[MAPEI]
NaSvet
Za zanesljivo in učinkovito izvedbo.
Polaganje naravnega kamna na zunanjih površinah
Polaganje naravnega kamna je ena najlepših možnosti ureditve okolice. Zaključna obloga iz naravnega kamna je unikatna,
saj je vsak kos edinstven. Skupaj ustvarijo čudovito tlakovano površino, s katero brez težav premostimo vse višinske ovire
(stopnice, zapornice ...), izvedemo robnike zelenic in gredic, tlakujemo povozna dvorišča in dovozne poti ali pa obložimo nizko-stensko (cokl) obrobo. Tovrstna obloga, ob ustrezno pripravljeni podlagi, izbiri kakovostnih materialov ter pravilni vgradnji ter
ob poznejšem trajnem vzdrževanju, zagotavlja tudi dolgo življenjsko dobo.
Z namenom doseganja kakovosti in s tem trajnosti izvedenih del moramo poznati in upoštevati lastnosti kamnin, preveriti
konstrukcijske sklope podlage in določiti pravilen izbor veznih materialov, fugirnih mas in tesnilnih kitov. Poleg vseh estetskih
vidikov je torej treba upoštevati pričakovane obremenitve, vse prednosti in omejitve podlag ter materialov pa temeljito pretehtati in se nato odločiti za najustreznejšo izvedbo.
Vsaka zaključna obloga ima svoje prednosti in omejitve. Funkcionalno in estetsko urejanje okolice hiš ali poslovnih stavb z naravnimi oblogami predstavlja velik finančni zalogaj in seveda tudi izvedbeni izziv. Obloge iz naravnega kamna imajo nedvomno
več prednosti kot slabosti. Paziti pa je treba, da zaradi nepoznavanja lastnosti kamnin in nespoštovanja zakonitosti gradnje ne
nastajajo napake pri izvedbi. Te lahko izničijo prednosti tovrstnih oblog in privedejo do nezadovoljstva naročnikov in končnih
uporabnikov. V izogib temu smo v tokratni številki NaSveta opozorili na najpogostejše napake in podali praktične nasvete za
njihovo preprečevanje. Verjamemo, da bodo v pomoč tudi vam. Če bo temu res tako, smo naš namen dosegli.
Seveda pa le izkušnje naredijo pravega mojstra. Zato se veselimo vašega skrbnega načrtovanja izvedbe del in čim krajše poti
do odličnih rezultatov. Na voljo smo vam za kakršno koli izmenjavo izkušenj, dragocene pa nam bodo tudi vse vaše povratne
informacije. Uspešno!
Tehnična služba Mapei
POLAGANJE NARAVNEGA KAMNA
Polaganje naravnega kamna na zunanjih površinah
Velikokrat nepoznavanje specifičnih lastnosti kamnin, nespoštovanje gradbeno-fizikalnih in kemijskih zakonitosti, neupoštevanje
veljavnih standardov in priporočil stroke ter napake pri izvedbi
privedejo do reklamacij ali celo tožb med investitorjem in izvajalcem. Da bi se temu v čim večji meri lahko izognili in že v osnovi
izločili vzroke za nastanek poškodb, vam po sklopih predstavljamo najbolj pogoste primere za nastanek napak in praktične
nasvete za njihovo preprečevanje.
Najpogostejše napake
Odstopanje oblog iz kamna, poškodbe na talni oblogi, pojav
izcvetanja in madežev ... To so najpogostejše in najbolj vidne
SLIKA 1: Obloga iz kamna je odstopila zaradi nepopolnega
zlepljenja hrbtišča s podlago (točkovno lepljenje).
posledice napačne vgradnje. Vzroki za nastajanje teh so:
• Polaganje na nedozorelo in prevlažno podlago.
• Polaganje brez zadostnega padca (odvodnjavanja).
• Polaganje na stik in brez dilatacijskih reg.
• Polaganje kamna v temnih barvah in z velikim formatom.
• Polaganje na vlago občutljivega in dimenzijsko nestabilnega
kamna na neustrezno lepilo.
• Točkovno lepljenje kamna in polaganje brez obojestranskega
mazanja lepilne malte.
• Uporaba sivih lepil na prosojnih, svetlih in barvno občutljivih
kamnih.
• Uporaba lepil in fugirnih mas z nezadostno mehansko, fizikalno in kemijsko odpornostjo.
• Uporaba tesnilnih mas (kitov) na kislinski osnovi.
SLIKA 2: Poškodbe na talni oblogi kot posledica delovanja soli
za odmrzovanje.
SLIKA 3: Madeži ob dilatacijskih regah zaradi uporabe neustreznega tesnilnega kita.
Izbira ustreznega sistema tlakovanja z naravnim kamnom
1. Izbor zaključne obloge
2. Izvedba nosilne podlage
Kamnita obloga mora biti ustrezno mehansko, kemijsko-fizikalno
in biološko odporna, saj mora kljubovati različnim obremenitvam,
ki jim je izpostavljena. Zelo pomembna je tudi izbira formata
kamna in njegova debelina. Priporočljiva dolžina najdaljše stranice
je 30 cm, debelina pa na bolj obremenjenih (lahko povoznih)
površinah vsaj 4 cm (odvisno od obremenitev). Izredno pomembna
je tudi površinska obdelava kamna, ki mora zagotavljati ustrezno
protidrsnost in hkrati čim bolje odvajati površinsko vodo. Priprava podlage je odvisna tudi od izbire zaključne obloge, saj npr.
kamnitih marmet (tanke kamnite plošče) ni mogoče polagati »na
klasiko«, debeloslojnih (6 cm) plošč pa ne na tankoslojna lepila.
Ključnega pomena za dolgotrajnost tlakovanih površin je
ustrezno izvedena nosilna AB-plošča, izvedena na pripravljeno
(utrjeno) podlago iz gramoza. AB-plošča mora biti ustrezno
dilatirana in izvedena v naklonu 2 % proti odtočnim elementom. Zagotavljati mora nosilnost za vse predvidene mehanske
obremenitve. Za nadgradnjo mora biti plošča dimenzijsko umirjena (dozorela) in suha, kar je pri uporabi običajnih betonskih
mešanic po 7–10 dneh za vsak cm debeline plošče. V primeru
uporabe namenskih kemijskih dodatkov za betonske mešanice
s kompenziranim krčenjem (Mapei Mapecrete sistem) je izvedba
nadgradnje možna po 28 dneh.
3. L epilni sistemi za polaganje brez
izcvetanja
3.1 Običajne izvedbe
Za preprečevanje izcvetanja je treba nosilno AB-ploščo zatesniti
z dvokomponentno cementno tesnilno membrano MAPELASTIC,
ki preprečuje prehajanje vode v nosilno ploščo in ob njenem
izhlapevanju posledično izcvetanje solitra na površje. Fleksibilno
tesnilno membrano MAPELASTIC je treba nanesti v dveh slojih.
V prvi sloj je treba vgraditi mrežico iz alkalno odpornih steklenih
vlaken MAPENET 150 in robni gumirani tesnilni trak MAPEBAND.
MAPELASTIC omogoča nadgradnjo z lepljenjem zaključne obloge
po 4-ih dneh. Najbolj pogosto uporabljeni lepilni sistemi, ki v veliki
meri omejujejo nastanek izcvetanja, so lepilne malte na osnovi veziva iz trass cementa, kot je MAPESTONE TM. Ta omogoča nanose
v debelinah od 5 do 20 mm in je primerna za polaganje klanega
(npr. porfido) in po debelini dimenzijsko odstopajočega kamna.
Pri izvedbah na tesnilne sisteme (npr. MAPELASTIC) in pri bolj
zahtevnih izvedbah (temperaturno izpostavljene in predvsem bolj
obremenjene površine) MAPESTONE TM pripravimo s predhodno
pripravljeno mešanico vode in ISOLASTIC-a v razmerju 1 : 1. Do
popolne kemijske vezave (najmanj 10 dni od izvedbe) sicer še
vedno obstaja verjetnost, da pride do omejenega prehajanja solitra
iz podlage in lepilne malte, še posebej, če je površina neposredno
izpostavljena padavinam. Obvezno je nanašanje lepilne malte na
podlago in tudi na hrbtno stran kamna.
3.2 Hitre izvedbe
Za preprečevanje izcvetanja je treba nosilno AB-ploščo zatesniti z
dvokomponentno hitro sušečo cementno tesnilno membrano
MAPELASTIC TURBO, ki preprečuje prehajanje vode v nosilno
ploščo in ob njenem izhlapevanju posledično izcvetanje solitra na
površje. Fleksibilno hitro sušečo tesnilno membrano MAPELASTIC
TURBO se vgradi v dveh slojih. V prvi sloj je treba vgraditi mrežico iz alkalno odpornih steklenih vlaken MAPENET 150 in robni
gumirani tesnilni trak MAPEBAND. MAPELASTIC TURBO omogoča
nadgradnjo z lepljenjem zaključne obloge že po 6-ih urah. Za hitre
izvedbe se najbolj pogosto uporabljajo lepilni sistemi z dvokomponentnimi fleksibilnimi hitro vezočimi lepili na osnovi specialnih hidravličnih veziv, ki ne vsebujejo portland cementa. Lepilo
ELASTORAPID omogoča nanašanje v debelinah do 10 mm in v
svoji formulaciji nima nobenih sestavin, ki bi neposredno povzročale izcvetanje solitra. Za polaganje prosojnih, svetlih in barvno
občutljivih kamnov je treba uporabiti belo lepilo ELASTORAPID.
Da dosežemo popolno zlepljenost s podlago je obvezno nanašanje
lepila na podlago in tudi na hrbtno stran kamna.
4. Fugiranje
Fugiranje gladkega in poliranega kamna najkakovostnejše
izvedemo z uporabo namenskih fugirnih mas na osnovi specialnih
hidravličnih veziv, kot je ULTRACOLOR PLUS. To je hitro vezoča
izboljšana cementna fugirna masa za fuge širine od 2 do 20 mm,
ki ne povzroča izcvetanja, preprečuje nastanek plesni in je vodoodbojna.
Pri izvedbah kamnitih tlakov z lomljeno in bolj grobo površinsko
strukturo (naravno lomljen – skrlje, štokan, žgan) je izvedba
fugiranja z masami s finimi polnili praktično nemogoča, poleg
tega pa so fuge ponavadi širše (vsaj 10 mm) in je estetski izgled
bolj grobe površine fuge lepši. Te kriterije v celoti izpolnjuje
fugirna masa KERACOLOR PPN. To je pucolanska, hitro vezoča
masa z izredno nizko vodovpojnostjo in visokimi mehanskimi
trdnostmi za fuge širine od 5 do 30 mm, ki je primerna tudi za
površine z visokimi mehanskimi in prometnimi obremenitvami.
Poleg preprečevanja izcvetanja je fugirna masa KERACOLOR PPN
odporna tudi na posipno sol in na cikle zmrzovanja – tajanja.
Njeno čiščenje je zaradi bolj grobe zrnavosti peska (2 mm) precej
enostavnejše, saj se z vsebovanim grobim peskom v fugirni masi
kamnito površino s čistilno gobo enostavno »speska«.
5. Tesnjenje dilatacij in stikov
Vse konstrukcijske dilatacije je treba iz nosilne AB-plošče prenesti
tudi v zaključno oblogo. Poleg tega se v tlaku iz kamna izvedejo še
gibljive/gradbene dilatacije na razmikih 3 m, v čim bolj kvadratnem
razmerju, nikakor pa ne v razmerju stranic, ki je večje od 1 : 2. Raster dilatacijskih polj naj ne bo večji od 9 m2. Za ustrezno izvedbo
dilatacijskih reg na mehansko manj obremenjenih (nepovoznih)
površinah je najprimernejša brezkislinska silikonska tesnilna masa
MAPESIL LM, ki preprečuje obarvanje kamna. Za boljši oprijem je
priporočljivo uporabiti temeljno sprijemni premaz PRIMER FD. Za
mehansko bolj obremenjene površine (dvorišča, dovozne poti) pa
je primernejša tesnilna masa na osnovi modificiranega MS polimera MAPEFLEX MS45 ob predhodnem nanosu temeljno sprijemnega
premaza PRIMER FD. Ta omogoča raztezanje/krčenje do 20 %,
medtem ko MAPESIL LM omogoča raztezanje/krčenje do 25 %
in vsebuje tudi dodatke proti nastajanju plesni. Pred nanosom
temeljno sprijemnega premaza in tesnilne mase je treba vgraditi
okroglo polietilensko vrvico MAPEFOAM (razpoložljivi premeri 6,
10, 15, 20, 25 in 30 mm), ki preprečuje oprijem tesnilne mase
na dno dilatacijske rege in omogoča pravilno dimenzioniranje ter
nanašanje tesnilne mase v ustrezni debelini.
S tesnilno maso je treba zapolniti tudi vse stike med kamnitim
tlakom, kjer se spremeni smer polaganja in / ali vrsta kamna.
Tabela 1: Razmerje med širino in globino dilatacije.
a
b
trajno elastična
tesnilna masa
MAPEFOAM
vrvica
širina a
globina b
do 10 mm
enaka širini
od 10 do
20 mm
10 mm
nad 20 mm
½ širine
Tabela 2: Poraba tesnilne mase.
. .. . . . .
.. . ... . . . .. . .. . .. .
.
. . .. . .. . . . .. . . .. .
. . . . . . .
a
.
.
. . ... . .. . .... . . .
.
. . . . ... . .. . . . .
. . . . .. . .
..
..
. ..
b
velikost fuge v mm (a x b)
5x5
5x10
10x10
15x10
20x10
25x10
30x15
40x20
število metrov na kartušo
12
6
3
2
1,5
1,2
0,7
0,4
Izbira ustreznega sistema za oblaganje stopnic
in pločnikov ob stavbah
1. Priprava podlage
Podlaga mora biti ustrezno nosilna, brez razpok in izvedena
natančno na višinskih kotah. Njena površina mora biti čista
in odprašena, lahko jo predvsem na vpojnih podlagah in pri
višjih temperaturah nekoliko navlažimo.
Morebitne luknje, višinska odstopanja in neustrezne naklone
je potrebno popraviti z mikroarmirano hitro sušečo cementno
malto za izravnavanje PLANITOP FAST 330, ki je pohodna že
po nekaj urah. PLANITOP FAST 330 je mogoče nanašati na
vodoravne in navpične površine v debelini od 3 do 30 mm.
Zaključno oblogo je mogoče lepiti že po pribl. 4 urah (pri
temp. +20 °C) oziroma po 24 urah (pri temp. +5 °C) .
SLIKA 1: Priprava izdelka.
SLIKA 2: Krpanje lukenj in izvedba ustreznih naklonov.
SLIKA 6: Nanašanje (brizganje) lepila.
SLIKA 7: Kemično sidranje (podaljševanje)
armature.
SLIKA 8: Betoniranje stopnic.
SLIKA 9: Končni videz dobetoniranih
stopnic.
je treba odprašiti (zračno izpihovanje) ali izprati z vodo,
ki mora odteči. Zaradi hitre kemijske reakcije je potrebno
predhodno pripraviti navoje palice oz. rebrasto armaturo na
ustrezno dolžino. Sledi nanašanje/brizganje lepilne mase
MAPEFIX VE SF v očiščene luknje in takoj zatem vstavljanje
navojnih oz. armaturnih palic. Po nekaj urah se lahko začne z
obremenjevanjem (betoniranjem).
3. Lepilni sistemi za polaganje
SLIKA 3: Izravnava navpičnih površin (škarpa).
2. Kemično sidranje in
podaljševanje armature
Podaljševanje balkona, škarpe ali stopnic je treba izvesti s
sidranjem armature (navojne palice ali rebrasta armatura)
z namenskim dvokomponentnim lepilom MAPEFIX VE SF, ki
ima nosilnost višjo od 9000 kg (pri uporabi navojnih palic
M30). Izvrtati je treba ustrezno število lukenj, ki imajo premer
za pribl. 4–6 mm večji od premera armaturne palice. Luknje
SLIKA 4: Vrtanje lukenj in odpraševanje
(spiranje z vodo).
SLIKA 5: Rezanje zaščitne folije kartuše.
Najbolj pogosto uporabljeni lepilni sistemi, ki v veliki meri omejijo nastanek izcvetanja, so lepilne malte na osnovi veziva iz
trass cementa, kot je MAPESTONE TM. Ta omogoča nanose v
debelinah od 5 do 20 mm in je posebno primeren za polaganje
klanega (npr. porfido) in po debelini dimenzijsko odstopajočega
kamna. Pri izvedbah na tesnilne sisteme (npr. MAPELASTIC)
in pri bolj zahtevnih izvedbah (temperaturno izpostavljene in
predvsem bolj obremenjene površine) MAPESTONE TM pripravimo s predhodno pripravljeno mešanico vode in ISOLASTIC-a
v razmerju 1 : 1. Dodatek izboljša oprijem lepilne malte in
njeno prilagodljivost. Obvezno je nanašanje lepilne malte na
podlago in tudi hrbtno stran kamna. To je predpogoj za doseganje popolne zlepljenosti hrbtišča s podlago.
SLIKA 10: Priprava izdelka.
SLIKA 11: Nanašanje izdelka MAPESTONE TM.
4. Fugiranje
5. Tesnjenje dilatacij in stikov
Fugiranje naravnega kamna je najpomembnejše in najzahtevnejše opravilo, saj je treba zagotoviti čim bolj zapolnjene
fuge, ki morajo biti kompaktne in čim manj vpijati vodo. Te
kriterije v celoti izpolnjuje fugirna masa KERACOLOR PPN. To
je pucolanska, hitro vezoča masa z izredno nizko vodovpojnostjo in visokimi mehanskimi trdnostmi za fuge širine
od 5 do 30 mm, ki je primerna tudi za površine z visokimi
mehanskimi in prometnimi obremenitvami. Poleg tega da
ne povzroča izcvetanja, je fugirna masa KERACOLOR PPN
odporna tudi na posipno sol in na cikle zmrzovanja – tajanja.
Zelo zahtevno delo je tudi čiščenje grobe površine kamna, ki
je z uporabo KERACOLOR-ja PPN zaradi bolj grobe zrnavosti
peska (2 mm) precej enostavnejše, saj se z vsebovanim grobim peskom v fugirni masi kamnito površino s čistilno gobo
enostavno »speska«.
Fugirno maso KERACOLOR PPN se pripravi z ustrezno količino zamesne vode, ki jo lahko uravnavamo glede na način
fugiranja. Z gosto pripravljeno mešanico se z namensko
pištolo ali z »vrečko« enostavno fugira navpične površine
stopnic, škarp, stebrov ali sten. Talne površine se lahko fugira
z bolj tekočo mešanico, ki se jo vtira s pomočjo gumiranega
brisalca, gumirane lopatice ali zaliva neposredno v fuge s
pomočjo različnih zalivalk. KERACOLOR PPN je na voljo v sivi,
bež in antracitni barvi.
Dilatacije so izredno pomemben sestavni del kakovostne
izvedbe, saj omogočajo sproščanje energije, ki nastaja pri
delovanju posameznih dilatacijskih polj ter vodoravnih in
navpičnih stikov elementov stopnic in nizkostenskih obrob.
Seveda morajo biti dilatacijske rege ustrezno dimenzionirane,
da njihova zmožnost raztezanja/krčenja (praviloma do največ
25 %) pride do izraza. Za zunanje površine je priporočena
širina rege vsaj 10 mm. Pred izvedbo tesnjenja je potrebno
v rego vgraditi okroglo polietilensko vrvico MAPEFOAM (razpoložljivi premeri 6, 10, 15, 20, 25 in 30 mm), ki preprečuje
oprijem tesnilne mase na dno dilatacijske rege in omogoča
njeno pravilno dimenzioniranje ter nanašanje tesnilne mase
v ustrezni debelini. Pri širini rege 10–20 mm je potrebna
globina 10 mm.
Za ustrezno izvedbo dilatacijskih reg na mehansko manj
obremenjenih (nepovoznih) površinah je najprimernejša brezkislinska silikonska tesnilna masa MAPESIL LM, ki preprečuje
obarvanje kamna. Za boljši oprijem je priporočljivo uporabiti
temeljno sprijemni premaz PRIMER FD. Za mehansko bolj
obremenjene površine pa je primernejša tesnilna masa na
osnovi modificiranega MS polimera MAPEFLEX MS45 ob predhodnem nanosu temeljno sprijemnega premaza PRIMER FD.
Ta omogoča raztezanje/krčenje do 20 %, medtem ko
MAPESIL LM omogoča raztezanje/krčenje do 25 % in vsebuje
tudi dodatke proti nastajanju plesni. S tesnilno maso je treba
zapolniti tudi vse stike med kamnitim tlakom, kjer se spremeni
smer polaganja in/ali vrsta kamna.
SLIKA 1: Fugiranje stopnic.
SLIKA 2: Fugiranje tlakov.
SLIKA 3: Čiščenje fugirne mase.
Čiščenje se lahko začne, ko je fugirna masa dovolj trda in se
ne izpira več. Na navpičnih površinah je najbolje uporabiti
ročne gobe, na vodoravnih pa gobe na ročajih, ki jih je treba
redno izpirati v čisti posodi z vgrajenimi valjčki za ožemanje.
Pri končnem čiščenju si lahko pomagamo z namenskim
čistilom na kislinski osnovi KERANET (na voljo v tekočini ali
prahu), ki ga je treba predhodno testirati (možno razbarvanje
kamna!). Uporabi se ga lahko šele po približno 10-ih dneh od
zaključenega fugiranja. Vsekakor pa ni priporočljiva uporaba
solne kisline, ki je izredno nevarna za uporabnika in okoliške
rastline (zelenica, vrtnine, sadje ...).
SLIKA 1: Sesanje dilatacijskih reg.
SLIKA 2: Zaščita obloge z maskirnim trakom.
SLIKA 3: Vstavljanje okrogle vrvice na
ustrezno globino.
SLIKA 4: Nanos temeljno sprijemnega
premaza PRIMER AS ali PRIMER M.
SLIKA 5: Nanašanje tesnilne mase.
SLIKA 6: Zagladitev tesnilne mase in
odstranjevanje zaščitnega traku.
Mapei, d. o. o., Novo mesto, PE Grosuplje, Brezje pri Grosupljem 1c, 1290 Grosuplje,
Tel.: 01 786 50 50, Faks: 01 786 50 55, E-pošta: [email protected], www.mapei.si, www.mapeisistemi.si
Polaganje naravnega kamna brez izcvetanja in z
odpornostjo na soljenje
8
7
6
5
4
3
2
1
1 AB-plošča
2 Tesnilna membrana (prvi sloj)
3 Armirna mrežica
Mapelastic
Mapenet 150
4 Tesnilna membrana (drugi sloj)
5 Debeloslojna lepilna malta
Mapelastic
Mapestone TM + Isolastic
6 Kamnite plošče (porfido, granit)
7 Cementna fugirna masa
Keracolor PPN
8 Tesnenje stikov in dilatacij
Mapesil LM
Podrobneje na www.mapeisistemi.si