1. No category

PROJEKT DVIG
SOCIALNEGA IN
KULTURNEGA
KAPITALA (SKK)
VODJA PROJEKTA SSS NA OŠ POLZELA
Majda Pur
1
Namen projekta
Namen projekta je izvajanje programov za dvigovanje socialnega in
kulturnega kapitala v šolah, vrtcih in lokalni skupnosti.
Cilji projekta
1. raziskati vpliv dejavnikov socialnega in kulturnega kapitala na
zaposlitvene zmožnosti;
2. pripraviti izhodišča in usmeritve za dvig socialnega in kulturnega
kapitala;
3. pripraviti izvedbo programov za izboljšanje socialnega in kulturnega
kapitala na izbranih šolah in vrtcih s spodbujanjem pomena
neformalnega znanja in povezovanja socialnih partnerjev;
4. uvajanje fleksibilnih oblik organizacije dela šol in vrtcev;
5. spremljati izvedbo projektnih aktivnosti in razširjati rezultate.
Opis projektnih dejavnosti
Dejavnosti bodo potekale na 196 šolah in vrtcih, ki bodo povezani v
49 mrež. Njihove dejavnosti bodo povezovali strokovni delavci, ki bodo
za čas trajanja projekta delno zaposleni v Šoli za ravnatelje. Vsaka mreža
bo pripravila in izvedla program dejavnosti za dvig socialnega in
kulturnega kapitala na izbranem področju.
Višina skupnih stroškov operacije in višina javnih virov financiranja:
3.800.000 €
Trajanje operacije: 1. 2. 2013 do 31. 8. 2015
Opredelitev SKK
Opredelitev socialnega in kulturnega kapitala
V okviru projekta se je oblikovala naslednja opredelitev: “Socialni in
kulturni kapital posameznika je bogastvo, ki izvira iz sodelovanja in
vpetosti v socialne vezi in mreže. Povečuje občutek pripadnosti,
zaupanja in solidarnosti ter omogoča razvoj posameznika in skupnosti.”
2
Glavna značilnost socialnega kapitala so pozitivni odnosi. Pomembni sta
tako količina kot tudi kakovost socialnih stikov, ki jih vzpostavlja
posameznik v okolju, v katerem živi in dela, se pravi, v družini, v šoli,
med vrstniki in v širši skupnosti.
Socialni kapital označujejo:
 skupna pravila in vrednote,
 dobro razvite socialne mreže,
 visoka raven zaupanja,
 visoka državljanska zavzetost,
 simboli in obredi,
 soodvisnost in vzajemnost,
 prostovoljstvo in dejavnosti skupnosti (Putnam 2000 v West-Burnham idr.
2007, 32).
Višji je otrokov socialni kapital, bolj se čuti povezanega s skupnostjo,
večji je njegov občutek blagostanja in večja je verjetnost, da bo v šoli
uspešen ter bo v njej vztrajal.
Kulturni kapital vključuje demografske značilnosti in zdravje
posameznika: vrednote, tradicijo, vzgojo in omiko, jezik, znanje, veščine,
poznavanje pravil in motivacijo pa tudi posedovanje knjig, slik ali oblačil.
Najpogosteje ga merijo s stopnjo izobrazbe. Bourdieu (1997 v Fulcher in
Scott 2011, 314) z opredelitvijo kulturnega kapitala opozarja na
pomembno korelacijo med posameznikovim družbenim razredom,
kulturo in izobraževanjem.
Razlogi za spodbujanje socialnega in kulturnega
kapitala
Na učenčeve dosežke, razvoj in uspeh vplivajo:
 socialni dejavniki, ki vključujejo starševstvo in družinsko življenje,
kakovost življenja v skupnosti, vpliv družbenega razreda ter relativno
raven bogastva in revščine;
3
osebni dejavniki, kot so spol, prikrajšanost in narodna pripadnost,
pripravljenost za učenje, motivacija, nadarjenost in ambicije ter
 šola.
Vpliv šole je le okoli 20 oziroma 30 odstoten (Mulford in Silins 2002;
Moreno, Mulford in Hargreaves v West-Burnham 2011, 4). Šola in vrtec
morata zato okrepiti dejavnosti, ki zvišujejo socialni in kulturni kapital
okolja in tako vplivati na izobraževalni uspeh otrok in njihove življenjske
priložnosti.
Tudi raziskave v Sloveniji so pokazale, da učenčeve izobraževalne
možnosti in njegove učne dosežke določata njegovo družinsko in
družbeno okolje, še posebej močan vpliv imata na socialno-ekonomski
status družine bruto plača in izobrazba staršev. To pomeni, da dosegajo
otroci iz družin z višjim dohodkom in višjo izobrazbo staršev v šoli boljše
rezultate in se šolajo dlje. Pokazale so se pomembne razlike po regijah,
kar pomeni, da šole ne uspejo izenačiti možnosti otrok iz okolij z
različnim ekonomskim in družbenim razvojem (Žakelj in Cankar 2009).

Dejavnosti za dvig socialnega in kulturnega kapitala
Šole in vrtci gradijo socialni in kulturni kapital tako, da vzpostavljajo
medsebojno zaupanje in spodbujajo kulturo dialoga z raznolikimi
dejavnostmi znotraj šole ter dejavnostmi, ki povezujejo šolo z okoljem.
Načrtovane morajo biti v pravem razmerju. Pretiran poudarek
notranjemu povezovanju ima učinek »superlepila« in povzroča poleg
homogenosti, dobrih odnosov in počutja tudi samozadostnost,
tekmovanje navzven in izključevanje okolja. Te slabosti šola presega s
povezovanjem z drugimi (premoščanje), ki ima učinek z »WD-40«
naoljenega mehanizma in omogoča oblikovanje mrež in neodvisnih
odnosov, vključevanje drugih, pluralizem, heterogenost in sodelovalnost
navzven.
4
Načrtovane dejavnosti za dvig socialnega in
kulturnega kapitala na naši šoli
1. Interesna dejavnost Prostovoljstvo, ki bi zajemala
naslednja področja:
 Sodelovanje z občinskim medgeneracijskim društvom – prostovoljke
mesečno pripravijo različne dejavnosti.
 Sodelovanje z občinskim turističnim društvom v obliki ustvarjalnih
delavnic STAREJŠI MLAJŠIM na sejmih v organizaciji društva ter v
obliki dobrodelnih stojnic.
 Sodelovanje z Domom upokojencev Polzela – mesečna skupna
praznovanja rojstnih dni oskrbovancev. Prostovoljci bodo pripravili
kulturni program in drobne pozornosti v sodelovanju z oddelki
podaljšanega bivanja. 9 srečanj bo prevzela OŠ Polzela, 3 srečanja pa
OŠ Braslovče. Začnemo v mesecu oktobru.
 Pomoč mlajšim – prostovoljci bodo nudile učno pomoč otrokom v
oddelkih podaljšanega bivanja.
 Delavnice za mlajše – prostovoljci bodo v času predavanj za starše na
šoli izvajale ustvarjalne delavnice za otroke, za katere starši nimajo
varstva.
 Učna pot v objemu Polzelskih gričev – prostovoljci bodo vodili
obiskovalce po poti do hiše Neže Maurer in jim dali možnost
spoznavanja kulturne in naravne dediščine našega kraja. Prvo
vodenje bo potekalo 3. 10. od 15.00 do 19.00 v okviru projekta SKK in
projekta Dediščina gre v šole.
 Dobrodelni bazar v decembrskem času – zbirali bomo otroška
oblačila in igrače. Zainteresirani bodo lahko zbrano menjali ali
odkupovali na bazarju v avli šole, na sejmu občinskega turističnega
društva in na prireditvi Coknpok.
5
 Simbioza šole – prostovoljci bodo izvedli brezplačno računalniško
opismenjevanje starejših. V primeru, da bo zainteresiranih več, kot so
naše možnosti, bomo opismenjevanje ponovili.
2. Celoletno medgeneracijsko sodelovanjeskupine vrtca, ki
bodo jeseni 2015 prišli v šolo, oddelka podaljšanega bivanja 4, 7. a
razreda, staršev in starih staršev. Sklepna predstavitev doživetega bo
potekala v obliki prireditve – mjuzikla.
3. Sodelovanja s šolsko in občinsko knjižnico Polzela –
spodbujanje bralne kulture v občini:
 BRALNI KLUB ( mentorice Renata Novak, Alja Bratuša, Majda Pur)
1x mesečno bodo v dopoldanskem času učenci 4. razredov, ki se bodo
pridružili Bralnemu klubu,odšli v občinsko knjižnico.
Predvidene teme so:
 Moja najljubša knjiga
 Povodni mož ( Cankarjevo tekmovanje)
 Revije
 Beremo mlajšim
 Poljudnoznanstveno gradivo
 Izbrani avtor
 Ljudske pravljice
 Čajanka z japonko
 Medgeneracijsko srečanje z bralnim klubom za odrasle
 Noč v knjižnici
 PRAVLJIČNA JOGA – mesečni obiski OPB v knjižnici (Alja Bratuša,
Majda Pur)
 OPB NA MESEČNEM OBISKU V OBČINSKI KNJIŽNICI (Renata Novak,
Majda Pur, učiteljice OPB)
 MEDGENERACIJSKI OBISK KNJIŽNICE - Predavanje o pomenu branja
(Renata Novak, Alja Bratuša, Majda Pur) -učenci 3. razredov, starši
6
 SAVINJČANI BEREMO (Renata Novak, Alja Bratuša, Majda Pur in vse
vključene učiteljice in vzgojiteljice)
 BRALNI KLUB ZA STAREJŠE (Renata Novak, Majda Pur)– še v
dogovarjanju.
 Ljudske pravljice – zbiranje pravljic– še v dogovarjanju.
7