Ljubljana, 16. 09. 2015 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo mag. Lilijana Kozlovič, predsednica Odbor za pravosodje g. Matjaž Nemec, predsednik ZADEVA: Zahteva za sklic nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbora za pravosodje Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva, da se na podlagi 2. odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom Poslovnika DZ skliče nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbora za pravosodje: »Omejevanje izvrševanja 42. člena Ustave Republike Slovenije – pravica do zbiranja in združevanja« OBRAZLOŽITEV: 1. V naši pravni ureditvi je pravica do organiziranja javnih shodov, kot v drugih demokratičnih državah, uvrščena med temeljne človekove pravice in svoboščine. Ustava Republike Slovenije v 42. členu določa, da je zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Preko omenjene ustavne pravice se zagotavlja svobodna izmenjava misli in idej, svoboda govora, pravica do javnega nastopanja, izpovedovanja vere ter drugih opredelitev. Glede na njeno pomembnost jo je mogoče omejevati zgolj z zakonom. Umestimo je lahko med pravico pozitivnega statusa, ki od države zahteva, da nekaj stori za njeno uresničevanje. 2 2. Kot že zgoraj omenjeno gre za temeljno človekovo pravico, ki omogoča svobodno izražanje mnenj, oblikovanje politične volje in samoorganiziranost (OdlUS VII, 98). »Po stališču Ustavnega sodišča v omenjeni zadevi ( tč. 7) sodi pravica do svobodnega združevanja v sklop tistih temeljnih ustavnih vrednot, ki jih je treba posebej spoštovati in dosledno zagotavljati njihovo resnično udejanjanje. To je toliko bolj pomembno, ker je komunistični režim po prevzemu oblasti od leta 1945 najprej na ustavni ravni in tudi z zakonsko ureditvijo navidezno zagotavljal svobodo združevanja vključno z ustanavljanjem in delovanjem političnih strank, v resničnem življenju pa so takratne komunistične oblasti delovanje opozicijskih političnih strank na vse možne načine z represivnimi ukrepi popolnoma zatrle in jih dejansko izločile iz političnega življenja. Ustavno sodišče je že v OdlUS I, 102, U-I-69/72, Ur. l. 61/92 ugotovilo, da je tedanja oblast po končani vojni onemogočala delovanje političnih strank in v nasprotju z lastnim pravnim redom politične nasprotnike odstranjevala s psevdolegalnimi postopki in z izmaličenimi pravnimi sredstvi. Onemogočanje in zatrtje opozicije ni bilo samo v neskladju s tedanjo ustavo, ampak tudi izrecno protizakonito in je pomenilo trajno hudo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.« Komentar Ustave Republike Slovenije, FPDEŠ 2002, uredil dr. Lovro Šturm, 2002. 3. Ne glede na določbo Ustave Republike Slovenije, ki opredeljuje pravico do zbiranja in združevanja (42. člen ustave RS) smo bili v preteklem tednu seznanjeni z omejevanjem javnega shoda Odbora 2014 za spoštovanje človekovih pravic pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Kot poročajo mediji je Policija Odbor 2014 obvestila, da Ministrstvo za pravosodje, ki je upravljalec zemljišča pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ne soglaša z izvedbo javnih shodov pred vstopom v poslopje sodišča. Dodajajo, da ob tem pravosodno ministrstvo tudi zahteva, da Policija od organizatorjev zahteva »soglasje za uporabo površine, saj ne gre za površino, ki ima značaj grajenega javnega dobra in ni namenjeno zbiranju ljudi in njeni prosti uporabi«. »Ker ste v prijavi shodov navedli, da boste shod izvedli tudi pred glavnim vhodom na sodišče na naslovu Tavčarjeva ulica 9 v Ljubljani, vas pozivamo, da vlog dopolnite in navedete točen podatek, kje bo shod potekal. Če bo iz vloge oz. dopolnitve razvidno, da boste shod izvedli pred sodiščem brez soglasja upravljavca, bomo na Upravno enoto Ljubljana podali predlog za prepoved vaših javnih shodov, saj bi z izvedbo shodov prišlo do motenja javnega reda, ker upravljalec zemljišča ni izdal soglasja za uporabo zemljišča pred sodiščem in se z izvedbo shodov pred sodiščem brez njihovega soglasja za uporabo zemljišča ne strinja,« dodaja Policija, kot je razvidno iz poročanja medijev. 4. Po poročanju medijev je bila Policijska postaja Ljubljana Center prejšnji teden z dopisom obveščena, »da lastnik oziroma upravljalec zemljišča ne soglaša z javnimi shodi na zemljišču, ki je v njihovem upravljanju, saj da ne gre za javno površino, ki ima 3 značaj grajenega javnega dobra in bi bila namenjena javnemu zbiranju ljudi in njeni prosti uporabi. V primeru, ko lastnik oz. upravitelj zemljišča, na katerem naj bi se odvijali shodi, vztraja, da ni soglasja kot to določa 14. člen Zakona o javnih zbiranjih, mora pristojna policijska postaja na upravno enoto podati predlog za prepoved javnih shodov. V nadaljevanju o zadevi odloča pristojna upravna enota.« Ministrstvo za pravosodje je kot poročajo mediji odgovorilo, da »Trditve, da je Ministrstvo za pravosodje prepovedalo zborovanje Odbora 2014 pred poslopjem Okrožnega sodišča v Ljubljani, niso resnične. Ministrstvo sploh ni odločalo o dovoljenju za zborovanje Odbora 2014, saj to niti ni njegova pristojnost. Dejstvo je, da je Okrožno sodišče v Ljubljani 28. 8. 2015 obvestilo Ministrstvo za pravosodje, da Skupina kazenska ovadba pripravlja več protestnih zborovanj neposredno pred vhodom sodišča na Tavčarjevi ulici v Ljubljani. Ker ne gre za javno površino, pač pa za funkcionalno zemljišče sodišča, ministrstvo kot upravljalec omenjenih zemljišč, na osnovi določil 2. odstavka 14. člena Zakona o javnih zbiranjih ni izdalo soglasja. Vsi prejšnji shodi in zaprosila so se namreč nanašali na javne in ne funkcionalne površine, zato ne gre za nobeno spremembo prakse, pač pa spoštovanje zakona in ustave. Ministrstvo ob tem poudarja, da nikakor ne gre za vprašanje prepovedi protestnih zborovanj. Ta so legitimna in jim ministrstvo ne nasprotuje. Ob tem pa je potrebno upoštevati Zakon o javnih zbiranjih, ki v 2. odstavku 14. člena predvideva, da takšna zbiranja lahko potekajo le na javnih površinah in ne na funkcionalnih zemljiščih, ki so namenjena neoviranemu dostopu in dovozu sodišča in s tem nemotenemu delovanju.« 5. Ob tem je zanimivo, da je 185 javnih shodov za spoštovanje človekovih pravic v organizaciji Odbora 2014 potekalo na površini pred vhodom v poslopje sodišča na Tavčarjevi ulici v Ljubljani. Soglasje tako ni bilo potrebno. Ministrstvo za pravosodje na svoji spletni strani v pojasnilu z dne 8. 9 2015 z naslovom »Pojasnilo Ministrstva za pravosodje glede neresničnih trditev o prepovedi zborovanj pred sodiščem v Ljubljani« po našem mnenju tudi ni utemeljilo, zakaj bi bilo potrebno soglasje skladno z 2. v povezavi s 3. odstavkom 14. člena Zakona o javnih zbiranjih. Tako se zastavlja vprašanje ali takšna nesprejemljiva odločitev Ministrstva za pravosodje ne pomeni novega protiustavnega in protizakonitega omejevanja svobode združevanja in svobode govora v Republiki Sloveniji in bi s tem določila omenjenih pravic ostala le na deklarativni ravni. 6. Ob navedenem se zastavlja vprašanje, kateri del pred vstopom v poslopje sodišča predstavlja javno površino in kateri funkcionalno zemljišče. Ob tem še posebej bode v oči sprememba prakse, ker Ministrstvo za pravosodje sedaj za javni shod Odbora 2014 za spoštovanje človekovih pravic zahteva soglasje – kar za sedanjih 185 javnih shodov ni bilo potrebno. Vsi dosedanji javni shodi 4 Odbora 2014 za spoštovanje človekovih pravic pred Vrhovnim sodiščem, pred 186 shodom, kjer je prišlo do nerazumnih omejevanj ustavne pravice do javnega zbiranja, so potekali na površini pred vhodom v poslopje sodišča na Tavčarjevi ulici 9 v Ljubljani. Gre za površino, nad katero po našem mnenju, nihče ne more imeti absolutne lastninske pravice. Omenjeni javni shodi so namenjeni svobodni izmenjavi mnenj, svobodi izražanja, pravici do javnega nastopanja, opozarjanju na spoštovanje človekovih pravic v sodnih postopkih in spoštovanju Ustave Republike Slovenije. Pri tem tudi ni prišlo do nobene škode. Menimo, da gre za nesorazmeren poseg v človekovo pravico, ki ureja pravico do javnega zbiranja. 7. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zato predlagamo, da se na pristojnih delovnih telesih opravi razprava o vprašanjih izvrševanja ustavne pravice do javnega zbiranja, omejitvah njenega izvrševanja, pogojih za izvedbo javnih shodov in o postopkih po Zakonu o javnih zbiranjih. Predlagamo, da se na sejo odborov povabi:     predsednika Vlade Republike Slovenije, dr. Mira Cerarja, ministrico za notranje zadeve, mag. Vesno Györkös Žnidar; ministra za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča, predsednika Odbora 2014, g. Aleša Primca. Obenem Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odboru za pravosodje predlagamo sprejem naslednjih predlogov sklepov: 1. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbor za pravosodje se je seznanil s postopkom prijave 186. javnega shoda Odbora 2014 za spoštovanje človekovih pravic pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani, ki je potekal dne 10. 9. 2015. 2. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbor za pravosodje pozivata organe, ki so pristojni za prijavo javnih shodov, da v postopkih prijav javnih shodov sledijo namenu ustavne pravice do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj ter ju ne omejujeta. 5 Priloge: - - www.reporter.si, 8. september 2015, Minister Klemenčič prepovedal shod Odbora 2014 pred sodiščem; www.mp.gov.si, 9. september 2015, Pojasnilo Ministrstva za pravosodje glede neresničnih trditev o prepovedi zborovanj pred sodiščem v Ljubljani ; obvestilo PP za dopolnitev ali spremembo prijave z dne 8. september 2015; TV Slovenija, Odmevi, 9. 9. 2015. Jože Tanko, vodja Poslanska skupina SDS