Znanost po svetu
-
in doma
Slovenski ekipi
nagrada za inovativni
katalizator
Naročnik: KEMIJSKI INŠTITUT
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
»Konkurenca je bila izredno velika,
zato nas je presenetila uvrstitev
med finaliste evropskega tekmovanja Emerging Technologies Competition, kije bilo julija v Londonu.«
Tako je uspeh postopka inovativne
pretvorbe biološko razgradljivih
odpadkov v biogoriva komentiral
soavtor nagrajenega izuma dr.
Gasan Osojnik.
Skupina štirih raziskovalcev iz
Laboratorija za okoljske vede in
inženirstvo na Kemijskem inštitutu
v Ljubljani, in sicer poleg dr. Gasana
Osojnika še dr. Peter Djinovič, prof,
dr. Albin Pintar in dr. Boštjan Erjavec, je inovacijo razvila na podlagi
izhodiščnih raziskav iz Osojnikove
doktorske naloge.
Zagovarjal jo je leta 2013, v nadaljevanju pa so raziskovalci v laboratorijih izpilili vse tisto, kar je bilo
potrebno za patentno zaščito izuma
tako na evropski kot na svetovni
ravrii. Z uvrstitvijo na- tretje mesto v
skupini enefg-tike in trajnostnega
razvoja na letošnjem evropskem
tekmovanju, ki ga pod okriljem
angleške akademije znanosti vsako
leto organizira Royal Societv of Chemistry, je izum pritegnil zanimanje
angleških in ameriških podjetij za
proizvodnjo heterogenih katalizatorjev. Pogovori z njimi že potekajo,
če pa bodo osnovna testiranja uspešna, se bodo nadaljevali o pogojih
licenciranja ali odkupa patenta.
Industrijska proizvodnja sinteznega
plina je v rokah velikih podjetij, ki
pokrivajo svetovni trg. V Sloveniji
denimo sploh nimamo nobenega
večjega obrata za proizvodnjo sinteznega plina. Toda povpraševanje po
tem plinu je veliko, kajti kot surovina se v sintezni industriji uporablja
za nadaljnje pridobivanje izdelkov z
visoko dodano vrednostjo, denimo
vodika, metanola, mineralnih
gnojil in raznih alternativnih goriv.
Industrija sinteznega plina za zdaj
temelji na pridobivanju plina iz fosilnih goriv, torej iz nafte in zemeljskega plina, inovacija s Kemijskega
inštituta pa omogoča proizvodnjo
sinteznega plina iz obnovljivih virov,
na primer iz biološko razgradljivih
odpadkov in biomase.
Tisočkrat cenejši
Dr. Gasan Osojnik pojasnjuje bistvo
nagrajene inovacije: »Zasnovali smo
večfunkcijski katalizator in namesto dragih žlahtnih kovin uporabili
precej cenejše prehodne kovine. To
je bistvo našega izuma. Katalizator
je namreč ključni člen za proizvodnjo sinteznega plina iz bioplina, ta
pa nastane iz biološko razgradljivih
odpadkov. Na keramičnem nosilcu
katalizatorja je ponavadi žlahtna
kovina, denimo platina, rutenij ali
rodij. Mi pa smo žlahtno kovino
zamenjali z zlitino dveh prehodnih
kovin, zaradi česar sta katalizator
in sam postopek pridobivanja sinteznega plina bistveno cenejši kot
uveljavljeni industrijski postopki.«
Kateri prehodni kovini so uporabili,
ne razkriva, znano pa je, da mednje
sodijo mangan, železo, nikelj, baker
in nekatere druge kovine. Prednost
prehodnih kovin v primerjavi z žlahtnimi so zadostne zaloge in občutno
nižja cena, celo do tisočkrat nižja.
Odlika njihovega inovativnega katalizatorja je še to, da se zaradi izbora
ustreznih prehodnih kovin in prave-
ga nosilnega materiala katalizator
ne »poogljiči«, da torej na njegovi
površini med obratovanjem ne nastajajo ogljikove nanocevke, ki sicer
povzročajo mašenje reaktorskega
sistema. Inovativnost postopka
pretvorbe bioplina v sintezni plin je
tudi v tem, da ne potrebuje vodne
v uveljavljeni
pare, ki je sicer nujna
industrijski proizvodnji sinteznega
plina. Priprava čiste vode in nadaljnje uparjanje vode namreč zahtevata drago procesno opremo, zaradi
cesarje celoten postopek dražji. Pri
uporabi inovativnega slovenskega
katalizatorja pa ta strošek odpade.
Enostavna uporaba v industriji
»Poleg omenjenih je prednost naše
inovacije še to, da je naš katalizator
v industriji mogoče uporabiti razmeroma enostavno, brez posebnih
modifikacij obstoječe procesne
opreme,« dr. Osojnik razloži veliko
zanimanje industrije za njihovo
inovacijo. Skupaj s kolegom dr.
Djinovičem sta jo julija v Londonu
predstavila žiriji, ki so jo sestavljali
predstavniki velikih industrijskih
panog za vse tri kategorije tekmovanja, za medicino, materiale in
energetiko.
V kategoriji energetskega trajnostnega razvoja je tekmovalo deset
finalistov, prvo mesto pa je žirija
prisodila ekipi z univerze v Gentu
za idejo kemične črpalke za črpanje
industrijske odpadne toplote, ki
temelji na principu fotosinteze.
>
Drugo mesto je zasedla ekipa
danskega podjetja lnfinity PV za
razvoj ultratanke fotovoltaične naprave, ki jo izdelajo kar s tiskanjem
na polimerno folijo. Zmagovalna
inovacija Belgijcev je prejela 20.000
funtov nagrade, drugouvrščeni
Danci so bili nagrajeni s 3000 funti,
uvrstitev na tretje mesto pa je
Slovencem prinesla 2000 funtov
nagrade. Organizator tekmovanja
bo vsem zmagovalcem prav tako
zagotovil podjetniško izpopolnjevanje.
LIDIJA PAVLOVČIČ
Naročnik: KEMIJSKI INŠTITUT
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
Dr. Peter Djinovič (levo) in dr. Gasan Osojnik
*s*