muzejem Naše slovo in vračanje domov … Trije tedni so hitro minili in napočil je čas, ko Profesorica Mira Vaupotič, mi in naše sodelavke v njihovih nošah na festivalu vina, ki se je odvijal v našem domu. smo še zadnjič šli do vseh zaposlenih in jim zaželeli vse dobro. Bili smo kar žalostni, saj se je bilo težko bilo posloviti s kraja, kjer smo dobili veliko novih izkušenj, novih prijateljev in mogoče novih sodelavcev. In prišel je 02.11.2014, ko smo se odpravili ob 8. uri proti Sloveniji. Slovo je bilo težko, saj smo zelo uživali in se imeli lepo. Te dogodivščine, ljudi, vasico Schwindegg, veselje, zabavo, strah ter še vse, kar smo doživeli, ne bomo nikoli pozabili. Rajko Klinc, 4. c Naše 3-tedensko bivališče Stran 18 UTRIP ŽIVLJENJA DODATNA STROKOVNA POMOČ V SREDNJI ŠOLI Tudi v srednješolskem izobraževanju alno v oddelku ali izven oddelka. Pravilnik o dodatni že nekaj let posameznim dijakom z strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi različnimi učnimi težavami nudimo potrebami (Ur. l. RS, št. 88/2013) kot novost uvaja individualno tudi svetovalno storitev, s katero se dodatno strokovno zagotavlja pomoč. V to skupino otrok s posebni- podporno okolje za uspešnejše vključevanje dijaka mi potrebami spadajo dijaki s primanj- s posebnimi potrebami v proces izobraževanja. kljaji na posameznih področjih učenja, Največ ur dodatne strokovne pomoči je namenjeno dolgotrajno bolni dijaki, dijaki z govor- predmetom, pri katerih imajo dijaki največ težav. To nimi težavami, slepi in slabovidni, glu- so predvsem naravoslovna področja in tuji jeziki. hi in naglušni učenci, gibalno ovirani V individualni situaciji dijak pridobi več dodatne raz- in z drugimi motnjami v duševnem lage, podrobneje utrjuje snov, se uči novih strategij razvoju. in odpravlja pomanjkljivosti, ki ga ovirajo na poti k Komisija za usmerjanje otrok s poseb- večji uspešnosti. nimi potrebami lahko dijake glede na V skladu s strokovnimi priporočili na šoli v ta namen vrsto oz. stopnjo primanjkljajev, ovir in prilagodimo organizacijo pouka, način preverjanja motenj določi ustrezen izobraževalni in ocenjevanja znanja, napredovanje dijaka, časov- program z enakovrednim izobrazbe- no razporeditev pouka, zagotavljamo individualizi- nim standardom. ran učni program za predpisane predmete in po Dijaki lahko pridobijo praviloma največ potrebi tudi prostor. 3 ure dodatne strokovne pomoči, ki se Zahtevo za pridobitev tovrstne pomoči, ki jo omogo- izvajajo v posebni skupini ali individu- ča veljavna zakonodaja, lahko sprožijo starši ali šola na predpisanih obrazcih. Z dodatno strokovno pomočjo imamo zelo pozitivne izkušnje. Uspeh ne izostane, če dijak dela sproti in zavzeto, tako v šoli kot doma. Starši so nepogrešljivi sodelavci in otrokovi pomočniki. Dijak s težavami ne zmore pričakovane odgovornosti za samostojno delo, zato potrebuje odgovorno spremljanje, vzpodbude in skrb s strani staršev, včasih celo do konca izobraževanja.. Skupno prizadevanje tako rodi sadove. Na dolgi rok tako komaj uspešni dijaki postanejo bolj samozavestni, bolj zaupajo v svoje zmožnosti, odpravljajo vrzeli in utrjujejo svoje znanje. Koordinatorica za izvajanje DSP: Vida Tivadar, prof. LETNIK 2014/2015 Stran 19 EKSKURZIJA 4. LETNIKOV V NEMČIJO V petek, 12. septembra 2014, smo se v zgodnjih Odpeljali smo se proti hostelu, ki nam je jutranjih urah, dijaki 4. letnikov (zdravstvena nega) nudil toplo zavetje vse do sobotnega dne. odpravili na dolgo pot proti Ingolstadtu, mestu na Ko smo se zjutraj uredili in pozajtrkovali, Bavarskem v Nemčiji. Pričeli smo namreč s stroko- smo šli na dolg ogled po našem gostujo- vno ekskurzijo. čem se mestu. Spoznali smo kulturno in Po kar dolgi in vsekakor težko prespani noči na religijsko prepoznavnost tega mesta, obi- sedežih avtobusa – vso pot so nas spremljale tudi skali medicinski muzej, v katerem so raz- dežne kaplje – smo prispeli do našega cilja. Prva stavljeni pripomočki, ki so se nekdaj upo- točka v Ingolstadtu je bila klinika, ki smo si jo po rabljali v zdravstvu ter imeli vsak nekaj skupinicah podrobneje ogledali. Samo delo v njej in časa za druženje s sošolci v mestu. življenje v tamkajšnjem okolišu so nam predstavili V popoldanskem času pa smo se zbrali in zaposleni skupaj z direktorjem ustanove. Bilo je zadovoljni odpeljali proti domu, kjer so strokovno in vsekakor poučno. nas prav tako pričakale dežne kaplje. A Po kosilu, ki so nam ga pripravili v bolnišnici, smo kljub temu je vsak spoznal in odnesel se odpeljali proti muzeju, kjer hranijo avtomobile domov lep spomin in mogoče ponoven znamke Audi. Pogledali smo film, ki je prikazoval »povod« za obisk ali celo delo v Ingol- zgodovino le-teh ter celoten muzej, v katerem so stadtu … razstavljeni nadvse zanimivi Audijevi avtomobili. Žan Jerenko, 4. c Tako pa je strokovni del tega dne bil za nami. OBISK TRŽNIC POKLICEV Dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota se zelo radi odzovemo povabilu osnovnih šol, kjer prikažemo življenje in odmev na naši šoli. S tem vsekakor privabimo kakšnega bodočega zdravstvenega in kozmetičnega delavca. In tako smo tudi v tem šolskem letu s profesorji gostovali v Gorišnici pri Ptuju, Gornji Radgoni, Puconcih, trgovskem centru Maximus v Murski Soboti in drugod … Kako uspešni smo bili na teh predstavitvah, pa bomo ugotovili na informativnih dnevih in v novem šolskem letu. Žan Jerenko, 4. c Stran 20 UTRIP ŽIVLJENJA Dinamika kvadrata, Tamara Prelič, 1. c FIZIKA IN FIZIKE som že kuka, kako je tam za durmi, kjer se začne večnost, dijaki vseh spolov in starosti, slišim, da zadnje čase tudi tisti najmlajši, ki so nedolgo tega dudo zamenjali za najnovejši Galaxy, nič pa še nisem slišal o možeh, ne tistih, ki bodo to kmalu, ne tistih novopečenih in ne tistih, ki to kmalu ne bodo več, dan za dnem podijo nekakšnega »jeznega ptiča« ali celo njih celo jato in se pri tem imenitno zabavajo. Živimo v času, ko se je tehnika razbohotila kot »Knjiga obrazov« poka po šivih in če že dva dni plevel na zapuščenem vrtu in je vse, kar živ- nisi obiskal cesarjevega stola na dunajski način, ljenje dela vredno tega imena, redko kot kul- pa tega nisi, bog ne daj, naznanil vesoljnemu turne rastline med tem plevelom. svetu in naznanila podkrepil z ducatom fotografij Gospodinje vseh generacij, od tiste, ki je to – ja kašen prijatelj svojim prijateljem pa si? Ti komajda postala, pa do tiste, ki z enim oče- gre kdo na jetra in strokovno rečeno »nimaš LETNIK 2014/2015 Stran 21 jajc«, da bi mu to povedal, tako kot to naredi polno. Sleherna stvar, s katero se srečaš, mož možu. Zakaj pa so družbena omrežja? zahteva poznavanje fizike ali biologije ali In če ti potem pri fiziki kakšen nadebudnež pri kemije, še najpogosteje vsega naštetega, če bližnjem srečanju prve vrste zabrusi: »Ja, ge jo hočeš razumeti in predvideti nje obnašan- pa bun jes tuo nücal?« in se čisto slučajno je. zalotiš, da si malo jezen, potem ti ne ostane Če znaš pojasniti vse pojave okrog sebe, no drugega, kot da se uščipneš, da ti končno ja, ni treba ravno vseh, tega da nekateri fizi- kane: »Jezni ptiči, facebook, twiter … teh pred- ke ne marajo, tudi pametnejši od nas ne znanj ne postavljajo v prvo vrsto, za vse drugo znajo pojasniti, fiziko obvladaš, kar se v knji- imamo pa starše, mar ne?« gi vseh srednješolskih knjig zapiše v obliki Pa se čez čas pokaže, da le ni vse čisto tako. petice. In če bi bilo tako, potem se našim Življenje, kakršno koli že je, slej ko prej človeka dijakom ne bi bilo treba ukvarjati z nesrečni- prisili, da poišče tisto dobro v sebi, in v sleher- mi pastorkami fizike, ki jih fizika ne mara niku je veliko tega, le da je pri nekaterih pre- preveč, ker so tudi za njena ohlapna merila, sneto dobro skrito, in sam zaorje brazdo, v v dobro uporabnikom, premalo dosledne in katero bo posejal zrno za svoj vsakdanji kruh. ne dijaki, ker so kljub vsemu močno naveza- Takrat se pokaže, da je matematika dama, tista ne na fiziko. prava, rahlo samovšečna, stroga do sebe in Prva od njih je FIZIKA v zdravstveni negi vseh, ki se z njo ukvarjajo. Če ji ne posvečaš Saj ne vem, kje naj začnem. Pa, ker ta hip dovolj pozornosti, te da na čevelj in se znajdeš bereš, reciva kakšno o očesu, kakšno je, iz med tistimi, ki šolo najbolj pridno obiskujejo od česa je, kako deluje, kaj je s slepo pego, julija do začetka septembra, čeprav se ta čas zakaj je daljnovidno, kdaj je kratkovidno in običajnežem za ta posel ne zdi najbolj prime- zakaj so nam starcem roke prekratke, da bi ren. lahko normalno brali. Nič pa ne vem o tem, Pokaže se, da se nekaj damske krvi pretaka zakaj tako radi podležemo čarom modrookih tudi po vejah fizike, čeprav je precej manj ime- plavolask s pravo mero obdarjenosti … nitna kot matematika. Je pa veliko, veliko bolj Ne slišim tvoje pripombe, ker se mi je prag zahtevna. Če z njo ne spiš, nimaš nič od nje, slišnosti precej dvignil. Na avdiometriji sem no ja, nekaj imaš, če že ne težav s sabo, pa z pred časom bil, avdiogram ne laže, pravi mamo, morda očetom, bog ne daj, z vpisom v dohtar, krivi so pa ta mladi iz razreda, ker se naslednji razred. preveč derejo. Ne vem, ali tisti z večjimi uhlji Človek, ki se vpraša, o čem se bo pravzaprav res bolje slišijo, a teorija pravi, da bi morali. učil pri fiziki, je kot brodolomec, ki ima rešilni Ti že zmanjkuje sape. Na spirometrijo bi jopič varno spravljen v žepu. Jopič bo sicer moral. Facebook na pljuča ne deluje kaj pri- ostal suh in cel, a kaj, ko ga tam, kamor ga da spodbudno, veliko boljše je druženje s vodi dejanje, najverjetneje ne bo potreboval. pravo sošolko, pa četudi samo ob klepetu. Največ fizike te lahko nauči življenje. Za to pa Na slabem glasu si, praviš. Verjetnost, da so se je treba ozreti okrog sebe in ga zaživeti v v tvojih letih za to krive glasilke, je precej Stran 22 UTRIP ŽIVLJENJA majhna, lahko, da so te do tega pripeljala ker tja, kamor vodi pretiravanje, polti ne vzame- nespametna dejanja. Ne obupaj, življenje je mo s sabo. veliko, prineslo bo nove priložnosti. Se ti zdi, da ne vidiš dobro. Lahko, da je objekt Ti ob tem nenavadno močno razbija srce. premalo osvetljen. Je svetilo predaleč, ima mor- Ne hodi na EKG, ker bo elektrokardiogram da premalo lumnov – le kaj si gledala, ko si ga pokazal to, kar sam veš, pa si ne upaš priz- kupovala, če pa po novem vse lepo piše na nati, zaljubljen si. embalaži. Te zanima, kaj si misli o tebi. Škoda, malce Imaš težave z ustnicami, ki pokajo. Povprašaj prezgodaj si se rodil. Čez leta bo morda higrometer, lahko, da je zrak žejen. Kakšna EEG znal brati misli. Groza, srčno upam, da mokra cunja na radiatorju bi dobro dela. Ne pre- bom prej postal duh. tiravaj. Ko se kazalec na higrometru približa sto- Magnetne resonance ta hip ne potrebuješ, tici, znajo biti težave s tistimi, ki imajo slabo za rentgen si premlad – mama ve, da ne srce, posebno, če so bolj škrte sorte. kadiš, kakšnega hudega CT pa tudi sovraž- V steklenički je še polno olja, tebi pa se trga niku tvojih let ne privoščim, ker, kot nekateri srce, ker noče ven. Viskoznost je kriva. Hladno Američani trdijo, levkemijo privablja. je, zato se težko pretaka. Bolj kot topla beseda Ne bova več o tem, rajši se pridruživa bo morda pomagala topla roka. damam, ki tudi pri kosilu v eni roki držijo Tudi ti verjameš, da je elektrika dama, ki se ne zrcalo. da šlatati. Pozabi. Pravemu kavalirju podleže FIZIKA v kozmetiki tudi ona. Zrcalce, zrcalce na steni povej … Kaj naj še rečem? Še dobro, da zrcala ne govorijo, sicer bi, Ko se bomo nekoč videli, če se bomo videli, bo tako pogosto se mi zdi, kaj hitro zmanjkalo dobro dela tako topla beseda kot topla roka, pa vej. Kažejo pa. In to na veliko, včasih pa tudi tudi široko srce ne bo odveč. na malo. Res pa je, da ne v prvem, ne v dru- Nasvidenje vsem, ki boste tu našli svoj stol in gem primeru tega tam kjer vidimo ni, torej srčni zbogom tistim, katerih zvezde žarijo pod ga ni in ne lažejo, tudi če lažejo. drugim nebom. Te moti ta bela polt. V solarij bo treba, pa prave žarke bo treba izbrati in ne pretiravati, PRVA POMOČ NA NAŠI ŠOLI Pozdravljen devetošolec, devetošolka! Na zdravstveni šoli se v okviru strokovnih predmetov in modulov učimo tudi prve pomoči. Zelo dobro je, da jo obvladaš, nikoli namreč ne veš, kdaj ti lahko pride prav - vsi bi se verjetno strinjali s to trditvijo. Franc Duh, prof. LETNIK 2014/2015 Stran 23 bilizacije pri zlomih in drugih poškodbah. Na posebnih lutkah se urimo v oživljanju odraslih, otrok dojenčkov. Pri tem uporabljamo AED avtomatski defibrilator - mimogrede, ali ste vedeli, da je na naši šoli nameščen javno dostopni defibrilator? Na poti v zbornico se nahaja, na steni, priročno in zanimivo mesto ;-). Pri pouku uporabljamo tudi nekatere pripomočke, ki so del nujne medicinske pomoči. Zdravstveni delavci in dijaki naše šole svoje znaMarsikomu se pred očmi ob besedi prva nje širimo naprej, med svojce, prijatelje, znance. pomoč pojavi rešilni avto z utripajočimi luč- Pogosto se zgodi, da ljudje nepravilno ravnajo v mi na nujni vožnji. Naši reševalci so hitri in primeru nujnih stanj, nesreč, poškodb ali pa se odlično obvladajo svoje delo, brez takojš- zaradi svojega neznanja sploh ne lotijo prve njega ukrepanja tistih, ki se znajdejo prvi pomoči. Želimo si, da bi bilo takih primerov, ko se na kraju dogodka pa je njihov trud lahko pri prvi pomoči ljudje ne znajdejo čim manj, če že zaman. Od zdravstvenih delavcev in tudi ne moremo vedno vplivati na to, da se nesreče in že od dijakov naše šole vsi pričakujejo več poškodbe ne bi dogajale. znanja s tega področja. Marsikomu od naših dijakov se je že zgodilo, ko se je npr. soseda ali kdo drug samo malce poškodovala pri delu v kuhinji pa je po mobilcu takoj poklical, če ji lahko oskrbi rano saj ta je pa z »medicinske« pa sigurno zna. V vsakdanjem življenju se nam pri delu, vsakodnevnih aktivnostih, na poti, pri športu, na počitnicah, na zabavi lahko marsikaj neljubega primeri. Med nami so tudi bolniki, pri katerih se lahko zdravstveno stanje nenadoma poslabša tako, da ogrozi življenje. Spisek učnih tem prve pomoči je zato kar dolg. Sočasno usvajamo teoretično in praktično znanje. Poleg dobrega predznanja anatomije in fiziologije je potrebno obvladati osnovne smernice in načela prve pomoči. Pri praktičnih vajah v šoli se učimo oskrbe ran, opeklin, zaustavljanja krvavitev, imo- Stran 24 UTRIP ŽIVLJENJA Zaradi tega smo se lani povezali z lokalno televizijo TV AS in posneli pet kratkih izobraževalnih filmov. Verjetno ste jih opazili v njihovem programu, saj jih predvajajo vsak dan dopoldan, popoldan in zvečer . V kolikor pa jih ne ujamete v sporedu, na internetu »poguglajte«: Srednja zdravstvena šola Murska Sobota in prva pomoč. Filmčki na preprost in nazoren način prikazujejo nudenje prve pomoči ob zvinu, ranah, zadušitvi, omedlevici … Igralci so bili naši dijaki, ki so se odlično izkazali, pri maski pa so nam pomagale kozmetičarke. Na spodnjih fotografijah si lahko ogledate utrinke s snemanja. Srečno, na poti izbire poklica, šole in seveda brez nesreč. Maskiranje pred snemanjem Jana Bučar, dipl. med. sestra »Hitro priskoči na pomoč. To je prva definicija uspeha.« (neznani avtor) Nezgoda, ki lahko doleti vsakogar Pa gremo ... Auuu, boli ... LETNIK 2014/2015 Stran 25 Barvna harmonija z majhnim pridihom disharmonije, Laura Kuzmič, 1. k SLOVENSKI TRADICIONALNI ZAJTRK 21. novembra 2014 smo obeležili sloven- tudi ga. ravnateljica. ski tradicionalni zajtrk, ki se je sicer v Slo- Odziv na ponudbo palačink je bil zelo dober, kar veniji izvajal že četrto leto. Letošnje šol- pričajo porabljene surovine. Za peko različnih vrst sko leto smo se tudi mi na Srednji zdrav- palačink smo porabili 40 l mleka, 170 komadov stveni šoli Murska Sobota odločili, da se jajc, 14 kg pšenične moke, 4 kg ajdove, 5 kg pirine. bomo pridružili temu zanimivemu in vse- Ker je na šoli tudi nekaj dijakov z različnimi vrstami kakor tudi koristnemu projektu. Zaradi alergij, smo le-tem ponudili brezgluteinske in pala- velikega števila dijakov smo se odločili, činke brez laktoze. Za nadev so dijaki imeli na vol- da jim bomo preko celega dneva ponujali jo skuto, med, marmelado in tudi še nutelo ter palačinke, kar se je izkazalo za več kot sladki preliv. dobrodošlo. Vlogo kuharjev smo prevzeli kar profesorji, z veliko angažiranostjo pa se je »izdelovanju palačink« pridružila Elizabeta Perša, univ. dipl. živ. teh. Stran 26 UTRIP ŽIVLJENJA NEMČIJA - SEJEM KOZMETIKE IN OGLED »GROZE« - DACHAU 24. in 25. oktobra 2014 smo se dijakinje 3. k in 4. k v jutranjih urah odpravile v München na sejem kozmetike in v koncentracijsko taborišče Dachau. V jutranjih urah, ko smo vse bile še zaspane, smo se odpravile na 6-urno pot in se predramile pred koncentracijskem taborišču Dachau. Naša zaspanost ni dolgo trajala, saj so nas prizori iz Dachaua dodobra zbudili in pretresli. Vživeli smo se v žrtve, ki so jih Hitlerjevi nacisti tam mučili in pobili. Veliko smo se naučili o krutem svetu štiridesetih let prejšnjega tisočletja. Brez besed smo odkorakale iz taborišča, saj smo vse bile močno vživete v mučne zgodbe. Pot smo nadaljevali do Ingolstadta in si tam ogledali mogočen Audijev muzej, nato pa se zvečer še sprehodili po tem lepem majhnem in urejenem mestu, kjer Krematoriji groze smo tudi prespali. Naslednji dan se je naša pot nadaljevala do Münchna, kjer smo vse neučakano čakale sejem kozmetike. Na njem smo se seznanile z novostmi na področju sveta kozmetike. Kupile smo lahko raznovrstne produkte, jih testirale na lastni koži, prav tako pa smo se lahko prepustile razvajati izučenemu strokovnemu osebju. Po nekaj urah zanimivega raziskovanja smo se odpravile v bavarsko prestolnico München, kjer smo poskrbele za lačne želodčke in spominčke zase in naše domače. Sara Grebenar, Katja Faršang in Patricija Farkaš, 4. k Ogled poslikave telesa Počitek po zanimivem ogledu in po napornih nakupih LETNIK 2014/2015 Stran 27 16. TEKMOVANJE V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI smo imeli vprašanja, ki se nanašajo na omenjeno bolezen. In ker je na tekmovanjih pač vedno tako, da so nekateri dobitniki prvih mest, smo se v naslednji krog – na državno tekmovanje uvrstili Žan Jerenko, Vanja Zadravec in Marinela Hari, vsi iz 4. letnika. Omenjeno tekmovanje je potekalo v Šolskem centru Velenje, v soboto, 22. novembra, kamor smo se odpeljali z avtobusom skupaj Dijaki naše šole imamo vsako leto možnost sodelovanja na različnih tekmovanjih, ki so obarvane bodisi logično, iznajdljivo, esejsko- umetniško, športno oz. teoretično-strokovno. Eno izmed teh je tudi tekmovanje iz sladkorne bolezni, ki ga vsako leto pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije in to za osnovnošolce in za srednješolce. Letos je potekalo že šestnajstič. Tako je v petek, 17. oktobra 2014 potekalo šolsko tekmovanje, ki se nas je udeležilo kar 45 dijakov. Zastavljena z drugimi tekmovalci iz Pomurja. Tam se nas je zbralo kar 382 učencev iz 146 šol. Pred samim tekmovanjem so nam gostujoči pripravili kratek zanimiv program. Naloge so bile kar zahtevne, vendar je srebrno priznanje prejela tudi naša Marinela Hari. Tudi z Vanjo se nisva slabo odrezala. Skupaj smo preživeli lepo sončno dopoldne v tem lepem in rudarsko obarvanem mestu, domov pa smo se vrnili z novimi spoznanji in še več znanjem o tej kruti sodobni bolezni. Žan Jerenko, 4. c LONDON & BARCELONA Dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota v spremstvu dveh profesorjev (Edvard in Mateja Jakšič) so jesenske oz. krompirjeve počitnice preživeli v znamenju spoznavanja evropskih mest. Tokrat so v okviru obveznih izbirnih vsebin proste izbire obiskali (25.-29. 11. 2014) prestolnico Velike Britanije London in večno mesto Barcelona. Ogledali so si vse večje znamenitosti teh prelepih mest. Edvard Jakšič, mag. zdr. nege Stran 28 UTRIP ŽIVLJENJA LJUBO DETE Vsak otrok je bolj dragocen in bolj čudovit kakor vsa čudesa tega sveta – bolj zapleten, kakor vsi vrtinci sonca – bolj se zmore spreminjati, rasti in ustvarjati kaj novega. In za nas, ki te ljubimo – si od vseh teh otrok najbolj dragocen, najbolj potreben za naše veselje. Tvoje oči bodo videle, tvoj duh bo raziskoval, tvoje srce bo ljubilo, tvoje roke ustvarjale. Veseli se življenja – saj je posebno darilo. (Pam Brown) V modul zdravstvena nega otrok in mladostnikov je vključen vsebinski sklop diagnostično- terapevtski posegi in postopki v zdravstveni negi otroka in mladostnika. Če povem na bolj razumljiv način, je to praktični pouk, ki ga izvajamo na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Srečamo se v četrtem letniku, kot bi starejše, modrejše gospe rekle, ko so dijaki že bolj resni, odgovorni … Srečujemo se dvakrat tedensko na oddelku, kjer prevzamemo male paciente v našo oskrbo, ki so nam zaupani. Po jutranji, ustni in pisni, predaji službe zdravstvene nege, na kateri izvemo vse o težavah, problemih in vzroku hospitalizacije naših malih pacientov, se odpravimo v bolniške sobe. Pregledamo medicinsko in zdravstveno dokumentacijo ter temperaturni list. Ugotovimo negovalne probleme, postavimo si cilje, načrtujemo negovalne intervencije in delo se lahko začne. Velikokrat je prisoten tisti zdrav strah, ker pravijo nekateri dijaki, da takšnega majhnega bitjeca pa res še nikoli niso imeli v rokah. »Le kako ga naj primem, da mu kaj ne naredim?« se pogosto vprašajo dijaki, a strah je odveč. Vsaj po mojem. Negovalne intervencije že prej vadimo, usvojimo in se jih naučimo v kabinetnih vajah, na specializiranih lutkah. Teoretično znanje si pridobimo, res je, da se delo z lutko ali živim otrokom razlikuje, vendar je potrebno le zaupa- nje vase, v svoje znanje, zmožnosti in potem gre delo lažje od rok. Zajete so negovalne intervencije nege otroka od kopanja, oblačenja, hranjena do tistih bolj zahtevnih, ki pa so odvisna od bolezenskega stanja otroka. Vmes pa je ogromno tolažbe (cartanja) in igre z otrokom. Brez tega ne gre. Potrebno je biti pristen in srčen pri delu z otroki, ker ti zelo hitro ugotovijo, kdo je tisti, ki je vreden njihovega zaupanja in pozornosti. Osebno mi je posebej zanimivo, ko predvsem fantje pridejo na oddelek, najprej vsi možati in pogumni, češ da jih te male rokice in očke že ne bodo omrežile. Potem pa vidiš, kako se jim prikupijo ta mala, ranljiva bitja, jim zlezejo pod kožo, kako jih pestujejo, se trudijo, da jim zadovoljijo vse potrebe in so jim popolnoma na razpolago. LETNIK 2014/2015 Stran 29 zem … Tudi vse te osnovne veščine razvijamo tekom praktičnega pouka. Naše druženje hitro mine, po navadi prehitro. Poslovimo se z lepimi mislimi, občutki, da smo pomagali tistemu najbolj ranljivemu bitju – otroku. Ko je bil žalosten, prestrašen, smo mi bili tisti, ki smo bili tam samo zanj. Mu nudili oporo, uteho, tolažbo. S stiskom, dotikom, nežnostmi, pestovanjem, brisanjem solz ... Morda se komu zdi to premajhen, nepomemben vložek na njegovi poti k ozdravljenju, ampak če ni zadovoljna, potolažena duša, tudi telo ne more začeti proces celjenja, ozdravljenja. Plačilo? To je tisti pristen, nedolžen, od srca namenjen nasmeh in »pa, pa« z mahanjem v slovo, ki ti seže do srca in spoznanje, da si na pravi poti, da si izbral poklic, ki ti bo dajal veliko energije in zagona iz dneva v Velikokrat sodelujemo tudi z mamicami, ki so nov dan. Da si po vseh padcih in vzponih, spremljevalke otrok. Trend se spreminja in imajo po dobrih in slabih dneh, še vedno človek in pravico ter možnost sobivanja s svojim otrokom. pol! Zato je še toliko bolj pomembna poklicna komunikacija, profesionalen odnos, empatija, altrui- Tanja Flegar, dipl. med. sestra Stran 30 UTRIP ŽIVLJENJA OBISK 14. FESTIVALA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE V LJUBLJANI V Cankarjevem domu Bil je 30. september 2014, ko smo se končno potekal. Med pešačenjem do Cankarjevega dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, doma, prostovoljci v Splošni bolnišnici Murska Sobota, zanimivosti: odpravili na izlet v Ljubljano, na katerega smo že parlament, nebotičnik in še kaj. Ko smo prišli tako željno čakali, in sicer pod do naše ciljne točke, smo se vodstvom ge. je bila speljana na hitro, je profesorica Prešernov trg s razkazala tržnicami, najprej spoznali z vodilnimi, se prijavili, fotografirali, Irene Šumak, magistre zdravstvene nege. Organizacija nam a in si ogledali ponujeno. Bilo je veliko zanesljivo. Zelo smo bili srečni, ko nam je zanimivih stvari, profesorica Irena Šumak sporočila, da gremo v predstavile so se potovalne agencije, bile so Ljubljano na že 14. festival za tretje življenjsko različne ugodne ponudbe term ter zdravilišč, obdobje. Vožnja do Ljubljane ni bila naporna, trgovin s pripomočki za starejše, bolne in ker smo se zelo zabavali. V Ljubljano smo invalide, različne zavarovalnice, slovenske prispeli okoli 10.00, gospod šofer nas je odložil železnice ter Telekom Slovenije, ki so nam blizu Tromostovja. Najprej nas je profesorica ponujali in predstavili veliko ugodnosti ter peljala v Cerkev Marijinega oznanjenja oz. v izbire. Predstavila so se številna društva in frančiškansko cerkev. Nato smo se odpravili zavodi, proti Cankarjevemu domu, kjer je ta festival pridelovalci domače bio hrane in kozmetike, policija, sponzoriranje slovenska izdelkov, vojska, LETNIK 2014/2015 Stran 31 zdravstveni, kulturni, šolski zavodi in številni bilo prijetno toplo, kjer so nas božali sončni drugi. Bil je tudi program za obiskovalce ter žarki ob čudovitem razgledu na mesto ter različna strokovna predavanja na temo kot je ljubljanski grad in ostale zanimivosti. Ko smo inkontinenca. Nato smo imeli na voljo dve uri, spili kavo in se pozabavali v naši prestolnici, da smo si sami ogledali, kar smo si želeli. je bila ura 16.30, torej čas, da zapustimo Osebno me je zelo navdušilo društvo s psi, ki prelepo mesto in se odpravimo proti domu. pomagajo dislektikom, duševno manj razvitim Na poti proti kombiju, smo se ustavili na osebam ter starostnikom po domovih za mostu, ključavnice starejše krajšati čas in jih vzpodbujati. Nato ljubezni nad Ljubljanico. Tam smo se še smo se odpravili na kosilo in imeli dve uri časa zadnjič fotografirali in se nato res sprehodili za ogled okolice. Bili smo tudi na Kongresnem do kombija, ki nas je odpeljal domov. Bil je trgu, kjer se je odvijala prireditev za bruce ter resnično čudovit dan. študente višjih letnikov ter ostalih prisotnih. Bilo Zahvaljujemo se seveda tudi naši prijazni je zelo zabavno. Med drugim smo tudi srečali ravnateljici Srednje zdravstvene šole Murska nekatere naše bivše dijake, ki sedaj študirajo v Sobota, Zlatki Lebar, ki nam je odobrila in Ljubljani. Imeli smo se res fantastično in še omogočila vreme nam je služilo. Ko se je čas iztekel, smo nepozaben in poučen izlet. Iskrena hvala! kjer se dobili na dogovorjenem mestu in potem smo šli do ljubljanskega nebotičnika, kjer nas je profesorica Irena počastila s kavo. Na vrhu je Uživali smo na mostu ljubezni so ta zaklenjene poln lepih spominov, Vanja Zadravec, 4. c Stran 32 UTRIP ŽIVLJENJA KAKŠNA ZNANJA IN VEŠČINE NAM NUDIJO PROGRAMI NA NAŠI ŠOLI Mihael Vrbnjak, dijak 3. letnika, smeri zdravstvena nega je zapisal:« Dolgo sem premišljeval, kam bi se vpisal v srednjo šolo. Tako kot marsikateri izmed vas, tudi jaz kot devetošolec, nisem vedel, kaj bi v življenju rad postal. Starejše sestra me je navdušila nad srednjo zdravstveno šolo, ki jo je obiskovala tudi sama. Sprva mi misel ni bila ravno všeč, vendar lahko sedaj iz lastnih izkušenj povem, da bi se še enkrat enako odločil. Sedaj imam izoblikovan cilj, da bom v življenju s svojim delom pomagal čim več ljudem in se želim zaposlil v kateri izmed zdravstvenih ustanov. V tretjem letniku imamo prvič prakso v bolnišnici. Sprva me je bilo zelo strah, kajti nisem vedel, ali bom delu kos. Moram priznati, da me je bilo kar precej strah, saj smo se v šoli praktično učili le na lutkah, v bolnišnici pa so ljudje, ki potrebujejo tvojo pomoč, dobro komunikacijo ter strokovno nego. Od začetka seveda ni bilo enostavno, vendar sem s časom in z že do sedaj pridobljenimi izkušnjami ugotovil, da me to delo zelo osrečuje, še posebej, ko me pacienti nagradijo z zahvalo in nasmehom.« Sara Grebenar, dijakinja 4. letnika, smer kozmetični tehnik: »Naš poklic je eden najbolj ženstvenih, hkrati pa zelo uporaben v vsakdanjem življenju, saj znamo sanirati vraščen noht, le-te pravilno ostriči, da ne pride do deformacij, jih lepo urediti z gel laki, pravilno negovati obraz z dekoltejem, se naličiti za vsak dan in posebne priložnosti; prepoznamo razna kožna znamenja in vemo, kdaj moramo obiskati dermatologa, predvsem pa znamo določiti tip kože in jo negovati s primernimi izdelki, da bo dolgo ostala mlada, lepa, čvrsta in brez gub. Prav tako znamo kožo ubraniti in izboljšati pred celulitom. Dobro znamo poskrbeti, da bomo v poletnih mesecih brez vsake dlakice, skratka, da bomo za dlje časa lepe od glave do peta.« Ana Lajh: dijakinja 2. letnika, smer bolničarnegovalec: Zelo sem vesela, da sem izbrala smer, kjer se odlično počutim. Delo s starejšimi mi je namreč zelo pri srcu, saj jim velikokrat pomagam že s prijaznim pogovorom. Sicer pa že znam veliko; od razkuževanja postelje in okolice, do merjenja vitalnih funkcij, hranjenja, celotne nege; skratka obvladam že celoten pristop do varovanca. Vsakokrat se s prakse vrnem bogatejša za kakšno življenjsko zgodbo, z njihovih obrazov pa žari zadovoljstvo, da so jo imeli s kom deliti. To mi veliko pomeni in vesela sem, da sem se odločila za ta human poklic.« Dinamika kvadrata, Katja Kerec, 1. c LETNIK 2014/2015 Stran 33 MANIKURA Namen manikure je, da ohranimo roke in nohte zdrave. Kako pa potekajo vaje? Najprej se preoblečemo v delovno obleko, si spnemo lase in si pripravimo vse, kar potrebujemo za nemoten potek dela. Nato stranko posedemo in začnemo z delom. Pred tem si še nadenemo zaščitne rokavice, da preprečimo prenos glivic ali okužb, če jih stranka ima. Najprej ji roke očistimo z antiseptičnim sredstvom, odstranimo star lak, če ga ima, in temeljito pregledamo roki. S stranko se pogovorimo o negovalnih problemih, nato pa pričnemo z delom. Odstranimo odvečno obnohtno kožico, nanesemo sredstvo za odstranjevanje kožice, odmrlo kožo odstranimo s paličico iz oranževca. Oblikujemo konico nohta. Poliramo, če je potrebno. Odstranimo odvečno maščobo z nohta. Lakiramo in nanesemo negovalno olje in kremo. Poleg te klasične tehnike še poznamo half moon tehniko, francosko manikuro in Shellac. Po končanem delu pospravimo stvari, razkužimo in damo sterilizirat pribor, obrišemo delovne površine in se preoblečemo. Tamara Horvat in Cindy Muminović, 4. k Stran 34 UTRIP ŽIVLJENJA KREME SI ZNAMO IZDELATI SAMI V programu kozmetični tehnik je kar veliko laboratorijskih vaj. Opravljajo se pri predmetih kemija, biologija, mikrobiologija, kemija v kozmetiki, splošna kozmetologija in kozmetični izdelki. Zagotovo so vaje najzanimivejše pri predmetih splošna kozmetologija in kozmetični izdelki, kjer dijakinje svojo teoretično znanje o tehnologiji izdelave kozmetičnih izdelkov podkrepijo z izdelavo najrazličnejših oblik kozmetičnih izdelkov. Na začetku se seznanijo s specifičnim laboratorijskim priborom in pripomočki, ki so v uporabi v kozmetiki in farmaciji. Naučijo se pravilnega tehtanja na natančnih analiznih elektronskih tehtnicah, sejanja z lekarniškim sitom, mešanja sestavin v patenah in segrevanja na vodni kopeli. Pri svojem delu spoznajo različne komponente naravnega in sinteznega izvora kot so lanolin, vazelin, različna eterična olja, kakavovo maslo, spoznajo pomen konzervansov in antioksidantov. Naučijo se tudi razlikovanja med tipi kože in spoznavajo izdelke za posamezen tip kože. Tako dijakinje kar hitro spoznajo, da je kozmetika cela znanost, ki zahteva povezavo veliko znanja. Pri vajah so dijakinje tretjega letnika izdelale kremo z vitamini, namenjeno suhi, starajoči se koži. Izdelale so jo iz mandljevega olja, glicerola, prečiščene vode in z dodatkom emulgatorja. Kremi so dodale tudi vitamin E in konzervans. Kremo so odišavile s poljubnim eteričnim oljem, najpogosteje so izbrale vonj pomaranče. Nastala je prijetna vlažilna krema, ki se hitro vpija v kožo. Največ preglavic so imele s polnjenjem kreme v ovojnino. Na koncu so svoj izdelek ponosno odnesle domov, kjer ga s pridom uporabljajo. Lea Flisar Miholič, prof. LETNIK 2014/2015 Stran 35 KOZMETIČNA NEGA TELESA le depilacijo, anticelulitne postopke, obloge za telo, pilinge, masaže ... Najprej smo se lotile pilinga celotnega telesa. S tem smo odstranile odmrle celice kože. Pri depilaciji rok in nog smo si pripravile vse potrebno in se lotile dela. Pri anticelulitnem postopku smo uživale, saj smo bile zavite v folijo kot »darilca«. Prišel je dan, ki smo se ga zelo veselile – masaža. Masirale smo noge, roke in hrbet. Pri tem smo S kozmetično nego telesa smo se prvič sre- se zelo sprostile in čale v 3. letniku. Za nas je to bilo nekaj čisto pozabile na novega in zanimivega. Že prej smo bile s šolo, teste in dru- tem dokaj seznanjenje, ampak ne tako pod- ge robno kot smo jo spoznale pri tem predme- probleme. vsakodnevne tu. Najprej smo predelale snov in se nato lotile praktičnega dela. Bile smo neučakane, saj smo si zelo želele spoznati nekaj novih stvari. Pri tem predmetu smo spozna- Patricija Farkaš in Melani Zadravec, 4. k Dinamika kvadrata, Hana Cifer, 1. a Stran 36 UTRIP ŽIVLJENJA PEDIKURA kurjih očes, oblikovanje in lakiranje nohtov ...) in lajšamo težave utrujenih nog s pomočjo masaže. Pri medicinski pedikuri so zahtevana poglobljena znanja, izkušnje in izjemna preciznost. Poleg postopkov, naštetih pri estetski pedikuri, izvajamo sanacije ragad (globljih kožnih razpok na stopalih), globljih in težje dostopnih otiščancev in kurjih očes, sanacije vraščenega nohta, oskrba žulja. Kaj sploh je pedikura? Pedikura je negovanje zdravih, utrujenih ali lažje poškodovanih nog. Ločimo estetsko in medicinsko pedikuro. Pri estetski pedikuri izvajamo postopke, s katerimi noge lepšamo (odstranjevanje poroženele kože, otiščancev, plitvih Kaj smo se že naučili? Najprej smo spoznali zgradbo in funkcijo spodnjega uda in noge, razna obolenja nog, nohtov in deformacije stopal, obolenja stopal s tumorji ... Naučili smo se kako delati s stranko, kako zaščititi sebe ter kako pripraviti pripomočke in prostor pred pričetkom izvajanja pedikure v salonu. Na koncu pa seveda tudi kako pravilno izvesti pedikuro. Pa začnimo! Za začetek pedikure si najprej ogledamo strankina stopala ter povprašamo stranko ali ima sladkorno LETNIK 2014/2015 Stran 37 bolezen. V primeru, da je nima, lahko začne- obnohtni kanal prost in noht ne vrašča. Vraščen mo z 10-minutnim namakanjem nog, s čimer noht saniramo s temu primernimi kleščami bomo stranki zmehčali trdo kožo. Če pa je (ravno in koničasto rezilo) ter s kotno pilo stranka obolela s sladkorno boleznijo, pa iz (poravnamo neraven nohtni kanal). Po tem vza- zdravstvenih razlogov izpustimo namakanje memo klešče za krajšanje nohtov in klešče za nog v vodni kopeli. Med tem časom si pripra- obnohtno kožico. Ko končamo s krajšanjem vimo instrumente potrebne za izvajanje pedi- nohtov, vzamemo pilo za oblikovanje in glajenje kure. Po 10. minutah namakanja noge obri- robov nohta. Na koncu poprimemo še za strga- šemo, jih še enkrat pregledamo, razkužimo lo, na katerega nalepimo površino za glajenje. ter s credo rezilom odstranimo odmrlo poro- Z njim zgladimo površine pete in podplata, kjer ženelo kožo. V primeru, da ima stranka kurja smo odstranjevali poroženelo kožo. Ko zaključi- očesa to saniramo s kiretnimi nožki. Za tem mo noge razkužimo, namažemo z masažno si ogledamo nohte. Najprej s prostim oče- kremo ter zmasiramo. Po opravljenem delu som, za tem pa še s pomočjo lupe, da bi instrumente skrbno dezinficiramo in sterilizira- lažje ocenili stanje nohtov ter prostih obnoht- mo. nih kanalov. Vzamemo dvojni tamponer (ekshavator), s katerim preverimo ali je KOZMETIČNA NEGA OBRAZA Poleg vsega ostalega, se učimo tudi, kako urediti obraz. Pri tem predmetu se učimo čiščenja make up-a, površinskega čiščenja, korigiranja obrvi, globinskega čiščenja, masaže obraza in dekolteja, barvanja obrvi in trepalnic ter depilacije terminalnih dlačic na obrazu. Tajda Hozjan in Janja Kavaš, 4. k Nuša Cipot in Laura Nemet, 4. k Stran 38 UTRIP ŽIVLJENJA INOVACIJSKI PROJEKT: NOVO UČNO OKOLJE, ZANIMIVEJŠI POUK, BOLJ MOTIVIRAN DIJAK Cilji projekta: učne vsebine poenostaviti in povezati z vsa- ugotoviti in raziskati čim več zanimivih kodnevnim življenjem. učnih okolij, preko zanimivega učnega okolja pri dijakih povečati motivacijo za delo, z različnimi učnimi okolji dijakom prikazati Projektni dnevi: 1. letnik – 5 dni pridobivanja znanja izven šolskih klopi učne vsebine na različne načine, 2. letnik – dva dni pridobivanja znanja izven v različnih okoljih povečati aktivnost dija- šolskih klopi kov in doseči večjo sproščenost, 1. letnik Terme Vivat, Moravske Toplice Sprostimo se ... Velika Polana - Miško Kranjec Kranjčeva domačija Velika Polana - Miško Kranjec Knjižna soba Napis na hiši LETNIK 2014/2015 Stran 39 Zadruga Pomelaj (ekologija in zdrava prehrana) Čebelji gradič - Krapje Čebelji muzej Čebelji dom 2. letnik - Mladi in morje - Debeli rtič Jutranja telovadba Energetski park Strunjan Stran 40 Pohod do Pirana UTRIP ŽIVLJENJA Zdrava prehrana Edvard Jakšič, mag. zdr. nege MATERINŠČINA MALO DRUGAČE Cankarjevega tekmovanja so se v preteklos- jana Bručič, Mirjana Flajšaker, Martina Kramber- ti večinoma udeleževali gimnazijci, srednje ger, Anita Prajnar in Darijan Zorko (2005), Marti- strokovne šole smo se vključile razmeroma na Kramberger, Danijela Čurič, Valentina Koštric, pozno; s tekmovalkami iz naše šole smo se Andreja Mlinarič, Blaž Nemec (2006), Mateja pridružili leta 1997. Tekmovanje je bilo sto- Mencigar, Urška Halabarec (2007), Tajda Gredar, penjsko, kar pomeni, da so osnovnošolci Filip Vlaj in Laura Žigert (2008), Nina Abraham, predstavljali 1. stopnjo, 1. in 2. letnik sred- Sara Koler, Manuela Makovec, Erik Mertik in Lau- nješolcev je bila 2. stopnja, 3. in 4. letnik ra Žigert (2009), Tajda Gredar, Sandra Vratar in srednje šole pa 3. stopnja. Laura Žigert (2010). Staša Titan, Sara Koler, San- Za nami je 16 tekmovalnih let in dosegli smo dra Vratar in Urška Godvajs (2011). čudovite rezultate. Srebrnih priznanj je bilo do sedaj 52: Andreja Huber in Pavla Premoša (1997), Pavla Premoša in Martina Roudi (1998), Pavla Premoša in Simona Šinko (2000), Mojca Gomboc, Ksenja Prkič in Danijel Škafar (2003) Liljana Bručič, Mirjana Flajšaker, Mojca Matiš, Andreja Mlinarič, Barbara Ritonja in Petra Veren (2004), Maja Broder, Lil- Zlatih priznanj je bilo do sedaj 19 (državno tekmovanje): Mirjana Flajšaker (2003), Anita Prajnar in Danijel Škafar (2004), Monika Camplin in Sabina Zamuda (2005), Mirjana Flajšaker in Anita Prajnar (2006), Janja Knez in Laura Žigert (2007), Danijela Čurič in Tajda Gredar (2008), Sandra Vratar in Laura Žigert (2010). Staša Titan, Sara Koler in Sandra Vratar iz 3. b stopnje in Urška Godvajs iz LETNIK 2014/2015 Stran 41 2. b stopnje, vsa dekleta, ki so uspešna, saj je osvojila zlato Cankarjevo priznanje; mentori- se uvrstila na državno tekmo- ca Brigita Štumpf Sovič. vanje (2011). V letošnjem šolskem letu 2014/15 je prav tako 11 tekmoval- Tekmovalke, ki so se dvakrat cev doseglo bronasto priznanje in ena tekmovalka srebrno pozlatile, so: Mirjana Flajšaker, priznanje; to je Vanja Zadravec, iz 4. c; mentorica Judita Anita Prajnar in Laura Žigert, Kalamar. mentorica Brigita Štumpf Sovič Vanja Zadravec se bo marca udeležila državnega tekmova- ter Sandra Vratar (mentorica nja. Metka Prelog). Srebrno priznanje v šolskem letu 2010/11 so prejeli: Damjan Na vse tekmovalce, še posebej pa na dobitnike priznanj, smo mentorice izredno ponosne. Fujs, Tanja Vrbnjak, Sandra Vratar in Urška Godvajs. Brigita Štumpf Sovič, prof. Dobitnice srebrnih Cankarjevih priznanj v šolskem letu 2012/13 pa so: Tjaša Novak, Sara Faflek, Nuša Iskra in Petra Škodnik. Državno tekmovanje je bilo 23. 3. 2013 v Mariboru in udeležilo se ga je pet dijakinj: Tjaša Novak, Sara Faflek, Nuša Iskra, Petra Škodnik in Maša Kaučič. Zlato priznanje sta osvojili Nuša Iskra in Sara Faflek, mentorici Brigita Štumpf Sovič in Judita Kalamar. V lanskem šolskem letu, 2013/14, nas je kar 11 tekmovalcev razveselilo z bronastimi priznanji, trije pa celo s srebrnimi, in sicer: Žan Jerenko iz 3. c razreda, Damjan Fujs 4. b razreda in Anja Kovač iz 1. a razreda. Na državnem tekmovanju v Rušah je bila Anja Kovač zelo Vanja Zadravec, Tamara Kohek, Patricija Forjan z mentoricama Stran 42 UTRIP ŽIVLJENJA MATEMATIKA PO NAŠE Pri nas na šoli se pri matematiki ne dogaja rezultat. nič posebnega. Začnemo v prvem letniku kot Hitro mine prvi letnik in s tem celo ponavljanje v vrtcu. Naprej preštevamo stvari, se učimo osnovnošolskega znanja o računanju. Potem pa seštevati in množiti ter nekaj odštevati. nove stvari. Kar naenkrat več ni dober izgovor, Seveda pri tem ugotovimo marsikaj nenava- da nam matematika ne gre, ker imamo iz osno- dnega, kot na primer, da imajo mačke osem vne šole slabo podlago in da so učitelji tam tačk. Kako? Ja, dve levi, dve desni, dve delali tako in tako. Treba je vse znova in na sprednji in dve zadnji. Osem torej. Ko ugoto- novo. Nekaterim ni jasno, da sinα ni potomec vimo, da nam tudi odštevanje ne gre povsem moškega spola oziroma alfa samec, temveč kar dobro, začnemo računati s celimi števili. Tu uporabna kotna funkcija. Tudi težiščnica ni je še hec. Število -5 pomeni, da mora na sošolka ali prijateljica, ki teži, ter da sečnice ni avtobus vstopiti še pet potnikov, da bo pra- pri geometriji in da jo najdemo drugje. Ekspo- zen. Ko se glede tega nentna funkcija nam prikaže, kako hudo hitro nekako in poteka razvoj družin bakterij in virusov in zakaj dogovorimo »Naj vas ne pogruntamo, nam je zdravljenje tako počasno. Naučimo se, kako skrbijo vaše osnovno računanje nika- pripravljati ustrezne odstotne raztopine, tako da težave z kor ne gre, začnemo upo- vprašanje, kje bomo to matematiko potrebovali, rabljati žepna računala, po zelo hitro potihne. Ko začnemo preračunavati domače kalkulatorje. Tako prostornine s primeri iz življenja, zelo hitro priv- Zagotavljam dobimo novega krivca za rejo želje, da bi to počeli le z matematičnimi vam, moje so napačne izračune. Poglej- modeli. matematiko. da večje.« (Albert mo na primeru (4 - 2)/2. Že je tu četrti letnik in maturantski ples, kar izko- Mnenja so deljena. Eni ristimo tudi pri kombinatoriki in računamo, koliko trdijo, da je rezultat 1 drugi plesnih parov lahko sestavimo v razredu in se 3. Kdo ima prav? Kalkula- nasmejimo ob dejstvu, da dva fanta pa že ne tor seveda. Pa še tu je bosta plesala v paru. Še loterija je tu in računa- problem, ker sta na njih oba rezultata. Ugo- nje z denarjem. Zelo hitro ugotovimo, da je v tovimo, da nas tehnologija ne reši vedno. Sloveniji večja verjetnost, da nas zadane strela, Nastopijo še nove težave, ko pri deljenju pri- kot pa da bi zadeli glavni dobitek na lotu. Naza- demo do rezultatov, da na dvorišču skače dnje odvajamo in to ne na WC-ju, temveč raču- 19,8 kokoši, da imamo v svinjaku 4,3 puj- namo odvode in iščemo največje ter najmanjše skov in da je v srednji šoli 518,5 dijakov in vrednosti različnih funkcij. Pa še to: dijakinj. Ta čudna matematika. Kaj si je gos- Mali Janez je bil zelo slab v matematiki. Njegovi podinja na kmetiji privoščila in skuhala koko- starši so poskusili vse: inštrukcije, posebne spo- šjo juho le iz peruti ene kokoši in jo pustila minske kartice, posebne učne centre, na kratko skakati po dvorišču? Kruto! Uporabiti mora- vse, na kar bi lahko človek pomislil. Končno, kot mo svojo glavo in ugotoviti, kaj nam pove popolnoma zadnjo možnost, so Janeza vpisali Einstein) LETNIK 2014/2015 Stran 43 v domačo katoliško šolo. mogla več zadržati radovednosti. Že prvi dan se je mali Janez vrnil iz šole z zelo Šla je v njegovo sobo in ga vprašala: resnim obrazom. Niti mamice ni poljubil v poz- "Sinko, kaj je bilo to? A so bile nune?" drav, kar naravnost v svojo sobo je odšel in se Mali Janez jo je pogledal in zmajal z glavo. začel učiti. Knjige in zvezki so bili razstavljeni po "Ne!" vsej sobi in Janez se je pridno učil. Mama je bila "Pa kaj potem," je nadaljevala, "so bile vsa navdušena. Ko ga je poklicala h kosilu, je knjige, disciplina, učitelj, uniforma? KAJ je bila zelo presenečena, ko je takoj, tisto minuto, bilo?" ko je končal kosilo, brez besed odšel v sobo in Mali Janez jo je pogledal in rekel: se ponovno začel učiti. Tako se je godilo kar "Veš, prvi dan, ko sem prišel v šolo in nekaj časa, mama pa je dan za dnem poskušala sem videl tistega fanta na zidu, pribite- odkriti, kaj je povzročilo to spremembo. Končno ga na veliki plus, mi je bilo takoj jasno, je mali Janez prinesel domov spričevalo. Tiho ga da se tu ne zafrkavajo!" je položil na mizo, šel takoj v svojo sobo in se spet posvetil knjigam. S tresočimi rokami je Božidar Šalamon, prof. mama pogledala spričevalo in pošteno šokirana zagledala petico pri matematiki. Zdaj pa ni Matematika malo drugače … čokolade bi ... Stran 44 UTRIP ŽIVLJENJA MOJA ŠOLA, MOJ DRUGI DOM … Pisalo se je na sem spoznala, da če sem dobila anatomijo pet, informativnih dnevih, ko sem prvič prestopila ki je vsekakor zahteven, a pomemben predmet, prag ni nič na svetu več, kar bi me zaustavilo pri Srednje leto 2011, zdravstvene februarja šole Murska Sobota. Na samem začetku mi je bil najbolj mojem učenju, vlaganju truda in seveda všeč ta naš akvarij z ribicami in želvami. Le- pridobivanju znanja ter odličnih ocen. Tukaj se ta je bil pika na i, da grem na to šolo. Ne je vse začelo. Pridobivati sem začela učne vem zakaj, ampak nenormalno se mi je navade, učila sem se vsak dan z največjim dopadel in še zdaj jih rada pogledam, kako veseljem in to se je tudi poznalo pri mojih plavajo. Seveda pa to ni bil glavni razlog, da ocenah. Predvsem pa sem postajala vse bolj se vpišem sem. V osmem razredu sem ambiciozna po novih znanjih izven šole in govorila, da hočem v to šolo, ker hočem biti dobivala sem široke poglede na življenje in vso zaposlena v bolnišnici in pomagati, tistim, ki dogajanje v njem, kot sem že prej napisala, so pomoči potrebni. Ko sem izvedela, da ni doživljala sem neko razsvetljenje. Stvari so se omejitev in da sem sprejeta, sem bila gladko odvijale naprej. 2. letnik je bil najbolj neizmerno vesela. Poletne počitnice so se naporen zaradi veliko predmetov, predvsem končale in postali smo naivni fazančki. Prvi strokovnih, a ni bil težek. dan nas je seveda bilo kar malo strah, da bomo morali jesti feferone. A na srečo nisem nobenega poskusila, bila sem pa dodobra porisana, kot naj bi se za prvi dan spodobilo. Kot vsaka stvar hitro mine, je minil tudi naš krst, kaj hitro se je začelo učenje, pisanje testov, spraševanje … Osebno mi je bil prvi letnik težek, ker se nikakor nisem mogla privaditi na učenje. Kar me je seveda ob koncu leta drago stalo. Najtežja predmeta v 1. letniku sta bila zame anatomija in matematika. Ampak, ko sem zaključila prvi letnik, in napredovala v drugega, sem kmalu spoznala, da niti anatomija, niti matematika nista noben ''bau-bau''. Anatomijo sem dobila pri ustnem spraševanju pet, ta ocena, ki jo je zelo težko dobiti, če se ne naučiš celotne snovi, je bila kot neko razsvetljenje v mojem življenju. Še zdaj sem hvaležna, da sem jo dobila. Ker Prikorakali smo v tretjega, ki je bil pester, zaradi prakse in PUD-a v bolnišnici. Tukaj sem začela dvomiti, ali je res to delo zame. Predvsem zaradi praktičnega usposabljanja pri delodajalcu (PUD), ker smo tam morali biti samostojni, ni bilo profesorjev, ki bi nas nadzirali in nam pomagali. Prepuščena sem bila sama sebi. Bila sem zelo razočarana, ko sem spoznavala, da to ni to, kar sem pričakovala, da bo. Ta en mesec se mi je zelo vlekel, komaj sem čakala, da pridem v šolo. Svojim sošolcem sem ves čas govorila, da imam pouk rajši kot pa prakso. Pa vseeno, 3. letnik je minil kot bi mignil, tudi zaradi prakse od septembra do decembra, ki smo jo imeli s profesorji, ki mi je absolutno bila boljša kot PUD, ker so nas profesorji vzpodbujali z lepimi besedami in nam vlivali moči s svojim znanjem, izkušnjami in ne malo kdaj tudi s šalami. Bili smo v domu za starejše, na internem in na kirurgiji. Na začetku mi je bil dom LETNIK 2014/2015 Stran 45 izmed vseh najbolj všeč, verjetno, ker je bil naša oddelek, čeprav smo bili tam malokrat. prva točka in seveda tudi, ker ni nobenega hitenja Da pa seveda ne pozabim na naš kot v bolnišnici zaradi vizit. Tudi kirurgija mi je bila maturantski ples, ki je najbolj aktualen v 4. zelo zanimiva, ker smo videli marsikatere rane in letniku. Že v tretjem letniku smo se vsak dijak je lahko en dan prakse šel na kirurško pogovarjali o maturantskem plesu in kaj urgenco, kjer smo spoznavali, kako potekajo hitro nas je dohitel. Kot bi mignil, je prišel, stvari. Bila sem tudi na ogledu manjše operacije, štirje meseci so odleteli s svetlobno ki mi je bila zelo zanimiva in sem bila vesela, da hitrostjo in 31. januar 2015 je bil pred vrati. sem jo lahko opazovala. Mesece plesnih vaj smo porabili, se družili, Ta letnik mi je bil zanimiv in lep, tudi izven pouka, smejali za ta naš slavnostni maturantski ker sem se udeleževala različnih tekmovanj in so ples, se mi vedno odpirala nova vrata kot v šoli tako nepozaben. tudi izven nje. Tudi četrti letnik hitro teče in približujejo se In še sedaj, zadnji, 4. letnik. Najlepši letnik. Letos zadnji meseci obiskovanja te naše hiše se mi je uresničila lanska želja, da sem prišla na učenosti. PUD na ginekološko-porodni oddelek. Večina ključavnico in se nam veselo smeji. Tudi časa sem bila na ginekološkem oddelku, ampak mi že z velikim veseljem pričakujemo vedno me je bolj vleklo k novorojenčkom. Zadnje konec naših srednješolskih dni, a najprej dni PUD-a sem res bila ves čas na porodnem moramo opraviti še oddelku in delala z novorojenčki, to je bilo katerega verjamemo, da ni mala malica, najlepših nekaj dni. Ostal mi je v zelo lepem ampak nam bo uspelo! Mora nam! spominu, pridobila sem veliko praktičnega znanja Ko bom odhajala s te šole, bom pogrešala o prehrani, prav vsak kotiček na šoli, ker so v vsakem razvijanju, poteku nosečnosti in še o marsičem, zelo lepi spomini, ki smo jih preživeli z kar mi bo v življenju prišlo še kako prav. najboljšimi sošolci v teh štirih letih in tudi s Tudi v 4. letniku imamo prakso na različnih prijatelji ter s profesorji. oddelkih s profesorji dvakrat na teden, na Vsaka šola nekaj stane in tudi iz vsake se otroškem oddelku, negovalnem, kirurgiji in na nekaj naučiš. Ta šola mi je dala zelo veliko internem oddelku. Osebno mi je zelo všeč otroški znanja o stroki: zdravju, o človeškem negi novorojenčka, o njegovi ki je bil A naravnost žal Matura je že čudovit prehitro gleda in minil. skozi zrelostni izpit, za telesu, kako delati z otroki ter dojenčki, bolnimi in zdravimi, kako ukrepati v primeru nezgode, kdaj povedati lepo besedo, kdaj požreti krivico, kdaj dati lep nasmeh … Seveda pa, da ne pozabim naših tujih jezikov nemščine in angleščine, ki sta bila in sta še vedno prijetna in predvsem poučna za vse nas, ki bomo tuje jezike še kako potrebovali. Med vajami Stran 46 UTRIP ŽIVLJENJA Vsak predmet je bil po svoje lep. Bili so nadaljevala v tej smeri, bom iz te šole odšla včasih zelo hudi dnevi, ko bi se najraje kar obogatena z veliko spomini, znanja o življenju in predal, a me je vedno hrabrila misel, da če zdravju, nenazadnje tudi o človeku, obogatena bo danes dež, bo jutri sonce. Lepih z več prijatelji, katerih se bom rada spominjala z trenutkov je bilo seveda največ in teh ne največjim bom nikoli pozabila. Ne bom pozabila prav nesporazumom … nobenega profesorja, ki me je učil, sploh pa Vedno bom hvaležna, da sem lahko bila del te naučil in predal svoje znanje, prav tako ne zgodbe, ki jo še vedno pišemo in upam, da jo bom pozabila, koliko koristnih izkušenj so bomo uspešno zaključili. nam posredovali. Čeprav ne veseljem , bom kljub občasnim Vanja Zadravec, 4. c Eni delajo, drugi opazujemo ... SRCE, JETRA, PLJUČA? Srce, jetra, pljuča? Le kaj še spada k interni … Oh, slepič, sladkorna bolezen, vsaj vnetje … Je patologija bolezen ali šala? Le kaj mehurja naj reši nas testa … Da le ne bi pisali profesor teži z visokim krvnim tlakom, ko pa danes vse te interne … Raje pošljimo profesorja vsi vidimo njegove žile na vratu, kako raste- na njegovo interno (interni oddelek). jo v trenutkih našega neznanja. Še najmanj trombozo si bo priskrbel ob pici in emboliji Silvo Kociper, dipl. zdravstvenik LETNIK 2014/2015 Stran 47 UTRINKI Z MIKROBIOLOŠKIH VAJ - PRIPRAVA GOJIŠČA ZA BAKTERIJE Priprava hranilnega agarja Segrevanje … Le kakšni mikrobi so na roki … Pripravljeno gojišče … Pripravljeno gojišče Opazujemo mikrobe … Marjeta Bagola, uni. dipl. biol. Stran 48 Naslov glasila ANGELA BOŠKIN, PRVA ŠOLANA MEDICINSKA SESTRA IN OTROŠKA NEGOVALKA NA SLOVENSKEM Rojena: 21. maj 1885, Pevma da se je odločila za delo na tem področju. Že Umrla: 21. julij 1977, Pevma leta 1915 je bila določena za delo na rekonvalescentnem oddelku vojaške bolnišnice Kraji delovanja: Dunaj, Jesenice, Trbovlje, ter nato še za delo pri ekipi švedske misije v Ljubljana, Škofja Loka bolnišnici mednarodnega Rdečega križa. Leta 1917 je bila imenovana za glavno sestro v Ker je bila prva slovenska izšolana rezervni vojaški bolnišnici. medicinska sestra, je prav, da ji v našem Ko je diplomirala kot skrbstvena sestra, je strokovnem glasilu namenimo nekaj besed, razpadla tudi Avstro-Ogrska (1918) in Angela saj je gospa, ki je bila vzornica marsikateri se je preselila v novonastalo državo SHS, v medicinski sestri, vsekakor jim pa je bogato Ljubljano. Tu je delovala med vojaki in goriškimi tlakovala poklicno pot. begunci, saj za prvo diplomirano skrbstveno Rodila se je v slovenski kmečki družini. sestro ni bilo nobene prave zaposlitve. Šele Otroška leta je preživela v Pevmi, kjer je tudi minister obiskovala osnovno šolo. Ko je bila stara 20 Štebijeve, nadzornice za mladinsko varstvo, let, je odšla k bratu na Dunaj, kjer mu je dosegel, da je bila sprejeta v bolnišnico pomagala pri hišnih opravilih in v trgovini. »Bratovske skladnice« na Jesenicah. Začela je Kmalu je začutila, da si želi drugačnega s hišnimi obiski novorojencev, poučevanjem življenja. Spoznala je delo t.i. plavih sester mladih in se navdušila nad njihovim delom. Leta zdravstvene 1912 zdravniške pomoči bolnim. S pomočjo dr. je začela z izobraževanjem za Anton mater Kristan o je negi vzgoje prek otroka, in Alojzije širjenjem posredovanjem poklicno negovalko. Kogoja in Alojzije Štebij je oblikovala in Med 1. svetovno vojno je delala v raznih ustanovila program »Posvetovalnice za matere vojaških bolnišnicah ter 1918 diplomirala iz in socialno zdravstvenega dela skrbstvenih organizirala v jeseniškem otroškem vrtcu. sester, ter tako postala prva jugoslovanska Leta 1922 je odšla v Ljubljano, da uredi otroško diplomirana in zavetišče v sirotišnici na Boričevi ulici. Tam so medicinska sestra. Sprva je bila dodeljena bile razmere slabe, a se jih je Boškinova porodniško-ginekološki kliniki Wertheim, kjer zagnano lotila in tudi spremenila na bolje. je že po enoletni praksi nadomeščala svojo Nastal je »Zavod za socialno higiensko zaščito oddelčno sestro. Kot asistentka je delala dec«. V okviru zavoda je bila leta 1923 eno leto pri dr. Wagnerju. 1917. leta je bila ustanovljena šola za sestre, ki jo je obiskovala sprejeta na tečaj za poklic skrbstvene tudi Boškinova, saj je morala nostrificirati sestre. Na tem predavanju (dr. Moll, Amy diplomo. Do leta 1926 je na tej šoli poučevala Tausche) so veliko govorili o zaščiti in negi patronažno službo. mater in otrok, kar je Angelo tako prevzelo, Leta 1926 je bila premeščena v Trbovlje. Tu je otroška negovalka dojenčke«. Prvo posvetovalnico je Letnik 1, številka 1 Stran 49 ponovno odprla posvetovalnico 1939. in se spoprijemala z revščino, zdravstveni dom v Škofji Loki. Leta zapuščenimi otroki in mladoletno 1944 je zaradi izčrpanosti prosila za prostitucijo. upokojitev in se preselila v rojstno Ko je bilo ustanovljeno Društvo zaščitnih sester, je postala je bila premeščena v Pevmo. njegova predsednica. Leta 1939 se je Judita Kalamar, prof. vrnila v Ljubljano, kjer je po naročilu vodila Higienskega higienske (tuberkuloza, zavoda Literatura: Korenčar, A. Življenje in delo razstave Angele Boškin, prve šolane medicinske alkoholizem). sestre na Slovenskem Angela Boškin ob diplomi na šoli za sestre na Dunaju 1914. leta PRAKTIČNI POUK - OTROŠKI ODDELEK - SB MURSKA SOBOTA Dijaki 3. in 4. letnikov programa zdravstvene jevanju in pitju ter izločanju in odvajanju. nege opravljamo praktični pouk v SB Mur- Končno moj najlepši del praktičnega pouka, ska Sobota in v Domu starejših občanov četrti letnik, januar 2015, praktični pouk na otro- Rakičan. To je priložnost, da ob bolniški škem oddelku, na oddelku za dojenčke in malč- postelji in ob bolniku povežemo strokovno ke ter predšolske, šolske otroke in mladostnike teoretično znanje s praktičnim delom. Pri do 18. leta starosti. Na oddelku smo bili dvakrat praktičnem pouku nas vodijo učitelji strokov- tedensko, skrbeli smo za male paciente, ki so nih predmetov. V tretjem letniku, ko smo se nam bili zaupani. Po jutranji, ustni in pisni, pre- s takim delom prvič srečali smo na začetku daji službe zdravstvene nege, na kateri smo bili nerodni, plahi, tresle so se nam roke, izvedli vse problemih in vzroku hospitalizacije ampak navsezadnje smo se morali zavedati, naših malih pacientov, smo se odpravili v bolni- da to več niso plastične lutke iz našega ške sobe. Pregledali smo medicinsko in zdravs- kabineta, ampak prava živa bitja, ki potrebu- tveno dokumentacijo ter temperaturni list. Ugo- jejo našo pomoč. tovili smo negovalne probleme in načrtovali Lahko povem tudi to, da smo se naučili veli- negovalne intervencije nege otroka od kopanja, ko novega, kar nas večina še sploh ni vide- oblačenja, hranjena do tistih bolj zahtevnih, ki la, kaj šele delala. Marsikateremu so se zat- pa so odvisna od bolezenskega stanja otroka. resle roke, opravljali smo celotno jutranjo Našim malim pacientom smo posvetili veliko nego, ki je vključevala še intimno nego in časa, z njimi smo se igrali, jih tolažili in marsi- druge dejavnosti, dajali smo odvajalna sred- katerega med njimi, predvsem tiste, ki so bili stva, postiljali postelje, prevezovali in oskr- brez mamic pocrkljali v naročju. Brez tega eno- bovali rane, merili vitalne funkcije, bolnikom stavno ne gre, tega se prav dobro zavedam, pomagali pri oblačenju in slačenju, prehran- kajti v svojem otroštvu sem tudi sam velikokrat Stran 50 Naslov glasila bil hospitaliziran in vem, kako lepo sem se polno novih dogodivščin. Morali smo biti tudi imel v družbi takratnih dijakov na praktičnem zelo pazljivi, saj so nekateri zelo igrivi in nepred- pouku. Pri delu z otroki je pomembno, da jih vidljivi. Tako smo si na tem oddelku pridobili imamo radi, saj so si med seboj različni in novih izkušenj in veliko znanja. Edina slabost je vsak izmed njih ima svoje potrebe, kar je bila ta, da nam je praksa na tem oddelku pre- odvisno tudi od njihove starosti. Sodelovali več hitro minila. smo tudi z mamicami, ki so spremljale svoje Pa naj končam z naslednjo mislijo: POMAGAJ otroke. LJUDEM, KI TE POTREBUJEJO, KAJTI NIKO- Praksa na otroškem oddelku mi je bila zelo LI NE VEŠ, KDAJ BOŠ TUDI TI POTREBO- všeč, saj so tam majhni otroci, ki so mi zelo VAL POMOČ! MOGOČE BO TO ŽE JUTRI! Martin Ružič, 4. c pri srcu in delo z njimi je zanimivo, igrivo, POSLANSTVO SREDNJE MEDICINSKE SESTRE IN SREDNJEGA ZDRAVSTVENIKA Kako udejanjiti življenjski imperativ – oprav- tega poklica? V procesu formalnega izobraže- ljati poklic medicinske sestre oz. srednjega vanja, v šoli za strokovno in poklicno usposab- zdravstvenika – in uresničiti željo po delu za ljanje – v zdravstveni šoli – v šoli, ki izvaja tak blaginjo sočloveka? Za lajšanje bolnikovih program. Program, kjer se strokovno-teoretična, tegob in trpljenja so poleg nežnosti, sočutja, praktična in splošna znanja povezujejo in ki dobrodelnosti in potrpežljivosti potrebna še vodijo do celovite usposobljenosti za poklic obsežna znanja in spretnosti. medicinske sestre. Program, ki omogoči oseb- Kje si pridobiti ta znanja in veščine in se stro- nostno rast in razvoj, sodelovanje v družbi in kovno usposobiti za samostojno opravljanje nadaljnje izobraževanje. Letnik 1, številka 1 Stran 51 To je izobraževalni program ZDRAVSTVENA tvena vloga medicinske sestre, ki jo je NEGA. 1957. v svoji definiciji utemeljila Virginia Zagovarjam stališče, da je za strokovno usposo- Henderson, je: pomagati bolnemu in zdra- bljenost srednje medicinske sestre in srednjega vemu pri opravljanju tistih aktivnosti, ki pri- zdravstvenika potrebno upoštevati dva vidika: pomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja - pridobivanje znanj – tako splošnih znanj, kot ali mirni smrti in bi jih le-ta opravljal sam, če znanj, ki so zajeta v strokovnih modulih, ter pra- bi imel za to potrebno moč, voljo ali znanje. ktični pouk, kjer se združujeta teorija in praksa Prav tako je njena naloga pomagati posa- konkretno ob bolniku; mezniku, da čim prej postane samostojen. - vzgoja značaja in etičnih vrlin bodoče medicin- Tu je prikazana ske sestre in srednjega zdravstvenika. medicinske sestre v okviru temeljne zdrav- Prav zdravstvena nega je takšna dejavnost, ki stvene nege. Zdravstvena nega kot dejav- zahteva združevanje teorije in prakse. Zato so nost pa je utemeljena v analizi človekovih še kako pomembne izkušnje in spoznanja iz pra- potreb. Medicinska sestra poskrbi tudi za kse, ki so plod večletnega dela. To so na nefor- vse tiste aktivnosti, zaradi katerih je življen- malen način pridobljena znanja, spretnosti in je nekaj več: mora se »vživeti v pacientovo kompetence. kožo«, nuditi čustveno oporo, omogočiti Današnji uporabnik zdravstvenih storitev in socialne interakcije, ga učiti, razvedriti, pomoči potreben človek si prav gotovo želi zaposliti …, skratka ohranjati ali ustvariti »človeškega« pristopa. Tega mu lahko da le izo- zdrav način življenja. Gre za intimna, zah- bražen, ustvarjalen, tevna in zadovoljujoča opravila, za katera samozavesten in tak zdravstveni delavec, ki je najbolj usposobljena prav medicinska izžareva življenjski optimizem v vsej svoji širini. sestra. To je temeljna in edinstvena vloga In take strokovnjake moramo izobraževati in medicinske sestre, vloga, ki izvira iz njene pošiljati v vsakdanje strokovno delo. V šolskem lastne pobude in ki jo tudi najbolje opravlja. letu 2008/2009 smo imeli prvo generacijo učen- Enako velja seveda za moške – srednje cev vpisanih v prenovljeni izobraževalni program zdravstvenike. zdravstvene nege. V prenovljenem programu se Dinamika sprememb na vseh področjih vsebine odprtega kurikula lahko prilagajajo pot- našega življenja zahteva našo nenehno rebam delodajalcev. Po štirih letih izobraževanja pozornost. Nastale težke situacije tako v si pridobijo dijaki naziv srednja medicinska ses- zdravstvu kot v šolstvu pa naj nam bodo tra oziroma srednji zdravstvenik. izziv in možnost za napredek. Tudi nam, Medicinska sestra na vseh ravneh strokovne in zaposlenim na Srednji zdravstveni šoli Mur- fakultetne izobrazbe je strokovnjak na področju ska Sobota, so nam v velik izziv in v zado- zdravstvene nege. Šolanje MEDICINSKIH SES- voljstvo, ko zaznamo kakršen koli napre- TER na Slovenskem pa ima zgodovinske koreni- dek, pa naj si bo to v znanju ali v veščinah. strokovno usposobljen, vseobsegajoča vloga ne v letu 1923 z ustanovitvijo šole v Ljubljani. Kaj je tista enkratnost, ki jo mnogi pripisujejo Jožica Jordan Eman, zdravstveni negi? To je skrb za človeka. Edins- dipl. med. sestra Stran 52 Naslov glasila SMO BOTRI OTROKOM IZ AMAZONSKEGA PRAGOZDA Naša šola je humanitarno šemo njihove plese, mladi slovenski zdravniki, ki so opravili usmerjena. naše nekajmesečno prostovoljno delo v revnih deželah, nam ob video- osnovne poklicne usmeritve posnetku predstavijo svoje delo. Vedno se vračamo domov vese- v zdravstveni negi ter pomo- li, s prijetnimi doživetji, letos nekateri tudi z novimi poznanstvi z či in oskrbi, ki je itak poslan- dekleti iz Albanije. stvo, ne le poklic, se udele- Udeleževali smo se tudi Teka podnebne solidarnosti, da bi zdru- žujemo tudi mnogih dobro- ženi pretekli število kilometrov »okoli ekvatorja«, kot vzpodbudo delnih akcij in projektov. k zavedanju podnebnih sprememb na našem planetu in možnosti Že tretje leto smo preko vsakega, da doda svojo kapljico k izboljšanju razmer. Misijonskega središča botri Udeležujemo se različnih akcij zbiranja predmetov kot pomoč otrokom drugim ali v smislu zmanjšanja odpadkov. Poleg iz pragozda v amazonskega To Že nekaj let poteka na šoli zbiranje plastičnih zamaškov. V začet- pomeni, da jim vsak mesec ku smo zbirali zamaške v pomoč Gimnaziji Ljutomer pri izgradnji pošljemo vsoto denarja, ki jo dvigala za gibalno ovirane dijake. Kasneje smo nadaljevali za zberemo prostovoljnimi invalide, ki potrebujejo sredstva za nakup ortopedskih pripomoč- prispevki. In ta vsota je kov. Trenutno zbiramo zamaške in stare mobilne telefone za fan- zaradi radodarnosti naših ta iz našega okolja, da si bo po zlomu hrbtenice, ko je postal dijakov in zaposlenih, pona- invalid, lažje uredil pogoje za življenje. vadi veliko višja kot od nas Zdi se mi, da se zraven poda misel Helen Keller, ki pravi: » Rada pričakujejo. bi opravljala velika in plemenita dela, toda moja glavna dolžnost s Braziliji. Dotaknila se nas je zgodba teh otrok, ki je, da opravljam majhna, kot bi bila velika in plemenita.« si želijo znanja in napredka, a imajo velike omejitve, Renata Vajndorfer, dipl. med. sestra predvsem pa nas veseli, da se z njimi bori naša rojakinja s. Agata Kociper. Radi jim pomagamo. V mesecu oktobru se z veseljem udeležujemo Misijonske vasi v Ljubljani. Tam se predstavijo daljne dežele, v katerih delujejo za dobro ljudi, ki živijo v revščini, slovenski misijonarji. Pokažejo nam njihovo kulturo, običaje, filme o njihovem življenju, z njimi igramo igre in ple- Obiskali smo misijonsko vas v Ljubljani Letnik 1, številka 1 Stran 53 UTRINKI DIJAKOV 3. E S PUD-a - PRAKTIČNO USPOSABLJANJE PRI DELODAJALCU V šoli se učimo teorije, katero moramo obvla- praktikante. Imajo dobro ekipo, ki si vzame dati. Če dobimo dobro oceno, mislimo, da dovolj časa za delitev svojih izkušenj med snov obvladamo. Vendar mnenje hitro spre- nas dijake. Všeč mi je, da je dom v naravi menimo, ko pridemo na prakso v ustanove. in ta mir ugaja tudi varovancem doma. Zato gledam na prakso kot na zelo dobro živ- Delo v domu Ormož ljenjsko izkušnjo. Spoznaš, ali si za ta poklic, redu. To je kraj, kjer si želim delati. ali nisi. V domu sem se počutila domače. Prijazen Zelo dobro so poskrbeli za naše uvajanje, kolektiv me je veliko naučil. Tudi o medo- sprejeli so nas z odprtimi rokami. sebnih odnosih v kolektivu in do varovan- Skozi veselje in smeh smo opravljali svoje cev. Zelo poučna in koristna življenjska delo. izkušnja. Hvala vsem, ki ste nam tako Moti me le- to, da za delo ni bilo plačila, ven- radodarno delili svoje znanje! je potekalo zelo v dar vem, da se najprej moram naučiti delati in šele nato lahko zahtevam tudi plačilo. DSO Gornja Radgona je primeren kraj za Danijela Zelko Škalič, dipl. med. sestra Dinamika kvadrata, Ana Kojek, 1. a Stran 54 UTRIP ŽIVLJENJA ŠPORT V SLIKI Naše ekipe uspešno nastopajo na športnih tekmovanjih Dijaki nastopajo pod vodstvom mentorjev Odbojka je vedno zanimiva Atletika je kraljica športov Tekmovalnost je največja pri tekih Tudi skok v višino je treba poizkusiti LETNIK 2014/2015 »CITUS, ALTIUS, FORTIUS« Stran 55 Ivo Ropoša, prof. Dinamika kvadrata, Julia Flegar, 1. b Stran 56 UTRIP ŽIVLJENJA GAUDEAMUS IGITUR 4. a (razredničarka Danijela Zelko Škalič) Pa pobrskajmo skupna pot, ki pa je bila včasih prepredena s trnjem. po spominu in se Naš regratov košek je začel rasti in se odpirati, pokazal je svojo rumeno sprehodimo barvo in tako smo tudi mi začeli cveteti in se razvijati. Toda hoteli smo štiri leta nazaj, do 1. dobiti krila in odleteti. septembra 2011, Sedaj, ko smo odrasli v čudovit regratov cvetni košek z rumenimi listi, se je ko smo prvič pre- že začela naša transformacija v lučko. Lučko, ki bo ob koncu naše skupne stopili poti upihnil veter. Takrat se bomo razkropili in tako odleteli vsak svojemu prag te šole. cilju naproti. Bili smo kot zabubljeni Nuša Iskra, 4. a regratov košek, ki se boji priti na plano in razgrniti svojo lepo barvo ob blišču sonca. Naše očke so bile zvedave, bili smo željni znanja, polni pričakovanj in ambicij, bilo pa nas je tudi malce strah, saj nismo vedeli, kaj nas čaka. Začela se je naša 4. c (razredničarka Saša Šabjan) Dijaki 4. c razreda smo zadnjo januarsko noč odplesali svoj maturantski ples. Ples, ki nas mlade maturante simbolično popelje v svet odraslosti, se je odvijal v hotelu Diana Murska Sobota. Na ta slovesen dogodek smo se pripravljali kar štiri mesece pod mentorstvom plesne šole Devžej. Naše prve nerodne plesne korake je spremljal plesni učitelj Ambrož Pušnik in pod njegovim mentorstvom nam je uspelo, da smo na ta večer odplesali naš lahkoten nepozaben ples. Zabavala nas je skupina Weekend band. Hvaležni smo vsem, ki so ta večer posvetili nam in ga preživeli skupaj z nami. Upam, da smo vsem povabljenim pričarali lep, nepozaben večer. Mi smo se vsekakor imeli prečudovito in tega čarobnega večera ne bomo nikoli pozabili. Martin Ružič, 4.c. LETNIK 2014/2015 Stran 57 4. k (razredničarka Judita Kalamar) Dijakinje 4. k smo odplesale svoj čudoviti celoten zunanji izgled smo seveda poskrbele ples v čarobnem januarskem večeru … same. Plesale smo ravno v letu, ko bo naša šola pridobivanje znanja in veščin. Ponosne smo na praznovala 55-letnico delovanja. Ponosne »svoj izdelek«. Upamo, da smo kvalitetno smo, da smo utrdile pot našim naslednjim generacijam. maturantk ravno me prva generacija smeri kozmetični tehnik. Za V njem se skriva naše 4-letno Dijakinje 4. k Stran 58 UTRIP ŽIVLJENJA 3. e (razredničarka Metka Prelog) Dinamika kvadrata, Staša Kustec, 1. c Stran 59 LETNIK 2014/2015 KRIŽANKA 1. Največji človeški organ 10. Postopek, s katerim odluščimo odmrle celi- 2. Preprečuje barvnemu laku, da bi obarval ce rožene plasti noht 11. Veda o uporabi eteričnih olj za izboljšanje 3. Naprava, ki jo uporabljamo pri negi obra- zdravja in telesne ter duhovne vitalnosti za, v namen, da se razširijo oz. odprejo pore 12. »Boleč« postopek, s katerim odstranjujemo 4. Poznamo terapevtsko, športno, higiensko dlake z določenega predela telesa 5. Plešavost 13. Spada pod Japonsko metodo masaž; naj- 6. Tip kože s povečanim izlivom loja na bolj znani metodi sta akupunktura in akopresu- površino kože ra 7. Želatini podobna snov, ki je sestavljena iz 14. Nega rok in nohtov maščobe, vode in odpadkov 15. Nega nog in stopal 8. Tega predmeta se v kozmetični šoli naj- 16. Stil make-upa, pri katerem oči še posebej bolj veselimo naličimo s temnimi odtenki - zadimljen videz 9. Rožene plošče, ki ležijo na hrbtni strani prstov Laura Nemet, 4. k Stran 60 UTRIP ŽIVLJENJA Dinamika kvadrata, Nina Gyergyek, 1. k Talenti v belem … »selfie« dijakov 4. a na praksi LETNIK 2014/2015 Stran 61 DROBNA NAVODILA ZA ŽIVLJENJE Pri rokovanju močno stisni roko in glej klih napak. Nauči se iz njih in pojdi naprej. ljudi v oči. Išči tisto, kar je dobrega v ljudeh. Ko se pogovarjaš s komerkoli, ga glej v Na delo prihajaj zgodaj in ostani še po kon- oči in mu prisluhni. cu delovnega časa. Bodi prvi, ki pozdravi. Vživljaj se v čustva drugih ljudi. Poskušaj Z vsakim, ki ga srečaš, ravnaj tako, kot si videti stvari z zornega kota drugih. želiš, da bi drugi ravnali s teboj. Bolečino in razočaranje sprejmi kot del živ- Sklepaj nova prijateljstva in neguj stara. ljenja. Ljudi, ki jih imaš rad, preseneti z nepriča- Zapomni si, da nihče ne uspe sam. Imej kovanimi darili, ki jih boš podaril iz srca. hvaležno srce in hitro priznaj zasluge tis- Veliko se smej. Smeh nič ne stane, je pa tim, ki ti pomagajo. neprecenljiv. Ne odlašaj. Stori, kar moraš storiti takrat, Nikoli ne vrzi puške v koruzo, če res ko je treba. hočeš kaj narediti. Človek z velikimi san- Izkaži spoštovanje vsakomur, ki se preživ- jami je močnejši od tistega, ki pozna vsa lja z delom, pa naj opravlja še tako nepo- dejstva. membno delo. Nikar naj te ne skrbi, ker svojim otrokom Potrudi se do konca. Kadar sprejmeš kako ne moreš dati vsega najboljšega. Daj jim nalogo, jo tudi končaj. najboljše, kar je v tebi. Odloči se, da se boš stalno izpopolnjeval in postajal boljši človek. Ne izgubljaj časa z obžalovanjem prete- Ljudem ostani v spominu po dobrih delih. V tvoji glavi je lahko naenkrat le ena misel. Naj bo ta pozitivna in koristna. Neznani avtor STROKOVNO GLASILO SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA Odgovorna urednica: Zlatka Lebar, ravnateljica Prispevki: dijaki in profesorji SZŠ MS Lektorirali sta Judita Kalamar in Vida Tivadar Računalniški prelom in napake sta zakrivili Judita Kalamar in Vida Tivadar Fotografije: arhiv SZŠ MS in avtorjev prispevkov Likovni izdelki so nastali pod mentorstvom Antona Buzetija Tisk in vezava: Božidar Šalamon in Judita Kalamar Gradivo je na voljo tudi v elektronski obliki na naslovu: http://www.szs-ms.si/default.aspx Rakičan, februar 2015 Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan 9000 Murska Sobota TELEFONI: - tajništvo: (02) 521-1450 - računovodstvo: (02) 537-1695 - zbornica: (02) 537-1694 FAKS: (02) 537-1691 Elektronski naslov: [email protected] http://www.szs-ms.si/ Barvna harmonija z majhnim pridihom disharmonije, Klementina Fujs, 1. k
© Copyright 2024