REŠETO, 31. avgust 2015, letnik XIX

GLASILO OBČINE RIBNICA
31. AVGUST 2015 / XIX
AVGUST 2015
V NEDELJO BO ŽE
40.
RIBNIŠKI
SEMENJ
110 LET TURISTIČNEGA
DRUŠTVA RIBNICA
IN
GASILSTVA V GRČARICAH
NA GRMADI OBELEŽILI
60 LET TURISTIČNEGA
DRUŠTVA GRMADA,
55 LET DOMA NA GRMADI
IN
5 LET FOLKLORNE SKUPINE
GRMADA
NA TRG PRIHAJA
NOVA BLAGOVNA ZNAMKA –
RIBRAND
RIBRAND JE SODOBNA ZNAMKA LESENIH IZDELKOV ROKODELSKEGA CENTRA RIBNICA IN STUDIA ZA OBLIKOVANJE MASHONI
Foto Mashoni
www.ribnica.si
Deseta Alternativa 2015
Letos se je 8. avgusta 2015
že desetič zapovrstjo zgodila
Alternativa Ribnica, ki v naš
prostor pripelje ščepec glasbenih zvrsti, ki niso najbolj
značilne spremljevalke poletnih ribniških večerov. Tudi
letos se je treslo na območju
obrtne cone Ugar.
Vse skupaj se je začelo pozno popoldne, ko se je v času tonskih vaj odvil turnir v odbojki, nekaj po sedmi
uri pa se je začel tudi koncertni del. Alternativa je ena izmed redkih prireditev na našem območju,
ki omogoča, da se mlade obetavne skupine predstavijo širši publiki. Tudi letos smo skupine izbirali
preko razpisa. Na Alternativi so nastopili: Stereo Pollution (Dolenja vas pri Ribnici), Charlie Butter
Fly (Kočevje), S.S.K Band (Loški Potok
in Grahovo), Deck Janiels (Kamnik),
Fierine (Radovljica), Morywa (Celje)
in Lynch (Ljubljana). Koncertni
del se je začel s S.S.K. bandom in
bolj umirjenimi pop-rock zvoki.
Sledila je celjska zasedba Morywa,
ki je z nekakšno mešanico djent/
progressive death metala poskrbela
za poslušalce težko kategoričnih
ritmov. Za Celjani je nastopila
ljubljanska zasedba Lynch, ki je z
alternativnimi in eksperimentalnimi
avtorskimi skladbami ustvarila NASTOPILE SO TUDI LOKALNE SKUPINE - STEREO POLLUTION
izjemno energično glasbeno vzdušje.
Lokalne zasedbe so nato dodatno razgrele domače občinstvo. Vsem poznani dolenjevaški Stereo
Pollution, ki so v drugačni zasedbi že nastopili na preteklih Alternativah, nas tudi
letos niso pustili ravnodušnih. Fantje so se predstavili s hard-rock instrumentalno
avtorsko glasbo. Nato je nastopila kočevska rock zasedba Charlie Butter Fly,
katere začetki ustvarjanja so povezani prav z nastopom na Alternativi v Ribnici.
Njihova avtorska glasba je poživila vzdušje ter navdušila čedalje številnejšo
množico obiskovalcev. Po umirjenih zvokih je sledila power metal skupina
Fierine, ki se je obiskovalcem s svojim kratkim, a izjemno energičnim nastopom
zagotovo vtisnila v spomin. Malo pred polnočjo so nastopili še glavni headlinerji
večera, legendarni Big Foot Mama, ki so s svojimi večnimi rock'n'roll hiti poskrbeli
za vrhunec večera. Z nastopom na Alternativi je zasedba dokazala, da so kljub
visoki obletnici delovanja, še vedno nesporni prvaki prvinskega rocka. Big
Foot Mama je skupina, ki ji je rock kot kulturni in družbeni fenomen v Sloveniji
uspelo naredili splošno sprejemljiv. Koncertni del se je v jutranjih urah zaključil
z nastopom zasedbe Deck Janiels, ki je s svojim starošolskim klasičnim hard
OBISKOVALCI LETOŠNJE ALTERNATIVE NISO SKRIVALI NAVDUŠENJA rockom pripravila odličen nastop.
Poslanstvo Alternative je tudi letos ostalo enako – širiti glasbeno in kulturno
raznolikost v Ribnici, obenem pa omogočiti novim skupinam, da se s svojimi avtorskimi besedili
in angažmajem predstavijo širši publiki. Kot je iz naslova prispevka mogoče razbrati, je letošnja
Alternativa potekala že desetič. In kot se ob takih jubilejih spodobi, je smiselno obuditi in opozoriti
javnost na kritiko in ideje, ki so gradile temelje projekta.
Alternativa že deset let velja za drugačen glasbeni spektakel, kot smo ga sicer vajeni v Ribnici. Gre
za projekt, ki ga na noge postavljamo vedno nove generacije aktivistov Ribniškega študentskega
kluba. Začetki prireditve segajo v leto 2005, ko je bila Alternativa zasnovana kot nekomercialen
in družbenokritičen projekt, kot edini projekt te vrste v širšem lokalnem prostoru. Alternativa
je dogodek, ki protestira proti kulturni in glasbeni enoličnosti v Ribnici. Že ime Alternativa
neposredno opozarja na idejne korenine projekta – »kriči« po alternativi klasičnim veselicam
in obstoječi nezanimivi in neizvirni
glasbeni ponudbi. Enodnevni festival
trše godbe tako že deset let opozarja,
da v našem kraju obstajajo tudi ljudje
z drugačnim glasbenim okusom in
mišljenjem.
Generacije mladih se spreminjajo,
zato je mogoče, da so si prvotni
organizatorji največjega projekta
Ribniškega študentskega kluba
le-tega sprva zamislili nekoliko
drugače. Vendar Alternativa še
vedno živi in enkrat na leto ponudi TURNIR V ODBOJKI JE POPESTRIL POPOLDANSKO DOGAJANJE
možnost drugačne izbire. Ob tem ne
gre pozabiti, da je Alternativa organizacijski zalogaj, ki je na posameznikih v vseh generacijah pustil
velik pečat in posebne izkušnje. Alternativa letos praznuje zavidljivih deset let, kar jo dela kultno,
obenem pa odpira vprašanja o nadaljnjih korakih, ki jih bo ta projekt ubral.
Organizatorji prireditve upamo, da ste obiskovalci dobro razgibali ušesne bobniče in vam je letošnja
Alternative ponudila in obudila kak nostalgični utrinek. Se vidimo naslednje leto!
FIERINE
Tekst LUČKA ILC, predsednica Ribniškega študentskega kluba
Foto Anja Ivanovic
KOLEDAR DOGODKOV V OBČINI RIBNICA
SEPTEMBRA 2015
1. do 6. 9. REKREACIJSKA TOČKA – DAN ODPRTIH VRAT
(čvrsto telo; zdrava hrbtenica in sklepi; BFT –
trening obraza in telesa)
Kolodvorska ulica 1, Ribnica
2. 9. ob 19. uri ODPRTJE OBNOVLJENE DVORANE KNJIŽNICE
MIKLOVA HIŠA RIBNICA S KONCERTOM
ŽIGE BIŽALA
Knjižnica Miklova hiša
4. 9. URBANOVA NOČ 2015
pod šotorom na parkirišču pri INLES-u
od 16. do 20. ure SOLA POLIGON, zabava za otroke
ob 20. uri URBANOVA NOČ 2015, glasbena prireditev.
Nastopajo: Mambo Kings, Rok'n'Band, Loco Rocco
5. 9. ob 20. uri 1. NLB LEASING LIGA, 1. krog – rokometna
tekma RD RIKO RIBNICA : MRD DOBOVA
Športni center Ribnica
6. 9. 40. RIBNIŠKI SEMENJ s spremljevalnimi
prireditvami in dogodki
Ribnica
7. 9. Delavnica – predavanje »ALI LAHKO S SVOJIM
ob 18. uri ŽIVLJENJSKIM SLOGOM VPLIVAM NA
ZDRAVJE«
Predavalnica Zdravstvenega doma Ribnica
8. 9. ob 18. uri
ŠOLA ZA STARŠE (pozna nosečnost)
Predavalnica Zdravstvenega doma Ribnica
8. 9. ob 20. uri JESENSKE SERENADE: BREZ BESED,
koncert vokalne skupine Anamanka
Knjižnica Miklova hiša
9. 9. ob 17.30 Srečanje za bivše udeležence šole zdravega
življenjskega sloga in zdravega hujšanja
Predavalnica Zdravstvenega doma Ribnica
9. 9. ob 18.30 ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA IN
ZDRAVEGA HUJŠANJA, uvodno srečanje
Predavalnica Zdravstvenega doma Ribnica
11. in 12. 9. 1. TEKMA DRŽAVNEGA PRVENSTVA V
od 7. ure dalje SLEDENJU ZA LETO 2015/ 2016
Dolenjevaško polje
12. 9. ob 17.30 14. 9. ob 17. uri
BRALNI KLUB, 1. srečanje
Knjižnica Miklova hiša
14. 9. ob 19. uri JESENSKO SREČANJE – intervizija
medgeneracijskega društva za kakovostno
starost Ribnica
Dom starejših občanov Ribnica
15. 9. ob 20. uri JESENSKE SERENADE: ČASOPLES, koncert dua
Anja Gaberc, harfa, in Irene Kavčič, flavta
Knjižnica Miklova hiša
17. 9. ob 17. uri DAN ZA POLETAVCE, športno-zabavna
prireditev ob zaključku projekta Poletavci
Dvorišče Ribniškega gradu
18. 9. ob 19. uri
Odprtje območne razstave KVADRAT – KROG
Dom starejših občanov Ribnica
19. 9. ob 19. uri 1. NLB LEASING LIGA, 3. krog – rokometna tekma
RD RIKO RIBNICA : RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO
Športni center Ribnica
21. 9. 5. MEDNARODNI DAN MIRU s kulturnim
od 10. ure dalje programom (ob 11.30) in sajenjem Drevesa
miru (ob 12. uri)
Na zelenici pri Domu starejših občanov v Ribnici
21. 9. Delavnica – predavanje »ALI LAHKO S SVOJIM
ob 18. uri ŽIVLJENJSKIM SLOGOM VPLIVAM NA
ZDRAVJE«
Predavalnica Zdravstvenega doma Ribnica
22. 9. ob 20. uri JESENSKE SERENADE: LENORA,
koncert Petre Vidmar, marimba
Knjižnica Miklova hiša
24. 9.
»TEST HOJE na 2 km« ob svetovnem dnevu
od 16.30 do 18.00 brez avtomobila
Hrovača – Škrabčeva domačija
26. 9.
Vaja širšega pomena: ŽELEZNIŠKA NESREČA
Ribnica
29. 9. ob 20. uri JESENSKE SERENADE: PLES JE ŽIVLJENJE,
koncert skupine Počeni škafi
Knjižnica Miklova hiša
PREMAGOVANJE STRESA Z JOGO,
predavanje dr. Vojke Bole-Hribovšek
Predavalnica v Miklovi hiši
Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, [email protected].
R
E
Š
E
T
O
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor:
Marko Modrej - odgovorni urednik
Polona Klajič - članica
Domen Marinč - član
Programski svet:
Nastja Dejak, Barbara Koblar, Matej Zobec,
Aleš Mihelič, Tadeja Lovšin, Feliks Podgorelec,
Gašper Levstik, Zalka Gorše
Lektura: Anica Mohar
Trženje oglasnega prostora:
GSM: 041-536-889, 051-641-021
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.300 izvodov
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica
Tel.: 051-641-021 / 041-536-889
E-pošta: [email protected]
Izid naslednje številke:
30. septembra 2015
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št.
89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se
obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
pridržujemo pravico do avtorskega honorarja.
Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska
tiskarskega škrata v našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko
oddajte do 17. septembra 2015.
Anonimnih pisem ne objavljamo.
Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi
mnenj in stališč uredništva.
Članki v časopisu niso uradno
mnenje Občine Ribnica.
3
IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA
Izpod županovega peresa
Spoštovane, spoštovani,
Letošnje res dolgo in vroče poletje se
zaključuje. Jesenski čas bo prinesel druge
dolžnosti in nove dogodke, ki bodo
popestrili dogajanje do konca leta. Za nas
Ribničane zdaj prihajajo najpomembnejši
dnevi ob praznovanju naše največje
prireditve, na katero smo vsi zelo ponosni.
Ribniški semenj suhe robe in lončarstva
praznuje letos svojo 40. obletnico in
že šestnajstič zapovrstjo ga spremlja
tudi Rokodelski festival. Semenj že
štiri desetletja krepi in utrjuje kulturni,
gospodarski in etnološki položaj Ribnice
in Ribniške doline. Največji pomen ima za
domače gospodarstvo, saj mu omogoči,
da se predstavi slovenski in tuji javnosti,
hkrati pa je semenj izvrstna priložnost za
obiskovalce, da spoznajo dolino suhe robe
in lončarstva.
Obkroženost z gozdovi Velike in Male gore
je Ribnici omogočila globok stik z naravo
in naravnimi materiali, ki ga Ribničani in
Ribničanke še vedno čutimo, in nam kroji
usodo. Neposredna bližina prostranih
gozdov nam je pomagala, da smo temeljito
spoznali značilnosti tu rastočih vrst lesa, ga
začeli obdelovati in iz njega izdelovati lepe
in uporabne izdelke. K dodatnemu razmahu
suhorobarstva je prispeval krošnjarski
patent, ki ga je izdal cesar Friderik III., in ni
trajalo dolgo, da smo bili Ribničani prisotni
po vsej Evropi.
Lesna obrt in izdelava lončarskih izdelkov
že stoletja predstavljata dodaten vir
zaslužka mnogim, ki imajo veselje in smisel
za delo z domačim lesom in glino. Tudi
zato je Ribniška dolina ob lastnem znanju
in ob domačih, naravnih danostih lažje
prebrodila različne krize z zavestjo, da je
AKTIVNOSTI MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA IN REDARSTVA PRI ZAGOTAVLJANJU
VARNE POTI V ŠOLO OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 2015/2016
Zagotavljanje varnosti otrok v cestnem
prometu je v prvih septembrskih dneh ena
najpomembnejših nalog redarstva, policije,
inšpekcijskih služb in drugih institucij, ki
s svojo aktivno navzočnostjo ob šolah
in šolskih poteh prispevajo k umirjanju
prometa. Medobčinski inšpektorat
in redarstvo se bo tudi letos vključil v
nacionalno preventivno akcijo Začetek
šolskega leta, ki jo na nacionalni ravni
koordinira Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport ter Javna agencija RS za
varnost prometa.
Aktivnosti medobčinskega redarstva
bodo usmerjene v poostren nadzor nad
mirujočim prometom v okolici šol in vrtcev,
še posebej med prihodom učencev v šolo
in odhodom domov, preverjanje varne
hoje otrok in prečkanja ceste, opremljenost
prvošolčkov z rumenimi ruticami in
odsevnimi telesi za večjo varnost ob
zmanjšani vidljivosti, uporabo varnostne
čelade ter uporabo varnostnih pasov.
V prvih dneh začetka pouka pa bo
medobčinsko redarstvo izvajalo tudi
4
meritve najvišje dovoljene hitrosti
posameznih vrst vozil na območju občin
ustanoviteljic. Nadzor hitrosti se bo izvajal
na mestih, kjer vozniki ne upoštevajo s
prometno signalizacijo dovoljene hitrosti,
še zlasti v bližini šol, vrtcev in šolskih poti.
V okviru akcijskega načrta nacionalne
preventivne varnosti v cestnem prometu
medobčinska inšpekcija že izvaja nadzor
nad varno infrastrukturo za pešce in
kolesarje v bližini šol.
Glavni namen in cilj navedenih preventivnih
aktivnosti je zagotoviti varne šolske poti
in s tem varnost otrok in mladostnikov v
prometu ter opozoriti in osveščati druge
udeležence v prometu k odgovornejšemu
ravnanju v prometu. Z dobrim zgledom in
odgovornim ravnanjem v prometu lahko
odrasli veliko pripomoremo k prometni
vzgoji naših otrok.
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA
Medobčinski inšpektorat in redarstvo
občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica,
Sodražica in Velike Lašče
treba živeti od dela lastnih rok in ne od tujih
kreditov.
Jasno kot ob belem dnevu je, da sama
izdelava še tako uporabnih izdelkov ne bi
bila dovolj, če jih ne bi znali tudi prodati. O
tem se boste lahko na semnju prepričali kar
sami, ko boste stopali po Škrabčevem trgu
in sosednjih ulicah. Ribničani smo namreč
že zdavnaj »pogruntali«, da vsaka kupčija
veliko lažje steče, če je prodajalec vesel
in dobre volje. Le-te nam do danes še ni
zmanjkalo in ker je ne prodajamo, nam je
najbrž tudi še lep čas ne bo!
Prav posebej smo v Ribnici veseli, da
ribniško gospodarstvo kljub vsem težavam
iz leta v leto napreduje in imamo zato eno
najnižjih brezposelnosti v državi. Zato se
moramo za uspešno delo zahvaliti vsem
podjetnikom in obrtnikom, ki v razvojnem
smislu postavljajo ribniško občino v sam
vrh razvitosti.
Pa še to: naša uspešna zgodovina nam
pritrjuje, da boste Ribničana zelo težko
dobili na levi nogi …
Spoštovani, zagotovo bo tudi letos pri nas
prijetno, zato ste vsi prav lepo povabljeni,
da nas obiščete v Ribnici!
JOŽE LEVSTEK, župan Občine Ribnica
Javni razpis za
sofinanciranje obnove
fasad stavb v starem
mestnem jedru Ribnice
za leto 2015
Občina Ribnica obvešča vlagatelje,
da je na svoji spletni strani www.
ribnica.si in na oglasni deski
občine objavila Javni razpis za
sofinanciranje obnove fasad stavb
v starem mestnem jedru Ribnice za
leto 2015.
Razpisna dokumentacija, na podlagi
katere vlagatelji oddajo prijavo, je
dostopna v glavni pisarni ter na
spletni strani občine.
JOŽE LEVSTEK, župan
Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko
politiko, ki bdi nad evropskimi strukturnimi
skladi in kohezijskimi skladi, je izdala
odločitev o finančni podpori projektom
v okviru izvajanja programskega obdobja
2014–2020. Mednje sodi tudi Oskrba s
pitno vodo na območju Sodražica–Ribnica–
Kočevje, kar bo zagotovilo varno in zdravo
oskrbo s pitno vodo na ribniško-kočevskem
koncu. Za projekt v vrednosti 30,8 milijonov
evrov bo Evropska unija iz Kohezijskega
sklada prispevala 18,8 milijonov evrov.
Občina Ribnica je zadovoljna z
odločitvijo Službe Vlade RS za razvoj in
kohezijsko politiko, da je po več let
trajajočem postopku prepoznala izredno
pomembnost regionalnega vodovoda
Sodražica–Ribnica–Kočevje, ki bo naposled
JAVNI RAZPIS ZA DELOVNO MESTO DIREKTORJA
JAVNEGA ZAVODA ROKODELSKI CENTER RIBNICA
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- ima univerzitetno izobrazbo družboslovne
ali humanistične smeri,
- ima najmanj sedem let delovnih izkušenj,
- pozna strokovno področje zavoda,
- ima opravljen izpit iz muzejske stroke,
- poleg slovenskega jezika mora aktivno
obvladati najmanj en svetovni jezik in
pasivno najmanj en svetovni jezik,
- ima vodstvene in organizacijske
sposobnosti.
Kandidat za direktorja mora ob prijavi
na razpis predložiti program poslovnega
in programskega razvoja zavoda za
mandatno obdobje. V kolikor kandidat
izpita iz muzejske stroke nima, ga mora
opraviti v enem letu od podpisa pogodbe,
sicer mu delovno razmerje preneha.
enega svetovnega jezika in pasivno znanje
drugega svetovnega jezika. Iz prijave
mora biti razvidno, na kateri izobraževalni
ustanovi si je zahtevano znanje o jezikih
pridobil in vrsta izobraževanja.
Kandidat naj vloži prijavo v pisni obliki, ki
jo pošlje v zaprti ovojnici z označbo: "Ne
odpiraj – prijava za direktorja zavoda«
na naslov: Rokodelski center Ribnica (RCR),
Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica, in sicer do
vključno 15. 9. 2015.
Vloge kandidatov, ki ne bodo pravočasne,
ne bodo uvrščene v izbirni postopek.
Direktorja imenuje ustanovitelj javnega
zavoda po predhodnem mnenju sveta
zavoda. Na podlagi akta o imenovanju
direktorja sklene svet zavoda z direktorjem
pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje z
direktorjem se sklene za določen čas petih
let. Izbrani kandidat bo delo opravljal v
prostorih Javnega zavoda, Cesta na Ugar 6,
1310 Ribnica.
Prijava mora vsebovati:
- življenjepis,
- fotokopije: potrdilo o izobrazbi, iz
katerega mora biti razvidna stopnja in smer
izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je
bila izobrazba pridobljena, ter potrdilo o
strokovnem izpitu,
- opis delovnih izkušenj, iz katerega je
razvidno izpolnjevanje pogojev glede:
zahtevanih delovnih izkušenj, poznavanja
strokovnega področja dela, sposobnosti za
organiziranje in vodenje dela v kolektivu,
- program poslovnega in programskega
razvoja zavoda za mandatno obdobje,
- izjavo kandidata o aktivnem znanju
slovenščine, aktivnem znanju najmanj
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni
najkasneje v roku 15 dni po opravljeni
izbiri. Informacije o izvedbi javnega razpisa
dobite vsak delovni dan na tel. 01 836 11 04
od 9. do 15. ure.
V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani
v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot
nevtralni za ženske in moške.
JAVNI ZAVOD ROKODELSKI CENTER RIBNICA
Tudi v letu 2015
sofinancirane
sterilizacije in
kastracije malih živali
Občina Ribnica je tudi v letošnjem
letu zagotovila sredstva za
sofinanciranje sterilizacije in
kastracije lastniških mačk in psov
prebivalcev
občine
Ribnica.
Občani lahko cenovno ugodnejše
pogoje posegov izkoristijo do
novembra 2015 oziroma do porabe
razpoložljivih sredstev, in sicer pri
izvajalcu veterinarskih storitev –
Veterinarski postaji Ribnica.
Lastnika tako sterilizacija mačke stane
43,80 evra, kastracija mačka 33,20
evra. Za sterilizacijo ter kastracijo
psov so cene različne glede na težo
živali, in sicer od 58,40 evra dalje.
Posebej je potrebno poudariti, da je
preprečevanje rojstev nezaželenih
živali za lastnike obveznost, ki
izhaja iz določb 11. člena Zakona o
zaščiti živali, usmrtitev ali namerna
zapustitev živali pa je kazniva.
OBČINA RIBNICA
5
AKTUALNO
Za regionalni vodovod Sodražica–Ribnica–Kočevje tudi sredstva EU
le zagotavljal zanesljivo oskrbo z varno
in zdravo pitno vodo. Poleg tega se bodo
s postavitvijo vodooskrbnega sistema
izboljšale hidravlične karakteristike, možna
pa bo priključitev novih občanov na javno
vodovodno omrežje. Z izvedbo projekta
bo zgrajenih več kot 65,5 km cevovodov, 3
čistilne naprave za pripravo pitne vode, 11
črpališč in 4 vodohrani. S tem bo več kot
25.300 občanov in občank vseh treh občin
deležnih boljše in varnejše oskrbe s pitno
vodo. Na nov sistem bo priključenih več
kot 1.300 prebivalcev. S tem se bo izboljšala
kakovost oskrbe s pitno vodo in življenjski
pogoji prebivalcev, zmanjšale pa se bodo
tudi vodne izgube, ki trenutno znašajo tudi
do 37 odstotkov.
Vir: http://www.svrk.gov.si/nc/si/medijsko_
sredisce/novica/article/1328/6073/
PORTRET
NEURADNO ZAPOVEDAN RIBNIŠKI
PRAZNIK
Morda bi ga kdo od prodajalcev spoznal celo za blaženega! To je
sicer odvisno od izkupička v malhi ob koncu dneva. Seveda gre za
Ribniški semenj.
Organizator dogodka, Turistično društvo (TD) Ribnica, letos
praznuje 110 let delovanja, prvi Ribniški semenj sega v leto 1975,
tako da bo letošnji, kot vedno na prvo septembrsko nedeljo,
okroglo štirideseti. Jože Zakrajšek, ki je predsednik TD Ribnica od
leta 2006, mi je ob teh dveh okroglih jubilejih razjasnil zgodovino,
sedanjost in prihodnost tako društva kot praznika, ki mu rečemo
Ribniški semenj.
»Leta 1987 sem se pridružil TD Ribnica
in sodeloval pri širitvah semnja, ki
je pridobival ugled, tako da zdaj ta
prireditev velja po številu obiskovalcev,
ki jih je do 50.000, za eno največjih
etnološko-kulturnih prireditev v
Sloveniji. Vsako leto smo na semnju
širili ponudbo, saj smo želeli poleg
Ribničanov gostiti tudi izvajalce in
razstavljavce iz cele Slovenije pa tudi
iz tujine.«
Vsako leto se odprtja semnja udeleži
tudi kakšen visoki gost z državnega
vrha, od ministrov, predsednika vlade,
države … Letos bo prišel predsednik
države Borut Pahor.
Kot se za tako visok semenjski
jubilej spodobi, bodo letos uvedli
nekaj sprememb oziroma kot pravi
Zakrajšek, »bo malce bolj udarno«.
Prva sprememba bo že v povorki, saj
bodo na vozovih predstavljene obrti
in izdelovanje suhe robe ter lončarstva
in ne ribniška društva, kot je bila to
navada zadnjih nekaj let.
V gradu bodo nastopi in igre čez ves
dan, tam bo tudi restavracija s tipično
ribniško hrano. Obiskovalci semnja
si lahko ogled semnja zastavijo
popolnoma gastronomsko in pokusijo
gobje polpete pri gobarskem društvu,
ribe pri ribiški družini in divjačino
pri lovcih ter žgance, kislo mleko in
podobno v gradu.
JOŽE ZAKRAJŠEK
Prvi semenj se je v Ribnici zgodil leta
1975 in je potekal le na sedanjem
Škrabčevem trgu, ki so ga zapolnili
izdelovalci suhe robe in lončarstva;
to je ostalo v navadi, le da so danes
tudi ostale ulice polne razstavljavcev in
prodajalcev.
»Po pripovedovanju in glede na naš
arhiv je bil sejem dobro obiskan vse od
prvih let do danes«, pravi Zakrajšek. Z leti
so se na TD Ribnica strinjali, da se mora
semenj širiti tako zaradi povpraševanja
kot tudi zaradi ekonomskega vidika,
saj kot pove Zakrajšek, se društvo ni
moglo preživljati. Pred leti so vodili še
trgovino suhe robe, in ko je ta prenehala
z delovanjem, so morali najti drug vir za
obstoj društva. In tako se je semenj na
začetku 80. let začel širiti še na druge
ulice in TD Ribnica je nekaj zaslužilo
z oddajo prostora prodajalcem. V
6
vseh teh letih organiziranja semnja so
v društvu prihranili toliko, da so leta
2005 za potrebe delovanja lahko kupili
prostore na Gallusovem nabrežju.
Društvo izvaja svoje aktivnosti brez
posebnih finančnih injekcij. Zakrajšek
pravi, da na Občini dobijo samo delež
na razpisu, na katerega se prijavljajo vsa
ribniška društva, stroški na dan semnja
in pred njim pa so bistveno večji, kot so
bili včasih, na primer stroški varovanja
in zdravstvene oskrbe. Občina Ribnica
v proračunu nima postavke za Ribniški
semenj, kot je to praksa v drugih
občinah, ko gre za večje prireditve.
Kljub temu brez tesnega sodelovanja
z Občino in njenega razumevanja tako
velikega dogodka ne bi mogli izpeljati,
zato Občina društvu za semanji dan
podeli koncesijo za uporabo in trženje
javnega prostora.
Nekje ob prelomu tisočletja so na
društvu začeli snovati še dodatno
ponudbo oziroma prireditve, tako so se
začeli Grajski večeri, ki so zelo uspešna
uvertura semenju. Za ta projekt morajo
skoraj v celoti sredstva pridobiti od
pokroviteljev. En večer je v pristojnosti
Občine, in sicer gostovanje ustanove
Imago Sloveniae, s katero ima Občina
sklenjeno pogodbo o sodelovanju.
Zadnja leta Občina financira tudi
postavitev in najem šotora, ki v gradu
stoji dva meseca, kar tudi ni majhen
zalogaj, kljub temu pa morajo veliko
večino denarja pridobiti drugje.
Zakrajšek pravi, da je na semnju na
Škrabčevem trgu vse več mladih
rokodelcev, ki so jih očetje ali dedki
uvedli v to obrt, tako da ni strahu, da
bi Ribniški semenj izgubil etnološko
noto izdelovanja suhe robe in
lončenih izdelkov. Bolj je zaskrbljen za
podmladek v Turističnem društvu, a
ostaja optimist, saj organizirajo razne
obveščajo, da bo
v soboto, 26. septembra,
v Ribnici potekala vaja
širšega pomena:
NA ŠKRABČEVEM TRGU JE ŽIVAHNO OD ZGODNJIH JUTRANJIH UR.
predstavitvene akcije že med otroki.
»Iščemo nove ideje, te pa zagotovo
prinaša mlajši, drznejši kader.« Bolj kot
samo število članov so pomembne
ideje in delavnost, dodaja predsednik.
Za pripravo semnja je ogromno truda
vloženega že med letom, »za samo
pripravo nas je pet iz upravnega
pa seveda »predebatirajo« skupaj. Kot
povedo nekateri člani, je to edini način,
da stvari tečejo, in v šali dodajo: »Preveč
filozofiranja in demokracije škodi.«
Morda je v preteklih letih društvo prav
zaradi tega veljalo za nedostopno in
zaprto, kar vsekakor ni, dostopna je
tudi bilanca finančnega stanja, ob
PROSTOR PRED MIKLOVO HIŠO JE VEDNO NAMENJEN PRIKAZU IZDELOVANJA IZDELKOV IZ LESA.
odbora in še nekaj drugih članov, ki
nam pomagajo. Malo nas je in dobro
moramo delati. Kot predsednik moram
vse pohvaliti, saj brez njih semnja ne
bi bilo«.
Ob vsakem projektu si upravni odbor
razdeli dela in naloge, ki jih je treba
opraviti, in za katere so odgovorni
določeni posamezniki, ki se v delo
drugih ne vtikajo. Narejeno in storjeno
kateri se lahko vsak prepriča, da semenj
ni kovnica denarja, temveč uspešen
projekt, pri katerem se prilivi tudi
odlijejo in na koncu ostaneta dobra
volja in znesek, ki društvu omogoča
mirno prezimitev.
SAŠO HOČEVAR
ŽELEZNIŠKA
NESREČA.
Organizatorja vaje sta Gasilska zveza
Ribnica in Slovenske železnice.
Zbor udeležencev vaje: po razporedu v
gasilskem domu v Ribnici, Merharjeva 1
(razdelitev delovnih nalogov).
Sodelujoči na vaji širšega pomena:
Slovenske železnice, Gasilska zveza Ribnica,
Prostovoljna gasilska društva GZ Ribnica,
župan Občine Ribnica, župan Občine
Sodražica, Policijska postaja Ribnica,
Reševalna postaja Ribnica, Helikopterska
enota Slovenske policije, URSZR, Gasilska
zveza Slovenije, CZ Ribnica, UE Ribnica,
OŠ Dr. Franceta Prešerna Ribnica, Zavod
za socialno delo Ribnica, Vrtec Ribnica,
JKP Komunala Ribnica, AMZS, Jamarsko
društvo Ribnica.
Namen vaje:
- ugotavljanje usposobljenosti posameznih
struktur zaščite in reševanja v tovrstni
situaciji,
- ugotavljanje usposobljenosti ostalih
sodelujočih struktur pri tovrstni nesreči,
- sodelovanje različnih struktur na več
nivojih delovanja,
- ugotavljanje opremljenosti pristojnih enot
za zaščito in reševanje v Občini Ribnica
za posredovanje v nesreči na železniškem
prehodu,
- ugotavljanje usposobljenosti vodstvenih
struktur v nesreči širšega pomena.
Zaključek vaje:
- analiza vaje,
- zaključek vaje,
- pogostitev sodelujočih.
Foto Sašo Hočevar in Lana Modrej
7
IZPOSTAVLJENI DOGODKI
GASILSKA ZVEZA RIBNICA,
SLOVENSKE ŽELEZNICE TER
OBČINI RIBNICA IN SODRAŽICA
IZPOSTAVLJENI DOGODKI
TROJNI JUBILEJ NA GRMADI
Med griči prelepe Dolenjske
Grmada razgledna stoji.
Znana iz sive davnine,
v njej njeno ime se rodi.
Se sklanja na poljsko dolino,
kjer pesem žanjic se glasi,
kmetič tam orje in seje,
ob delu mu srečo želi.
Ozira se v sončna Slemena,
kjer kostanj na jesen zori.
Domovi na njih se vrstijo,
svet' Gregor nad njimi bedi.
Komaj nam sonce posije,
Grmada v njem že žari,
zvečer pa se žarek poslednji
še dolgo na njej pomudi.
Veselo pozdravlja Urbana,
ko zjutraj na delo hiti,
ponosna na svoj'ga Poljanca,
ko na polju se bližnjem znoji.
Vse vabi nas v svoje višine,
kjer dom jo prijeten krasi.
V njem urca prijetno nam
mine,
Grmada, res lepa si ti.
Tako je pred leti zapisal Alojz Škulj, dolgoletni predsednik in eden
izmed ustanovnih članov Turističnega društva Grmada, ki letos
praznuje že 60 let.
FOLKLORNA SKUPINA GRMADA, DESNO NJEN VODJA, UČITELJ IN KOREOGRAF ZMAGO LEBEN IN KATJA
ANDOLŠEK
Društvo je bilo ustanovljeno v ortneškem
gradu. Glavni pobudnik za ustanovitev
društva je bil Vladimir Prezelj, načelnik
postaje v Ortneku, prvi predsednik društva
je bil Mirko Cvar, drugi Franc Rigler z Velikih
Poljan, od leta 1959 do svoje smrti pa Alojz
Škulj, ki je bil predsednik kar 42 let. Za
njim je predsedoval Jože Andolšek, zadnje
desetletje pa Mara Okorn.
Eden od 'očetov' Grmade je bil tudi Franc
Modic, ki je bil Grmadi, njeni okolici in
domačinom predan velik del življenja in je
s fotografskim objektivom skrbno beležil
vso pomembno dogajanje na Grmadi in
zapustil bogato zapuščino fotografij.
Mladim so pogosto zabava, druženje …
8
na prvem mestu. Tako je bilo tudi pred
desetletji in naši dedki in babice niso bili nič
drugačni. Za dober »žur« pa potrebujemo
prostor, hrano, pijačo, glasbo in seveda
dobro družbo. Tako so se Poljanci spomnili
na Grmado, ki je že od nekdaj privabljala
obiskovalce, in tam leta 1959 začeli graditi
dom.
»Pridni člani turističnega društva ter
prijatelji turizma so hiteli pripravljati les
in graditi dom na Grmadi. Nešteto rok in
prostovoljnih ur ob delovnikih, nedeljah
in praznikih in tudi ponoči so žrtvovali za
slavo naše Grmade,« je zapisal Vladimir
Prezelj. Dom so odprli 3. julija 1960.
»Društvo se je v teh letih razvijalo, raslo,
včasih mirovalo, včasih delalo s polno
paro. V zadnjih letih je društvo razširilo
delovanje tudi na področje plesa. Tako
danes obeležujemo tudi pet let delovanja
Folklorne skupine Grmada. Skupina je
bila ustanovljena pred petimi leti pod
okriljem Turističnega društva Grmada.
Njen osnovni namen je ohranjati slovensko
kulturno dediščino, predvsem dediščino
Ribniške doline, in jo prenašati med ljudi s
plesom, petjem in ljudsko glasbo. Njihova
prednostna naloga je, naučiti se dolenjske
plese, predvsem tiste iz Ribniške doline.
Skupina šteje 16 članov, ki jo sestavljajo
plesalci in glasbeniki iz celotne Ribniške
doline in posamezniki, ki nam pomagajo
pri delu. Plesalci so izredno motivirani,
njihovo glavno vodilo je ohranjati kulturno
in etnološko dediščino prednikov in jo
predstaviti domači in širši javnosti,« je na
praznovanju obletnic 3. avgusta povedala
sedanja predsednica TD Grmada Mara
Okorn, tudi pobudnica ustanovitve
folklorne skupine.
Tri jubileje, 60-letnico obstoja društva,
55-letnico doma na Grmadi in 5-letnico
FS Grmada je popestrila tudi priložnostna
razstava v domu, ki jo je pripravil Anton
Andolšek in prikazuje delčke iz življenja
zadnjih 60 let in vam zelo priporočam, da
si jo ogledate.
Simpatičen kulturni program, ki ga je
povezovala Katja Andolšek, zaigrala je tudi
na citre, so popestrili še Peter Andolšek
na klavirju, Folklorna skupina Grmada,
pozdrave pa sta poleg Mare Okorn prinesla
tudi župan Občine Ribnica Jože Levstek
in predstavnik Krajevne skupnosti Velike
Poljane Jani Prijatelj iz Škrajneka.
Prebivalci te in one strani Male gore so
se tu srečevali, klepetali, sklepali poslovne
kupčije, plesali, peli, se zaljubili, skregali,
stepli, se pobotali … Ne glede na vse pa
so se z veseljem znova in znova vračali
in tako bo tudi čez 50, 60, 100 let, ko
se bodo nasledniki spominjali članov
sedanjega upravnega odbora turističnega
društva: Mare Okorn (predsednice),
Francke Andolšek, Marije Oblak, Andreja
Ambrožiča, Marije Šilc, Alojza Novaka in
Tomaža Kovačiča ter vseh, ki lepo skrbite za
ta biser Ribniške doline. Čestitke!
Tekst in foto MARKO MODREJ
ZAHVALA
Člani Turističnega društva Grmada si
zadnje desetletje prizadevamo dati društvu
nov polet z vsebinami, ki bogatijo naš
kraj s kulturo in vzbujajo čut za estetiko.
S prostovoljnim delom in materialno
podporo omogočamo, da društvo uspešno
deluje.
Zavedamo se, da vsako človeško
skupnost gradijo posamezniki in njihova
pripravljenost služiti skupnosti vsak po
svojih močeh.
MARA OKORN, predsednica TD Grmada
RAZSTAVA V DOMU NA GRMADI
110 LET GASILSTVA V GRČARICAH
odprli prenovljeni dom, lani pa dobili novo
sodobno gasilsko vozilo.
PGD Grčarice šteje 37 članov, ponosni pa
so na podmladek, ki dosega odmevne
Prvega avgusta so gasilci PGD Grčarice počastili 110 let ustanovitve rezultate na številnih tekmovanjih.
V Grčaricah si želijo tudi novo gasilsko
društva. Grčarice so edina vas v občini Ribnica, ki je bila poseljena opremo, saj je obstoječa stara deset let in
s kočevskimi Nemci, na katere so sedanji gasilci ponosni, saj so več in s tem zastarela. Želijo si tudi času
jim pustili bogato dediščino. Leta 1882 je bil v Grčaricah velik primerne telekomunikacijske povezave, saj
so informacijsko dobesedno odrezani od
požar, leta 1884 so ustanovili gasilsko enoto, leta 1904 pa gasilsko sveta. Gasilsko društvo je nosilec in gonilna
društvo.
sila družabnega in društvenega življenja, je
povedal predsednik društva Danilo Rus ml.
Na slavnosti, ki so ji
uverturo naredili že dan
prej z veselico, je potekala
gasilska parada številnih
društev iz ribniške občine
in Kočevja, slavnostni
govornik pa je bil državni
sekretar z ministrstva
za obrambo mag. Miloš
Bizjak. V svojem govoru
je izpostavil gasilsko
poslanstvo v manjših
krajih, pohvalil mlade
rodove, ki radi stopajo v
gasilske vrste in seveda
čestital za jubilej, ki je
visok tudi v slovenskem
merilu.
Kot se za takšno
praznovanje spodobi, je
bilo sobotno popoldne
v Grčaricah veselo do
SLAVNOSTNI GOVORNIK MAG. MILOŠ BIZJAK. ZA NJIM Z LEVE STOJIJO: MODERATORKA IRMA GRBEC, NAMESTNIK POVELJNIKA poznih ur. Za zabavo in
GZ RIBNICA JANEZ PUŽELJ, POSLANEC V DZ JANKO VEBER, ŽUPAN JOŽE LEVSTEK, PREDSEDNIK GZ RIBNICA CVETO MARINŠEK popestritev je poskrbel
IN PREDSEDNIK PGD GRČARICE DANILO RUS ML.
ansambel Toneta Rusa.
Leta 1940 so zaradi pogostih požarov kupili
vodno brizgalno, leta 1941 so Kočevarji
zapustili vas, nekaj let kasneje pa so se vanjo
naselili sedanji prebivalci. V naslednjih letih
so zgradili gasilni dom, leta 1981 so dobili
novo motorno brizgalno. Leta 2010 so
Tekst in foto MARKO MODREJ
9
IZPOSTAVLJENI DOGODKI
Vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali
in pripomogli, da smo vse tri obletnice
praznovali dostojno in kulturno, se iskreno
zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo
vsem darovalcem, ki ste nam pomagali s
srečelovom obogatiti prireditev.
Je že tako, da še tako velika zagnanost ne
rodi uspeha, če ni finančne podpore. Zato
se iskreno zahvaljujemo vsem nekdanjim,
sedanjim in prihodnjim sponzorjem
ter donatorjem: Občini Ribnica, Yaskawi
Slovenija, d. o. o., SDS Ribnica, KS Velike
Poljane, Zavarovalnici Triglav, d. d., ABO
grafiki, d. o. o., Ljubljana, PGD Velike Poljane,
ter podjetjema Šilc Trade, d. o. o. in Tanko, d.
o. o., Ribnica.
Za naš dom na Grmadi že deveto leto skrbita
naša člana Majda in Dušan Golob. Trudita
se, da je Grmada živa in ljudem prijazna. Za
dom vzorno skrbita in obiskovalci se radi
vračajo. Hvala obema in verjamemo, da bo
še dolgo tako.
IZPOSTAVLJAMO
Grajski večeri 2015
Z eno potegnjeno besedo:
na Grajskih večerih
smo z muziko obredli pol sveta
Ne, niso vsaki Grajski večeri enaki niti ne
podobni, želja organizatorja je, da ponudi
Ribnici raznolike kulturne programe, ne
samo pričakovanih. Tako so bili letošnji
svetovno obarvani in smo se kot občinstvo
sprehajali med kubanskimi, ameriškimi,
angleškimi, irskimi in balkanskimi pesmimi.
Nekateri pevci so bili pristni, kot na primer
znana kantavtorica Shirlie Roden, spet drugi
so imeli na primer Kubanca v zasedbi kot
Šalša, medtem ko so bili ostali glasbeniki
v večini Slovenci, ki igrajo svetovno
glasbo. Marko Modrej kot predstavnik
organizatorja, Turističnega društva Ribnica,
ter programski vodja večerov pravi, da so
bili tudi letošnji odzivi zelo dobri. Sodeč
po besedah, ki so jih po koncertu povedali
nastopajoči, je res tako. V ribniškem gradu
smo imeli koncert Rodenove s simfoničnim
orkestrom Cantabile iz Logatca, koncert, ki
je bil najprej zaradi elitne izvedbe mišljen za
Ljubljano, saj sta bila v celi deželi izvedena
le dva takšna – pri nas in v Vipavi. K sreči je
Modrejuuspeloprogramskicikelznaslovom
Preprosto Slovenija pritegniti semkaj, s tem
pa tudi kopico ljubiteljev Shirlie Roden. Ta
britanska pevka in zdravilka z zvokom je v
Sloveniji močno prisotna že dve desetletji,
vseh grajskih večerih hvalijo prav vsi
nastopajoči, pa ne le letos, tudi prejšnja
leta. Tukaj štejejo tudi Modrejeve 20-letne
izkušnje in sodelovanje pri raznih projektih
po Sloveniji, najprej na RTV-ju, potem z
različnimi radiji … Sam dodaja, da iz gradu,
ki žal za velike dogodke nima potrebne
infrastrukture (garderobe, sanitarije itd.)
vsakič iztisnejo maksimum, vključno z
ozvočenjem, ki je po njegovem mnenju 90
odstotkov kvalitetne prireditve.
Če bi iskali neko stalnico v letošnjih večerih,
potem nekaj res ni ušlo očesu. Na odru
so prevladovali relativno mladi, a posebej
nadarjeni, akademsko izobraženi slovenski
glasbeniki. V igri je bil tudi mjuzikl Cvetje
v jeseni, a je grajski oder za vso zasedbo
premajhen, na koncu pa je tudi za manjšo
različico
zmanjkalo
denarja. So
pa
večere
zaključili bolj
»feštarsko«, s
skupino Pivo
in čevapi ter
balkanskim
melosom,
ki potegne
vase veliko
S l o ve n c e v.
Glasbeno
popotovanje
GORAN KRMAC SESTAVLJAJO je bilo tako
sklenjeno.
Edini dramski
del je bil seveda tradicionalno privilegij
naše Lucije Ćirović z gosti, ki si lahko vzame
dve uri čistega verbalnega zabavljaštva na
račun vseh, ki nas dnevno jezijo.
Občinstvo se je lepo odzivalo na vse
koncerte, čeprav poslušalci pogosto niso
vedeli, kaj pričakovati, saj skupin ali pevcev
niso poznali. Pa vendar so prišli in sodelovali
ter nazadnje rekli, da je dobro slišati tudi
nekaj novega. Ne nujno manj znanega,
saj so bili nastopajoči dobro uveljavljeni
glasbeniki, nekateri celo vrhunski. Dejansko
so Grajski večeri nekaj lepšega v Dolini. To je
prava pot in zahvala gre pokroviteljem, da
lahko ponudimo res kakovostne prireditve
in v tej smeri je treba nadaljevati, meni tudi
ribniški župan Jože Levstek.
Nazadnje se o vsem povpraša še
organizatorja, ki mora gledati tudi na denar
in k sreči je vse pokrito. Ni lahko pokriti
vsako leto kvalitetnejšega programa in za
to skoraj v celoti pridobiti sredstva s strani
pokroviteljev. Od organizatorjev to zahteva
dvojno ali trojno delo. Prav zato lahko brez
zadržka upamo na nadaljnje večere, saj je
prva želja TD Ribnica in Marka Modreja,
da obudimo znameniti poletni festival –
festival, ki je v Ribnico pritegnil najboljše.
Pot je prava.
pusto, zato so bolj navdihujoče besede
nastopajočih po končanih prireditvah, ko
je bil utrip še hiter in kri še vroča.
Gašper Šinkovec in Noreia že dolgo niso
tako uživali na odru kot pri nas. Precej več
treme so sicer imeli na Irskem, ker vendarle
igrajo njihovo
glasbo, a so jih
dobro sprejeli.
Letos gredo
še na Češko,
Hrvaško
in
Trst, tako da
bo še kar nekaj
igranja.
V
Ribnico so prišli
s plesalci in vse
skupaj je bilo
na odru videti
prav posebej
odigrano.
Milan Pečovnik JANEZ DOVČ, RUDI BUČAR IN
Pidži je res ZASEDBO ISTRABEND.
Modrejev
sorodnik, a tu je nastopil prvič in pravi, da je
ambient takšen, da prav moraš peti z dušo,
ter misli, da so imeli prav tu, poleg Moskve
nekaj dni prej, enega boljših koncertov.
Mnogi pa so čakali mladega
in popularnega Istrijana
Rudija Bučarja – najmanj
tako dolgo kot je on med
koncertom čakal na vino
… in ga tudi dobil. Refošk,
seveda, ker tu ne gojimo
svojega, smo mu povedali.
Tako je dobil tistega, ki
ga pije že celo življenje, je
dodal on.
Ribnica je super, tako
dobro vzdušje, sproščena
energija, mi smo se na
odru imeli odlično, zelo
smo se zabavali. Prijetno je
SHIRLIE RODEN S SIMFONIČNIM ORKESTROM CANTABILE
priti domov, pred domače
zato je njen najnovejši cikel posvečen naši občinstvo, ne koncertirati samo na tujem,
deželi in ljudem, ki so bili avtorici v navdih. je povedala vrhunska jazz vokalistka Katja
Odpela je tudi tri Avsenikove, sicer pa je Koren, ki živi v Los Angelesu.
v pesmi s pomočjo Dereka Barnesa zajela Trio Kranjc in Steffy so po svoje kar malo
lepote Cerkniškega jezera in Štanjela, naši, saj sta v zasedbi dva Ribničana. Videli
motovilec in regrat pa upesnila v sanjsko smo jih že na lanski prireditvi ob občinskem
slovensko solato. Sprehajala se je po Veliki prazniku, na grajskem odru pa prvič. Kaj
planini, pod slapom Kozjak, eno pesem reči kot: bravo!
pa posvetila Lizi Černuta, 96-letni ženski, Jure Čehovin iz Šalše je dejal, da je bila
ki je leta 2000 umrla pod plazom v Logu publika izjemna, da so se oni kot glasbeniki Tekst ALENKA PAHULJE
pod Mangartom. Povsem svojski večer, res. imeli super ter pohvalil organizacijo, češ Foto Lana Modrej
Pisati o vseh, a jih ne doživeti, bi bilo nekako da je bilo vse tako, kot je treba. To na
10
Prvo avgustovsko soboto je Kulturno umetniško društvo Viteški
red Viridi Hedera iz Ribnice organiziralo drugi srednjeveški dan,
ki je po lanskem v deževnem vremenu, tokrat zasijal v vsej svoji
čarobnosti.
Viridi Hedera Lidija Tomše je bila z udeležbo
sodelujočih zadovoljna, v grajskem kompleksu
je skupaj z ostalimi člani pripravila tudi grajski
sprejem in gostijo za župana Jožeta Levstka
in direktorja Knjižnice Miklova hiša Marka
Zupanca, ki društvu, kot pravi Lidija, že od
začetka stoji ob strani.
Prijeten dogodek, ki se ga je žal udeležilo
malo obiskovalcev. Sicer pa vsaka stvar, vsak
dogodek potrebuje čas, da ga ljudje sprejmejo
in tudi s srednjeveškim dnevom je tako.
Tekst in foto MARKO MODREJ
160 članov različnih društev (TD Suha krajina,
KDIS Gašperja Lambergerja, Društvo Lonca,
Cesarsko kraljevi Ptuj, TD Predgrad, gostje iz
Koprivnice in Reke), je čez ves dan prikazovalo,
kako se je odvijalo življenje v srednjem veku,
prikazali so tabor z viteško opremo, orožarno,
kovnico denarja, potekale so razne delavnice,
od ustvarjalnih za
otroke, do lepopisnih
in kaligrafskih. Plesne
skupine
iz
posameznih
društev
so
predstavile
srednjeveške
in renesančne
plese, pripravili
so lokostrelski
t u r n i r ,
bojevanje,
po Ribnici pa
smo se lahko
popeljali
s
panoramsko
kočijo.
LIDIJA TOMŠE, MARKO ZUPANC IN ŽUPAN JOŽE LEVSTEK V Predsednica MIMOHOD SODELUJOČIH SKUPIN
društva
SREDNJEVEŠKIH OPRAVAH
TA LJUBEZEN OSTAJA
Ta ljubezen ostaja je naslov pete pesniške zbirke Stanke Mihelič iz
Kota pri Ribnici, ki jo je predstavila v nedeljo, 26. julija, pri Novi
Štifti.
Duhovno-literarni večer
je bil prežet z ljubeznijo,
lepoto, z vsem, kar je
v knjigi Stanka tudi
osvetlila. Na Brinovem
griču sta v prijetnem
programu pesmi brala
frančiškanska Marijina
misijonarka
sestra
Romana Kocjančič, znana
tudi s TV ekrana, ter brat
frančiškan, pater Ambrož
Mušič. Za glasbeni del so
poskrbeli fantje iz Okteta
Gallus in Veronika Zajec
na violinskih citrah.
Zbrane, ki so napolnili
cerkevMarijeVnebovzete
do zadnjega kotička, sta
pozdravila rektor Nove
Štifte pater Niko Žvokelj
in sodraški župan Blaž
Milavec, knjigo pa je predstavil ljubljanski
nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore.
Tudi peto pesniško zbirko Stanke Mihelič je
oblikovala in ilustrirala akademska slikarka
Stanislava Sluga Pudobska.
»Zelo sem vesel tega večera, v katerem
sem lahko ponovno doživel te pesmi, ki so
molitve, molitve, ki so pesmi. Občudujem
Stanko, ki se z bližino boga ne boji ničesar v
življenju, ampak se vsega dotakne
in vse oplemeniti. Upam, da bodo
ljudje njeno poezijo z veseljem
vzeli v roke in jo »pili« po kapljicah,
saj se njene pesmi oz. molitve ne
berejo na dušek, ampak zajemajo
čisto po malo,« je ob predstavitvi
povedal nadškof Zore.
»Včasih človek občuti svojo
drugačnost, ko preživi dan, tedne,
mesece v skrivni samoti … nihče
pa ne more biti sam; če nimaš
sogovornika, ga moraš poiskati
v svoji duši oz. srcu in ravno iz
teh dvogovorov nastajajo moje
pesmi,« je dejala Stanka Mihelič,
in dodala, da njena peta zbirka še
ni zadnja.
Tekst in foto MARKO MODREJ
STANKA MIHELIČ Z MOŽEM DARKOM, STANISLAVO SLUGA PUDOBSKO IN
NADŠKOFOM STANISLAVOM ZORETOM
11
IZPOSTAVLJAMO
DRUGI SREDNJEVEŠKI DAN V
RIBNIŠKEM GRADU
TRADICIJA ZA PRIHODNOST
Slovenski leseni izdelki na platformah množičnega financiranja
Množično financiranje postaja vsakdanjost. Sistem, pri katerem
potencialni kupci pomagajo ideji, da postane izdelek, se je v svetu
pa tudi v Slovenji dobro prijel in ustvaril vrsto produktov, ki so
uspeli in pomenijo razvoj nove podjetniške ideje.
Rokodelski center Ribnica je pripravil
razstavo lesenih izdelkov, ki so poskušali
zagonska sredstva zbrati na enem od
številnih sistemov množičnega financiranja.
Predstavili so sedem projektov: Ondu,
lesena fotografska kamera, Zenegg, leseno
masažno jajce, leseno kolo Lesenjača,
Trobla, zvočnik za pametne telefone, LL stol
in ribniški otroški stol Smart Froc, stolček za
otroke od 6 meseca do desetega leta.
Tudi Zenegg je napol ribniški izdelek,
saj je Gašper Premože, ki je avtor ideje
lesenega masažnega jajca, sodeloval
pri oblikovanju kataloga Suha roba in
lončarstvo Rokodelskega centra, samo
izdelavo jajca pa je zaupal mojstrom iz
Sodražice. Ideja za Zenegg se je rodila
ob oblikovanju masažnega pripomočka,
sicer narejenega iz plastike, vendar je želel
oblikovati izdelek, ki bi ostal v človekovem
okolju, vedno viden in dosegljiv, da si človek
vzame čas zase. Ob iskanju oblike je prišel
do najboljše oblike, ki jo ponuja narava,
vendar kokošje jajce ni dovolj trpežno za
masažo. Tako je nastalo leseno, poleg tega
pa je še obteženo, tako da vedno stoji
na svojem mestu. Izdelano je iz različnih
vrst lesa, združuje pa praktično in estetsko
funkcijo. Presežna vrednost izdelka je, da
s svojo prisotnostjo spomni, da si je treba
vzeti trenutke zase. Projekt Zenegg je na
platformi Kickstarter želel pridobiti 2.200 $,
uspelo pa mu je pridobiti preko 115.000 $
in s tem številne kupce, zastavljeni cilj pa je
presegel kar za petdesetkrat.
Razstava poskuša prikazati kreativnost,
možnosti lesne industrije ter nove možnosti
financiranja zagona kreativnih produktov,
ki lahko tržišče najdejo kjerkoli na svetu.
Tekst in foto PRIMOŽ TANKO
MIKE KOVAČ, AVTOR LESENEGA KOLESA, GAŠPER PREMOŽE, KATJA ŽAGAR, POLONA RIGLER GRM IN ŽUPAN JOŽE LEVSTEK NA
ODPRTJU RAZSTAVE
Septembra na trg prihaja nova
blagovna znamka – RIBRAND
Rokodelski center Ribnica je v letošnjem
letu v sodelovanju z oblikovalskim studiem
Mashoni razvil blagovno znamko Ribrand.
Ribrand je blagovna znamka z zgodbo, ki
se je začela na pobudo oblikovalca Janeza
Mesariča, ki v Rokodelskem centru v
sklopu pletarske in lončarske šole poučuje
industrijsko oblikovanje. Janez Mesarič je
uveljavljenslovenskiindustrijskioblikovalec,
12
čigar predniki izvirajo in Ribnice. Odraščal
je obkrožen s kulturo izdelovanja suhe
robe, v kateri je že dlje časa videl potencial
za oblikovanje sodobnejše serije lesenih
izdelkov.
V Rokodelskem centru Ribnica želimo slediti
poslanstvu, ki daje poudarek predvsem
trajni skrbi za celostno ohranjanje in razvoj
kulturne dediščine ter povezovanju le-te
s sodobnim ustvarjanjem. Naša dolina
je znana po bogati dediščini izdelovanja
domačih suhorobarskih izdelkov, iz
katere črpamo navdih in jo prepletamo
s sodobnimi oblikovalskimi pristopi ter
modernimi tehnologijami.
Rezultat našega skupnega ustvarjanja je
navdihujoča znamka trajnostnih izdelkov
po dostopnih cenah. Izdelki bodo na
naših prodajnih policah in v spletni prodaji
od začetka septembra. Do takrat pa vas
vabimo, da spremljate spletno stran: www.
ribrand.si.
KATJA ŽAGAR
so člani društva Lovrenc zaigrali tudi del
vestern programa, ki je del repertoarja
njihovega društva. Po koncu programa
smo se poslovili od članov društva Lovrenc
in polni novih idej za naslednje srečanje
odšli domov.
V Dolenji vasi pri Cerknici je 9. julija potekalo 2. vseslovensko srečanje Dolenjih vasi.
Ribniško Dolenjo vas sta s svojimi stojnicami
zastopala dolenjevaško mladinsko društvo
Okameneli svatje in Lončarstvo Bojc.
Ob 11. uri smo se najprej udeležili žegnanjske sv. maše v cerkvi
Sv. Lovrenca, po maši pa so nas domačini prijetno sprejeli in
nas malo pogostili. Sledilo je druženje ob stojnicah Dolenjih
vasi, letos jih je bilo osem, na posestvu tamkajšnjega Društva
ljubiteljev narave, konj in tradicije Lovrenc. Okameneli svatje
smo se na stojnici predstavili z domačo hrano in pijačo, na
kratko pa smo tudi predstavili našo Dolenjo vas. Lončarstvo
Bojc pa se je na svoji stojnici predstavilo s tradicionalnimi izdelki
lončarske obrti. Poleg žive glasbe je organizator poskrbel tudi
za vožnjo z lojtrnim vozom skozi vas, ki smo se je lahko udeležili
obiskovalci. Med potjo nam je vodič predstavil zgodovino
vasi, ki je bila zelo znana po kontrabantih (kmetje, ki so v
Italijo tihotapili živino, predvsem konje). Ob koncu druženja
OBISKOVALCI SO SI RIBNIŠKO DOLENJO VAS ZAPOMNILI PO DOBROTAH IN DOBRI
DRUŽBI.
Tekst DOMEN ČEŠAREK
»Pojdite v miru in veselju«
S temi besedami je pater Niko Žvokelj kulture ... Vendar pa je to druženje še posebej
zaključil sveto mašo, s katero se je pri Novi pomembno, saj ne gre samo za sprostitev in
Štifti začelo že tradicionalno srečanje članov piknik ter hrano, ampak je to priložnost,
društev Sožitje Ribnica in Cerknica.
da se tu družine oseb z motnjo srečajo in
Kot je to že običajno za prvo soboto po izmenjajo izkušnje,« pomen tega dogodka
prazniku Marijinega vnebovzetja, so se izpostavlja Jožica Grom, predsednica Društva
pri Novi Štifti srečali člani ribniškega in Sožitje Cerknica. Gromova še poudarja, da
cerkniškegadruštvaSožitje.Srečanje
se je tudi letos začelo s sveto mašo,
ki jo je v cerkvi Marije Vnebovzete
daroval frančiškanski pater Niko
Žvokelj. Ta je prisotne prisrčno
pozdravil in jim zaželel prijetno,
predvsem pa veselo druženje.
Mašo je na orglah spremljal pater
Marijan Cvitak, prav tako brat iz
frančiškanskega samostana pri Novi
Štifti. Med drugimi je med zidovi
baročne cerkve zadonel tudi napev,
ki je doma prav na Brinovem griču:
»O, Marija pri Novi Štifti, jaz se tebi
priporočim, ti me bodeš varovala,
jaz pa tebe ne zapustim.«
SREČANJA SE JE UDELEŽILO OKROG 150 OBISKOVALCEV.
Srečanje se je nato nadaljevalo pod
kozolcem, kjer ni manjkalo hrane in pijače, za je izjemnega pomena to, da se osebe z
glasbo pa sta z diatoničnima harmonikama motnjo v duševnem razvoju v takšni skupini
poskrbela člana cerkniškega društva. oz. na takšnem dogodku počutijo sprejete:
To druženje je vsako leto eden vrhuncev »Čeprav jih država in družba sprejemata, pa
celoletnega dogajanja obeh društev, saj ga se osebe z motnjo ne čutijo vedno sprejete;
večina članov nestrpno pričakuje, še zlasti v tej sredini pa se počutijo sprejete, kar je
osebe z motnjami v duševnem razvoju. »Naše glavni namen tega srečanja.«
društvo skrbi za družine, ki imajo v svoji sredi »Letos je udeležba precejšna, tudi vreme
osebo z motnjo v duševnem razvoju, tako nam služi, vendar pa nekoliko pogrešamo
da jim pomaga pri izobraževanju oziroma za predstavnikelokalneoblasti,sajninobenega,«
njih organizira dejavnosti s področja športa, je dejal Jože Košmrlj, predsednik ribniškega
foto Domen M. Čampa Marinč
Sožitja. To je letos že organiziralo številne
dogodke, med katerimi so bili tudi kopanje
v Dolenjskih Toplicah, vikend seminar v
Moravskih Toplicah, pohod okrog Sodražice,
druženje in športne igre v Nadlesku skupaj z
društvom iz Cerknice ter izlet v Belo Krajino.
Do konca leta pa nameravajo pripraviti še
enodnevno kopanje, tradicionalni kostanjev
piknik, predavanje ter nazadnje v decembru
še tradicionalno druženje, na katerem bo
člane društva Sožitje Ribnica obiskal tudi
Dedek Mraz.
Pri Društvu Sožitje Ribnica opozarjajo,
da bi bilo potrebno razširiti tako
bivalno enoto kot varstveno delavni
center. Tako bi na daljši rok poskrbeli
za osebe s posebnimi potrebami.
Po vsej Sloveniji se namreč pojavlja
problem, saj primanjkuje mest za
starejše osebe z motnjo v duševnem
razvoju v bivalnih enotah, domovi za
upokojence pa za njih niso primerni.
Zato si v ribniškem društvu prizadevajo
čim prej rešiti to problematiko, ki se bo
z leti, če do povečanja kapacitet ne bo
prišlo, samo stopnjevala. »Na območju
od Velikih Lašč do Kočevja je v bistvu
le ena bivalna enota, za starejše pa že
sedaj primanjkuje prostora. Z občino
Ribnica smo dogovorjeni, da bi v novem
delu starega ribniškega vrtca uredili prostore
za bivalno enoto in pa varstveno delavni
center. Arhitekt ima že idejni načrt, kako bi se
ta problematika uredila, vendar pa bi se bilo
potrebno čim prej dogovoriti s predstavniki
občin od Velikih Lašč do Kočevja,« opozarja
Košmrlj.
Tekst in foto KRISTJAN
KOZINA
13
MED NAŠIMI LJUDMI
VSESLOVENSKO SREČANJE
DOLENJIH VASI
V SOŽITJU Z NARAVO
Posebni sosedje v Goriči vasi
Večina ljudi ob besedi netopir najprej pomisli na grozna bitja, ki
delajo zgolj nesnago, pijejo kri ali se namenoma zapletajo v lase.
Vendar so netopirji vse prej kot to! Zaradi skrivnostnega nočnega
življenja in nerazumevanja so jih ljudje od nekdaj enačili z negativnim. A so v resnici koristne, nenevarne in ogrožene živali, ki
bivajo tudi v vaši bližini!
Čez dan se skrijejo v temne in mirne prostore,
kjer prespijo do večera. Takšna zatočišča si
lahko najdejo tudi v naši soseski. Nekatere
vrste imajo rade cerkvena podstrešja ali
zvonike – tako je tudi podstrešje zvonika
cerkve v Goriči vasi pri Ribnici. V njem se
vsako leto zbere tudi do 850 živali vrste
navadni netopir. Vsaka samica tu skoti
bo zadrževal gvano, da ne bo več padalo
na zvonove. Položili smo tudi plastično
ponjavo in tako poskrbeli za lažje čiščenje
v prihodnje. Na zvoniku so bile zamenjane
tudi odkapne police, da se gvano ne bo
spiral po fasadi, posebna zaščitna polička
pa je bila narejena tudi nad motorjem in
mehanizmom za zvonjenje. Na ta način
smo želeli prispevati
k ohranitvi izjemno
pomembnega kotišča
navadnih netopirjev,
kjer se zbere ena
najštevilčnejših skupin
te vrste v Sloveniji.
Zakaj bi želeli ohraniti
netopirje kot svoje
posebne sosede? So
pokazatelji zdravega
okolja in pojedo
mnogo
komarjev
ter škodljivih žuželk
v sadovnjakih in
na poljščinah. So
PORODNIŠKA SKUPINA NAVADNEGA NETOPIRJA NA PODSTREŠJU ZVONIKA tako posebne živali,
da so cenjeni celo
CERKVE IMENA MARIJINEGA V GORIČI VASI
njihovi iztrebki, ki so
in vzreja svojega mladiča, ki je do jeseni prvovrstno naravno gnojilo.
pripravljen, da se z mamo preseli v jame, Želimo si, da bi navadni netopirji lahko še
kjer netopirji prespijo zimo. Spomladi pa naprej v miru bivali v Goriči vasi in bi jih
se vsako leto znova vrnejo v cerkev Imena tudi sosedje prepoznali kot zanimivost in
Marijinega.
posebnost.
Zakaj so navadni netopirji v resnici tako
posebni? Veljajo za eno izmed bolj
ogroženih vrst netopirjev pri nas, saj jih
človek v svoji bližini pogosto ne sprejme
z odobravanjem. Tako je bilo od leta 2006
uničenih vsaj 20 % zatočišč te vrste v
cerkvah. Za pregon golobov ali netopirjev s
podstrešji se pogosto zaprejo vse odprtine
z mrežo. Za netopirje, ki za varen prehod
potrebujejo dovolj velike odprtine, to
pomeni izgubo bivališča. Vendar lahko že z
malo dobre volje in razumevanja položaja NAVADNI NETOPIR JE ENA IZMED VEČJIH VRST
teh zavarovanih živali poskrbimo, da se NETOPIRJEV V SLOVENIJI, RAZPON NJEGOVIH
njihovo zatočišče ohrani.
PRHUTI MERI PREKO 40 CM.
V sklopu projekta Navadni netopirji – prav
posebni sosedje! je Slovensko društvo Izjemno veseli smo bili, da sta nas na naših
za proučevanje in varstvo netopirjev ob aktivnostih v cerkvi obiskala tudi ribniški
finančni podpori Ministrstva za okolje župnik in župan ter s tem pokazala, da
in prostor poskrbelo tudi za zatočišče podpirata naša prizadevanja.
navadnih netopirjev v Goriči vasi. V marcu Zahvaljujemo se tudi ključarju g. Puclju, ki
smo počistili in odstranili vse gvano ima posluh za te skrivnostne živali – ko bi
(netopirske iztrebke), ki se je leta nabiralo v le vedno in povsod bilo tako.
zvoniku. Nad zvonovi smo nato ob pomoči
ključarja g. Puclja izdelali lesen podest, ki Tekst in foto SIMON ZIDAR
14
VABILO NA DELAVNICO
»ŠOLA ZDRAVEGA
ŽIVLJENJSKEGA SLOGA in
ZDRAVEGA HUJŠANJA«
Vabimo vas na delavnico zdravega
hujšanja, kjer bomo s postopnim
spreminjanjem načina življenja in
odnosa do sebe prišli do želenega
rezultata.
Z znižanjem telesne teže se
bodo zmanjšale tudi vaše težave,
predvsem pri zdravju in dobrem
počutju.
Priporočamo vam, da se nam
pridružite:
- zaradi pridobitve na samozavesti,
- zaradi zmanjšanja oz. odprave vseh
mogočih strahov,
- zaradi možnosti novega pogleda
na življenje,
- zaradi želje pomagati drugim
ljudem, saj lahko uspemo le tako,
da drugim pomagamo postati
uspešni,
- zaradi lastne uspešnosti,
- zaradi skrbi za izobraževanje in
osebnostno rast,
- zaradi zavzemanja lastnih stališč,
- zaradi navajanja na disciplino,
- zaradi samospoznavanja …
Program poteka štiri mesece v
obliki predavanj, skupinskega dela
in telesne aktivnosti.
Uvodno srečanje bo v sredo,
9. septembra, ob 18.30 v
predavalnici
zdravstvenega
doma Ribnica.
Prijava do zasedenosti mest.
Prijava in dodatne informacije na
telefon 040 664 754 ali na
mail: [email protected].
Vabljeni!
Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma
Ribnica
Zdravstveno vzgojni center, ANKA DEBELJAK,
dipl. m. s.
Po veljavni zakonodaji bo potrebno do rastlinske MKČN je ta, da jo lahko skoraj v
konca leta 2017, na vodovarstvenih in celoti izdelamo sami. V primerjavi s tipsko je
zaščitenih območjih pa že do konca leta večja, za tipsko MKČN za enodružinsko hišo
2015 zagotoviti infrastrukturo za odvajanje bo namreč zadostovala že površina okoli 2x2
in čiščenje komunalnih odpadnih voda*. To m. Ob rastlinski čistilni napravi pa je treba
pomeni obvezno priključitev vseh lastnikov zagotoviti še dodatni prostor za odlaganje
objektov na to omrežje na območjih, kjer je že uporabljenega substrata. Oba tipa naprav
zgrajeno omrežje javnega kanalizacijskega potrebujeta še prostor za kontroliran iztok, iz
sistema ali je predvidena izgradnja le-tega. Na katerega se jemljejo vzorci vode, omogočen
območjih, kjer pa javni kanalizacijski sistem mora biti tudi dostop vozil za odvoz mulja.
ni zgrajen in izgradnja takšnega sistema Prostornina MKČN je odvisna od porabe
tudi ni predvidena, pa bo komunalno vodo vode, dejavnosti, s katero se ukvarjajo v
treba odvajati v male komunalne čistilne objektu, ki se priključuje, in populacijskih
naprave (MKČN) ali nepretočne greznice. ekvivalentov, ki jim je naprava namenjena.
To je predvideno na območjih razpršene Za postavitev MKČN z zmogljivostjo do
gradnje, ki niso v ožjem
50 PE ne potrebujemo
vodovarstvenem območju.
gradbenega dovoljenja,
Odpadne vode iz naselij
saj po zakonu sodi med
so velik vir onesnaženja v
enostavne objekte. Pridobiti
okolju in predstavljajo zelo
je potrebno le soglasje
močno obremenitev za
izvajalca javne službe. Ob
vodna telesa. Pred izpustom
postavitvi MKČN smo nato
odpadne komunalne vode v
delno oproščeni plačila
vodotoke jo je treba očistiti
okoljske dajatve.
do te mere, da ne predstavlja
Če se odločimo za nakup
prekomerne obremenitve za TIPSKA MKCN (VIR SLIKE:HTTP:// tipske MKČN, moramo
okolje. Čiščenje izvajamo na WWW.CISTILNENAPRAVE.SI/)
preveriti, da ima kot
komunalni čistilni napravi, ki
gradbeni proizvod izjavo o
očisti vodo v več zaporednih stopnjah. Prvo skladnosti z veljavno zakonodajo. Dobro je
je mehansko čiščenje, kjer s precejanjem preveriti, ali podjetje, pri katerem kupujemo
in z usedanjem odstranimo neraztopljene, proizvod, zagotavlja tudi vzdrževanje in
plavajoče in suspendirane delce. Sledi faza servisiranje naprave ter ali ima naprava
fizikalno-kemijskega in biološkega čiščenja, ustrezna jamstva in garancijo. Na spletni
kjer se odstranijo koloidni in raztopljeni strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS)
organski delci. Zadnja stopnja čiščenja je objavljen seznam MKČN, ki izpolnjujejo vse
pomeni odstranjevanje toksičnih snovi, pogoje po predpisih o gradbenih proizvodih.
dušika in fosforja z uporabo specifičnih Po vgraditvi MKČN moramo nato pridobiti
kemijskih in fizikalno-kemijskih postopkov. oceno obratovanja za napravo oz. naročiti
Na čistilni napravi se z dodajanjem reagentov prve meritve pri izvajalcu javne službe.
(običajno kisik) pospeši in koncentrira cikel Čistilna naprava je funkcionalni del objekta,
čiščenja organskega onesnaženja, ki se kar pomeni, da jo je treba vseskozi spremljati
sicer dogaja tudi v okolju. Zaradi prevelike in vzdrževati. Pregledati je potrebno, ali voda
obremenjenosti odpadnih komunalnih v napravi teče normalno, vsaj enkrat na vsaka
voda je naravni proces samočiščenja v tri leta pa je treba odpeljati mulj. Pri rastlinski
vodotokih prepočasen in premalo učinkovit, čistilni napravi je vzdrževanja nekoliko več,
zato so čistilne naprave nujni del vsakega na vsakih nekaj let je namreč potrebno
komunalnega omrežja.
zamenjati celotni čistilni substrat. Stroški
Mala komunalna čistilna naprava (MKČN) vzdrževanja MKČN so lahko v veliki meri
je naprava za čiščenje komunalne odpadne odvisni od našega ravnanja z njo, saj lahko z
vode z uporabo različnih postopkov ob neprimernim ravnanjem povzročimo precej
prisotnosti kisika. Zmogljivost MKČN je manj okvar, tako bo naprava potrebovala precej
kot 2000 populacijskih ekvivalentov (PE)**. več servisiranja, kot bi bilo sicer potrebno.
V MKČN se ustvarijo pogoji, ki omogočajo MKČN se obnaša kot živ organizem, hrana
biološko
razgradnjo
raztopljenega za njeno delovanje pa je odpadna voda. To
organskega onesnaženja. Poznamo več vrst pomeni, da naprave ne smemo obremeniti
MKČN, v osnovi pa jih razdelimo v dve skupini: niti preveč niti premalo. Bolj so občutljive
tipske in rastlinske. Tipska MKČN uporablja tipske MKČN, zato tudi niso najbolj primerne
enako tehnologijo čiščenja kot velika čistilna za objekte, ki so občasno zapuščeni (vikendi).
naprava, le da je manjša. Rastlinska MKČN MKČN so bistveno bolj občutljive od velikih
pa je projektirana za vsakega uporabnika in je zato treba z njimi ravnati še posebej
posebej, izvedena je kot sistem bazenov, previdno. Vanje ne sodijo agresivna čistila,
v katerih so rastline in substrat. Prednost strupi, stara zdravila, večje količine olja ali
kisa, cigaretni ogorki, higienski vložki, palčke
za čiščenje ušes, ostanki hrane, mleko. Vse to
se vse prevečkrat znajde v kanalizacijskem
sistemu (čeprav se ne bi smelo!) in konča na
komunalnih čistilnih napravah, kjer povzroča
precej težav in okvar pri obratovanju. Velika
količina deževnice prav tako ne sodi v MKČN,
saj bi z razredčenjem v napravi povzročila,
da bi koristne mikroorganizme dobesedno
odneslo iz nje. Žlebov zato nikakor ne smemo
napeljati tako, da se iztekajo v MKČN, ampak
deževnico ponikamo. Kaj pa vonjave? Pri
pravilnem delovanju ČN ne bi smelo biti
smradu, vsak pojav neprijetnih vonjav je
indikator, da je z napravo nekaj narobe.
Informacijo o tem, ali ste med tistimi, ki
bodo morali zgraditi MKČN, lahko pridobite
na občini oz. jo poiščete v Operativnem
programu odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode, ki je dostopen tudi
na spletu. Če ste med tistimi, ki bodo to
napravo potrebovali, lahko vložite vlogo
za sofinanciranje izgradnje, vendar bodite
pozorni, saj se rok za oddajo vloge za
letošnje leto izteka. Ne glede na to, ali se
boste priključili na komunalno omrežje ali
na MKČN, pa boste morali izvesti okoljsko
sanacijo in odstranitev obstoječe pretočne
greznice, ki je pri nas zelo pogosta, vendar po
sedaj veljavni zakonodaji ni več dovoljena.
*Komunalna odpadna voda je odpadna voda
iz gospodinjstev, poznamo tudi industrijsko
in kmetijsko odpadno vodo. Vsaka vrsta
odpadne vode ima specifično sestavo in
zahteva posebne postopke čiščenja.
**Populacijski
ekvivalent
(PE)
–
poenostavljeno je 1 PE enota, s katero
opišemo onesnaženje, ki ga v enem dnevu
povzroči ena oseba.
Viri in dodatne informacije:
- Seznam MKČN, ki izpolnjujejo vse pogoje
po predpisih o gradbenih proizvodih:
http://www.gzs.si/zbornica_komunalnega_
gospodarstva/Novice/ArticleId/43873/
seznam-mkcn-ki-na-dan-16-12-2014izpolnjujejo-pogoje;
- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10);
- Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru
obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št.
109/07, 33/08, 28/11 in 88/11);
- Uredba o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07
in 77/09);
- Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu odpadnih voda ter o pogojih
za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št.
54/2011);
- Operativni program odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode, dostopen na
spletnem naslovu: http://www.ribnica.
si/?p=3302.
MATEJA KLUN, mag. inž. ok. grad.
15
NE SPREGLEJTE
MALE KOMUNALNE ČISTILNE
NAPRAVE
NE SPREGLEJTE
JAVNI RAZPIS za dodelitev
nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnjo
malih komunalnih čistilnih
naprav v Občini Ribnica za
leto 2015.
Občina Ribnica bo v letu 2015 sofinancirala nakup
in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih)
čistilnih naprav velikosti do 50 PE na območju
Občine Ribnica.
Nepovratna sredstva se dodelijo samo za nakup
in vgradnjo malih čistilnih naprav na območjih,
na katerih ni predvidena gradnja javnega
kanalizacijskega sistema.
1. Upravičenci: Fizične osebe s stalnim
prebivališčem na območju Občine Ribnica, ki so
malo čistilno napravo vgradili v letu 2015.
Čistilna naprava mora biti izven območij, na
katerih je predvidena izgradnja kanalizacije
skladno z Operativnim programom odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne vode v
Občini Ribnica. Območja, na katerih je možno
sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav do
50 PE, so navedena v prilogi I.
2. Razpisana sredstva: Občina Ribnica razpisuje
nepovratna sredstva v višini 2.000,00 evrov iz
proračunske postavke 1528 Sofinanciranje
izgradnje malih čistilnih naprav na vodovarstvenih
območjih. Višina sofinanciranja je odvisna od
kapacitete novozgrajene male komunalne
čistilne naprave, in sicer v višini 150 evrov/PE,
vendar ne več, kot je v proračunu Občine Ribnica
zagotovljenih sredstev.
3. Vlogi za dodelitev sredstev mora biti
priloženo:
- izjava o nameravani vgradnji male čistilne
naprave, ki ima certifikat oz. listino o skladnosti
z zahtevami glede doseganja mejnih vrednosti
parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih
vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l.
RS, št. 98/07);
- izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena
služnostna pogodba za lokacijo male čistilne
naprave.
4. Rok za prijavo in obdelavo vlog:
Razpisna dokumentacija je na voljo v vložišču
Občine Ribnica in na spletni strani www.ribnica.
si.
Vloga mora biti poslana ali dostavljena na naslov:
Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica.
Vloga mora biti predložena v zapečatenem
ovitku, ovitek pa mora biti na sprednji strani
označen z napisom »NE ODPIRAJ – MČN 2015«.
Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni
naslov pošiljatelja. Oddaja vloge pomeni, da
se predlagatelj strinja z vsemi pogoji javnega
razpisa.
Rok za oddajo vloge je 30. 9. 2015.
Če vloga ob vložitvi ni popolna, se vlagatelja
pozove, da vlogo v roku 8 dni dopolni. Če tega ne
stori oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno
nepopolna, se vloga s sklepom zavrže.
Postopek javnega razpisa in razdelitev sredstev
vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje župan
Občine Ribnica. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale
zahtevanih pogojev, bodo izločene iz nadaljnje
obravnave. Sredstva bodo dodeljevanja po
vrstnem redu prispetja popolne vloge do
porabe sredstev. Vlagatelji bodo o izidu razpisa
obveščeni v 15 dneh od dne, ko komisija pripravi
predlog dodelitve proračunskih sredstev. Sklep
o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za
izgradnjo male čistilne naprave v letu 2015 izda
župan Občine Ribnica na podlagi predloga
PRIDELAVA IN ZAŠČITA
VRTNIN V SUŠI
Na vrtovih smo začeli pobirati prvo
zelenjavo. Letos imamo zaradi pomanjkanja
padavin nekoliko nižje pridelke, zlasti
tisti, ki svoje zelenjave ne zalivajo. Za te
velja osnovni nasvet, naj svoje gredice
čim večkrat okopljejo, oz. prerahljajo,
da se prekinejo razpoke zaradi suše in s
tem močno izhlapevanje. Za zmanjšanje
izhlapevanja vlage iz tal in ohranitev dobre
strukture tal priporočamo tudi uporabo
zastirk. Uporabimo lahko: seno, slamo,
steljo, listje, travo, lubje in ostalo organsko
maso brez semen, da si ne zaplevelimo
njive. S tem poskrbimo za manjšo porabo
vode, preprečimo razraščanja plevelov in
zmanjšamo izpiranje hranil.
V tem času se lahko pojavijo nekatere
bolezni, ki nam zmanjšajo pridelek in
veselje s pridelavo vrtnin.
16
KUMARNA PLESEN
je najnevarnejša bolezen, ki se pojavi na
kumarah. Gliva okužuje poleg kumar tudi
druge bučnice: buče, lubenice in dinje.
Prvi znaki bolezni se pojavijo, preden se
formirajo plodovi. Najbolj tipičen znak za
okužbo s kumarno plesnijo so mozaično
razporejene svetlozelene pege po listih, ki
jih listne žile omejijo. Pege so na začetku
klorotične, pozneje rdečerjave ali temne.
Močno okuženi listi se posušijo. Ker je to
tkivo zelo krhko, se z lahkoto lomi in pod
vplivom vetra in dežja razpada.
Varstvo: Okužene dele rastlin je treba
sežgati, v rastlinjakih zagotoviti zračenje,
rastline gojiti na opori, zmerno uporabiti
dušična gnojila. Fungicide je treba
uporabljati po navodilih prognostične
službe. Uporabljamo fungicide, ki imajo
kratko karenco, in sicer: Ortiva ali Quadris
– karenca 3 dni. Oba pripravka vsebujeta
aktivno snov: azoksistobin.
komisije. Sklep župana je dokončen.
Na podlagi sklepa bo z upravičenci sklenjena
pogodba.
5. Delitev sredstev: Sredstva se bodo odobrila
pa načelu prispelosti popolne vloge, vendar
najdlje do porabe načrtovanih sredstev.
Popolne vloge, ki zaradi porabe proračunskih
sredstev v tekočem proračunskem letu ne bodo
realizirane, se prenesejo v naslednje leto, ob
upoštevanju vrstnega reda prispelosti.
6. Črpanje sredstev: Upravičenec lahko črpa
sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene med
upravičencem in občino. Za črpanje sredstev je
do 18. 11. 2015 zavezan posredovati naslednje
dokumente:
- zahtevek,
- certifikat oz. listino o skladnosti z zahtevami
glede doseganja mejnih vrednosti parametrov
odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih
komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07);
- ustrezno upravno dovoljenje za izveden poseg
v prostor za malo čistilno napravo (lokacijsko
informacijo),
- zapisnik o pregledu dokumentacije in naprave,
ki ga opravita predstavnik JKP Komunala Ribnica,
d. o. o. in lastnik naprave,
- dokazila o poravnanih stroških izgradnje
(fotokopije plačanih računov in potrdil o plačilu).
7. Dodatne informacije: Vse dodatne informacije
v zvezi z razpisom dobite na Občini Ribnica, na
tel. št. 837 20 07 in 837 20 24.
JOŽE LEVSTEK, župan
PARADIŽNIKOVA PLESEN
povzroča na listih paradižnika z zgornje
strani najprej rumenkaste pege, ki so s
spodnje strani prekrite z belo glivično
prevleko. Gliva okuži tudi stebla in zelene
plodove. Rastline se zaradi bolezni sušijo,
okuženi plodovi pa zgnijejo. Gliva se širi iz
okuženega krompirja v nasade paradižnika.
Pojav in širjenje bolezni je povezano z
gostim sklopom rastlin, vlago in dežjem
na prostem.
Varstvo:Uporabljamofungicide,kijihimamo
doma za zatiranje krompirjeve plesni, a le če
so registrirani tudi za paradižnikovo plesen.
V primeru že opaženih okužb, pridejo v
poštev pripravki s sistemičnim delovanjem
(Acrobat MZ WG, Galben C, Ortiva, Ridomil
gold MZ pepite, Quadris).
Mnogi že uporabljate tudi pripravke za
regeneracijo tkiv, dvig odpornosti rastlin
ali hiter nov prirast rastlin na podlagi alg.
Uporaba teh pripravkov je pomembna,
zlasti v stresnih razmerah rastlin kot so: toča,
suša, slana in drugi vplivi, ki povzročajo
slabšo rast rastlin. Pripravkov je več vrst,
in sicer: Algoplasmin, Basfoliar Aktiv, Algo
Vital Plus.
Pripravila IRENA ŠILC
V tihem poletnem večeru,
ko sonce škrlatno zahaja za goro,
poslednjič ti milo zvonovi
zapojo v slovo, v slovo …
ZAHVALA
ZAHVALA
IVANA(1933–2015)
ZBAŠNIKA
KAREL
MERHAR,
Janezov iz Blat
ob boleči izgubi našega
iz Dolenje vasi, Hrib 3,
po domače Dolfovega.
1929–2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in
znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, podarjeno cvetje in
sveče ter darovane maše.
Ob izgubi našega očeta, brata, starega ata in pradedka se
zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala
za izrečena sožalja.
Tisočera hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali
na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Alešu Pečaverju za lepo
opravljen obred, hvala osebju ZD Ribnica, ki mu je lajšalo bolečine
v zadnjih dnevih življenja.
Hvala pogrebni službi Komunala Ribnica in pevskemu zboru Lončar
iz Dolenje vasi za ganljivo zapete pesmi.
VSI NJEGOVI
Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so
razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Ne moremo doumeti,
ne moremo razumeti,
zakaj se usoda tako kruto igra,
da naše drage iztrga iz tega sveta,
v naših srcih hudo bolečino zada,
ki se je nikakor zaceliti ne da.
ZAHVALA
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mami in babi
ob boleči in nenadni izgubi drage žene, sestre, mame,
tašče, babice in prababice
MARIJE(1954–2015)
HENIGMAN
DARINKE
TANKO
(1934–2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za pomoč
in tolažbo v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na
njeni zadnji poti, hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje,
sveče in svete maše. Hvala župnikoma za opravljen cerkveni obred,
pevcem za petje, ravnateljici OŠ dr. Franceta Prešerna, prijateljem
in sorodnikom za poslovilne besede ter podjetju Komunala za
opravljene storitve. Hvala tudi dr. Lidiji Šmalc, medicinski sestri ter
ostalemu osebju ZD Ribnica za pomoč pri zdravljenju in lajšanju
posledic njene bolezni.
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje,
sveče in sveto mašo.
Posebna hvala dr. Alenki Nadler Žagar in sestri Andreji, osebju
bolnice Golnik in dr. Katji Adamič, gospe Zdenki Tomazin za
poslovilni govor, nonetu VITRA in Alojzu Osvaldu s pevci za pesmi
slovesa, župniku gospodu mag. Antonu Berčanu za lepo opravljen
obred, PGD Ribnica in Sveti Gregor, Komunali Ribnica in vsem, ki
ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ŽALUJOČI VSI NJENI
iz Prigorice
Prijateljev trg 10, Ribnica.
17
ZAHVALE OB SMRTI
Vsa leta si delal, pošteno živel,
nato pa z ljubeznijo tiho odšel.
Srce je omagalo, dih je zastal,
a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALE OB SMRTI
MALI OGLASI
Blaženi Anton Martin Slomšek je zapisal:
»Po njih delih jih sodite.«
PRODAM
ROMANI V SPOMIN
Romana, tvoja dela so bila za nas velika. Pridružila si se nam ob
ustanovitvi Folklorne skupine Grmada in nam pomagala s svojimi
izkušnjami. Dajala si nam voljo in pogum in tvoja energija nas
je prevzela. Prinašala si nam ljubezen do slovenske besede in
ohranjanja kulturne dediščine. Hvaležni in srečni smo, da si bila del
nas in da smo bili mi del tebe. Ostala boš v naših srcih in s teboj
bomo nadaljevali poslanstvo, ki smo ga skupaj začrtali. Hvala ti za
srčne trenutke.
FOLKLORNA SKUPINA GRMADA
Prodam dvosobno stanovanje v izmeri 63,60 m2 z zaprtim
balkonom, s pripadajočo kletjo in parkirnim prostorom. CK je
na biomaso, stanovanje je etažno urejeno (vpisano v zemljiško
knjigo), v 2. nadstropju (južna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici,
v bližini TC Spar. Cena po dogovoru. Energetska izkaznica je
urejena. Tel.: 031 449 565.
V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji prodam hišo. Velikost
hiše je 160 m2, celotne parcele 750 m2. Cena po dogovoru. Tel.:
031 207 718.
V Ribnici (Trubarjeva 6) prodam dvosobno stanovanje (dve
sobi, kuhinja, kopalnica, predsoba, loža, klet) v velikosti 71,82
m2. Stanovanje je v pritličju. Poleg balkona ima tudi atrij in
CK (ogrevanje). Vredno ogleda. Cena je 70.000 evrov oz. po
dogovoru. Tel.: 031 840 255, 01 836 95 90.
Na sončni strani Ribniške doline (Kurirska pot) prodam
parcelo: 1054, velikosti 789 m2. Parcela je na mirni lokaciji, na
ravninskem terenu, vsa infrastruktura je v bližini, 2 minuti iz centra
Ribnice, oddana vloga na zemljiškem oddelku za zazidljivost. Tel.:
+3816 1 689 9756, e-pošta: [email protected].
Prodam staro kaščo (4 x 4 m). Tel.: 041 590 362.
Prodam gradbeni parceli v Dolenji vasi v naselju Humec.
Parceli sta ob glavni cesti Kočevje– Ribnica. Vsaka parcela meri
cca. 900 m2. Lahko obe skupaj. Cena po dogovoru. Tel.: 070 842
625.
Prodam stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom, z vso
opremo, v naselju Humec v Dolenji vasi. Hiša ima 3 etaže, velikost
vsake je 150 m2. Odkupi se lahko samo lokal oz. samostojna etaža.
Hišo je možno preurediti v več stanovanj. Energetska izkaznica je
urejena.
Možna je tudi menjava za manjšo hišo ali stanovanje v Kranju oz.
okolici Kranja. Tel.: 070 842 625.
V Ribnici (Knafljev trg) prodam dvosobno stanovanje, drugo
nadstropje, zgrajeno leta 1978 (južna lega, klet, kolesarnica,
ogrevanje na biomaso – majhna poraba zaradi lege stanovanja,
kabelska TV, internet, telefon, parkirišče) v velikosti 60 m2. Vredno
ogleda. Cena je 60.000 evrov. Tel.: 041 708 519.
V centru Ribnice prodamo popolnoma prenovljeno kavarno
Amadeus. Tel.: 051 341 042.
V Smrjenah prodam samostojno hišo, 150 m2 v treh etažah,
l. 1988, parcela 943 m2, streha obnovljena leta 2004, notranjost
2012. Cena 146.000 evrov. Tel.: 031 809 626.
ODDAM
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, mame, babice in
prababice
MARIJE
PONJEVIČ
(26. 9. 1930–10. 8. 2015)
s Knafljevega trga 4, Ribnica
se iskreno zahvaljujemo dr. Nataši Curl, patronažni službi in socialni
službi z negovalkami.
Iskrena hvala tudi gospodu kaplanu Mohorju Rihtaršiču ter
komunalni službi za lepo opravljen pogreb, kolektivu INOTHERM in
vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
V poslovni stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice
Ribnica na Vrvarski poti 3 v Ribnici ugodno oddamo v najem
dva poslovna prostora v II. nadstropju v izmeri 18 m2 in 21 m2.
Cena najema znaša 9 evrov/m2 in vključuje vse stroške. Za vse
informacije smo dosegljivi na tel.: 01 8369 340 ali osebno v pisarni
Zbornice.
V Obrtni coni Ugar oddam poslovni prostor v velikosti 70
m2 – novogradnja, primerno za skladišče ali delavnico. Tel.: 031
677 387.
V najem oddam 150 m2 velik prostor, primeren za delavnico
oz. skladišče. Leto izgradnje 2010. Voda in elektrika sta v objektu.
Cena najema po dogovoru. Tel.: 031 369 908.
V Ribnici, na Prijateljevem trgu oddam enosobno stanovanje
s kuhinjo, balkonom in kletjo (52 m2). Vseljivo 1. septembra 2015.
Ogled je možen po predhodnem dogovoru. Tel.: 01 836 91 37.
RAZNO
ŽALUJOČI VSI NJENI
18
Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili odvečnih
knjig? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Pokličite, z veseljem
pridem, jih odpeljem in ohranim. Kontakt: 030 996 225.
Na relaciji Ribnica–Postojna iščem sopotnika. Delovnik od cca.
7.30 do 14.00. Kontakt: 040 813 422.
Prodam otroško opremo in oblačila za deklico starosti od 0 do
5 let. Kontakt: 041 365 328.
Kulturno turistični
center
LOŠKI POTOK
ZAKLJUČENE DRUŽBE
POROKE | ROJSTNI DNEVI | BIRMA
POSLOVNA KOSILA | OBHAJILO
CATERING | POSEBNE PRILOŽNOSTI
TERASA NAD VASJO
PRENOČIŠČA
OPAZOVANJE MEDVEDA
KEGLJIŠČE
KTC Loški Potok, Hrib 14, 1318 Loški Potok
041 201 232
[email protected]
www.ktc.si
KTC Hrib Loški Potok
ktc_hrib_loski_potok
@BearsSlovenia
BOJAN POGORELEC,
BLESK D.O.O.
KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS
SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si
*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE
- KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA
(PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €)
- CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA,
HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €)
*GRADBENA DELA
- NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN
POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA)
- ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV
(IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ)
- ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…)
- SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU)
- RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH
POVRŠIN)
*SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA
*POLAGANJE TALNIH OBLOG
- (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)
*ČISTILNI SERVIS
- organizacija pogostitev
za podjetja
- organizacija piknikov
- organizacija porok
[email protected]
031349700
YASKAWA Slovenija d.o.o.
T: + 386 (0)1 83 72 410
www.yaskawa.eu.com
KONTAKT:
Šilc d.o.o., Slatnik 17, 1310 Ribnica
G: +386(0) 41 335 322, E: [email protected], www.silc.si
T: +386(0)1 836 21 81, F: +386(0)1 836 21 82
k lim a tsk e naprave | top l ot n e č r p a l k e | p r ez r a č ev anj e
AKCI JSK A PON UDBA
WWW.BLESK2.SI
T://051-334-826
T://01-836-99-33
E://[email protected]
Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
Toplotno izolacijske fasade
Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €)
Celotna izolacija ovoja stavbe:
- fasada
- izolacija podstrešja (volna, celuloza)
- dobava in montaža oken (RAL montaža)
- hidroizolacija in izolacija sten v zemlji
- sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal)
Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €)
Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
To p l o t na čr palka za
o g r ev anj e
s ani t arne v o de
| www.silc.si |
SUBVENCIJE EKO SKLADA
Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti)
- slikopleskarska dela
- polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)
- keramičarska dela (prenova kopalnic)
Gradbena in zaključna dela
- manjša zidarska dela
- ureditev okolice (tlakovci, škarpniki)
- čistilni servis (redna in generalna čiščenja)
| Klimatske naprave, vseh cenovnih razredov |
EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015
- brezplačna priprava dokumentacije
- krediti + subvencije
ZAGOTAVLJAMO
- visoka kakovost storitev
- konkurenčne cene
- 100% zadovoljstvo strank
prodaja | m on t a ž a | ser vi s
•
•
•
•
•
•
Vse vrste Elektroinštalacij
LED SISTEMI
Alarmni sistemi
Šibko točne instalacije
Električno ogrevanje, prostorov DEVI
Električno ogrevanje žlebov DEVI
Gregor Bojc s.p., Za vodo 3, 1331 Dolenja vas
e-mail: [email protected]
gsm: 031 765 790
Vrata za varen, topel in urejen dom
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina
Woodgrain, RAL 9016
vklj. motorni pogon Hörmann
ProMatic, montaža in 9,5 % DDV,
v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm,
2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
ˇ
POOBLAŠCENI
ZASTOPNIK:
ELSTAR Starc Matjaž s.p.
ˇ vas 85a | 1310 RIBNICA
Gorica
GSM: 041 612 590
[email protected]
42 mm
vrata EPU
z debelino lamel
42/20 mm
za samo
888 €
42 mm
42 mm
vrata LPU
z debelino lamel
42 mm
za samo
925 €
RMA – Projektivni biro, računovodski servis, Andrej RUS s.p.
Hrovača 81, 1310 Ribnica I tel. 08 3825 333 I [email protected]
Prepustite Vaše računovodstvo nam!
 opravljamo celovite računovodske in knjigovodske storitve za
samostojne podjetnike, družbe in društva
Za Vas opravimo tudi naslednja opravila:
 celovito svetovanje in sodelovanje pri registraciji s.p.-ja
 prenos dejavnosti s.p. na podjetnika prevzemnika
 statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o.
http://www.rma.si/racunovodski-servis/
http://www.rma.si/projektivni/
R
I
B
N
I
C
A
NOVO v Ribnici!
Septembra odpira
svoja vrata
zobni rentgen.
slikanje zob
ortopan
telerentgen
Zobni rentgen Ribnica,
Hrovača 81,
Zlata ribica (2. blok) pri Sparu
Tel: 01/6207749
Obiščite nas :)
○
ESTETSKO ZOBOZDRAVSTVO ○ IMPLANTOLOGIJA ○ ORTODONTIJA ○
○ PROTETIKA ○ USTNA HIGIJENA ○
Odpravite zadrego, ki jo predstavljajo manjkajoči zobje, vnete dlesni,
nepravilna postavitev zob, zobna gniloba, zabarvanost zob ...
Poskrbeli bomo, da se lep nasmeh vrne na vaš obraz
Brezplačen prvi
pregled in posvet
[email protected]
www.dentaldesign.si
○
Vrhunske zobozdravstvene storitve
○
Dolgoletne izkušnje
○
Odličen zobotehnični laboratorij
○
Garancija na opravljene storitve
○
Ugodni plačilni pogoji ‒
do 24 mesecev brez obresti
041 331 199
01 7889 410
i
Zobn ti
ntan
impla UR!
499 E
Zobozdravstvena ordinacija s koncesijo, Javorškova 9, v zdravstveni postaji Velike Lašče.
Praznujte z nami!
Najlepši lipicanski žrebci na vajetih jahačev Lipiške klasične šole
jahanja bodo v nedeljo, 20. septembra, nastopili na edinstvenem
gala konjeniškem spektaklu. Na nepozabni predstavi se nam
bo pridružil “Leteči Francoz” Lorenzo z drznimi akrobatskimi
točkami, s katerimi je zaslovel po vsem svetu. Ob 15. uri na
hipodromu!
Z našimi najmlajšimi obiskovalci bomo ustvarjali na temo Lipice
in konj, izobraževali se bomo na temo ekologije, se zabavali na
poligonih, v skakalnem gradu, senzoričnem gledališču, s poslikavami
obrazov in z izdelovanjem glinenih konjičkov.
Vabljeni na otroške in družinske programe. Od 10. ure dalje!
Več o celodnevnem dogajanju na www.lipica.org
#
S kuponom 20% popust ob nakupu
vstopnice za prireditev.
posebni gost prireditve
★ Leteči Francoz LORENZO ★
Kobilarna Lipica, Lipica 5, 6210 Sežana, T: 05 739 1580, [email protected]
435. obletnica
in DAN
KOBILARNE LIPICA
nedelja, 20. 9. 2015
ROKOMETNO
DRUŠTVO
RIBNICA
VABI VSE UČENKE IN UČENCE
OD 1. DO 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE K VPISU
V ROKOMETNO ŠOLO
Rokometno društvo Riko Ribnica bo tudi letos organiziralo treninge v mini rokometu.
To je športna vadba, namenjena najmlajšim dečkom in deklicam od 1. do 5. razreda osnovne šole, kjer otroke vzgajamo s srcem, jih usmerjamo v osebnostnem
razvoju in uživanju v športnih aktivnostih. Otroci se bodo seznanili z različnimi športnimi igrami, kot so rokomet, nogomet, košarka, odbojka itd., poleg tega
pa bodo razvijali osnovno telesno motoriko in kolektivni duh. Naš osnovni cilj je, da otroci vzljubijo šport in se na prijeten način spoznajo z njim.
Treningi bodo organizirani dvakrat tedensko po pouku v Športnem centru Ribnica, vodili pa jih bodo izkušeni igralci in trenerji.
Letos bodo vsi, ki se bodo vpisali v mini rokomet, za nagrado in vzpodbudo prejeli majico. Tisti, ki se vpisujejo prvič, pa bodo dobili tudi pravo rokometno
žogo, ki jim bo ostala v trajni lasti, če bodo vztrajali celotno šolsko leto.
Vsako leto se otroci udeležijo nekaterih velikih turnirjev v mini rokometu. Najbolj znani in številčni so turnirji, ki jih organizirajo v Celju, Dolu pri Hrastniku in v
Ribnici. Za konec šolskega leta pa se običajno udeležijo še tekmovanja med osnovnimi šolami.
Ribniški turnir v mini rokometu se imenuje »Urbanova ribica« in bo letos organizirana petič. Lansko leto se ga je udeležilo 15 ekip iz različnih krajev po
Sloveniji.
Poskusite in videli boste, da je rokomet ena najlepših športnih iger.
Lepo vabljeni k vpisu!
IZ MIKLOVE HIŠE
Vabljeni k vpisu v
GLEDALIŠKI ABONMA
2015/2016
Poletje v Knjižnici
JESENSKE SERENADE – SEPTEMBRSKI
KONCERTI ZA GLASBENE SLADOKUSCE
V septembru se v Knjižnico Miklova
hiša vračajo Jesenske serenade. V štirih
septembrskih torkih se bodo zvrstili štirje
vrhunski koncerti mladih slovenskih
glasbenikov, ki bodo s svojevrstnim izborom
posegali na razna področja akustične, ljudske
in klasične glasbe.
Jesenske serenade že od leta 1976 organizira
društvo Glasbena mladina ljubljanska, letos
pa se drugo leto zapored s podporo Knjižnice
Miklova hiša in Inotherma predstavljajo tudi
v Ribnici. Njihov spored, zvest njihovemu
imenu, je vedno nekoliko lahkotnejši,
obenem pa tudi nekoliko nenavaden.
Obiskali nas bodo:
LENORA – Petra Vidmar, marimba.
Petra Vidmar je trenutno asistentka za tolkala
na Akademiji za glasbo Ljubljana in solistka
v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija.
Sodeluje tudi z mnogimi drugimi orkestri, kot
so Orkester Slovenske filharmonije, Orkester
SNG Opera in balet Ljubljana, Orkester
Slovenske vojske, Policijski orkester, Pihalni
orkester Krka in mnogi drugi. Do zdaj se
je udeležila mnogih seminarjev in poletnih
šol pri svetovno priznanih tolkalistih, kot so
Nebojša Jovan Živković, Ivana Bilić, Katarzyna
Mycka, idr. Je prejemnica treh Prešernovih
nagrad Akademije za glasbo Ljubljana.
ČASOPLES - Anja Gaberc, harfa in Irena
Kavčič, flavta.
Anja poučuje harfo na Konservatoriju za
glasbo in balet v Ljubljani, Irena pa je članica
Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Z
veliko vnemo se posvečata komorni glasbi,
ki je ključnega pomena za rast in »duševno
zdravje« glasbenika, saj si lahko dovoli veliko
več svobode pri ustvarjanju kot v orkestru. V
zadnjih letih sta še posebej aktivni v komorni
skupini Linos, ki teži k čim bolj raznolikemu
programu in sestavu – od dua do kvinteta,
obogatenega z godali – ter sodelovanju z
drugimi vejami umetnosti.
BREZ BESED – Vokalna skupina
Anamanka.
Pisalo se je leto 2007, ko se je na Ribniškem
zbrala skupina deklet v želji, da bi skupaj
glasbeno ustvarjala. Skoraj leto pa je trajalo,
da je skupina končno dobila umetniškega
vodjo. Tako se ji je leta 2008 pridružil Simon
Korošec. Takrat so se zagnano lotili dela
in spomladi leta 2009 je osem deklet že
pripravilo prvi samostojni koncert. V tem
času se je skupina po ribniško poimenovala
Anamanka, kar v knjižni slovenščini pomeni
»ena manjka«. Tako je na vajah pač bilo:
vedno je ena manjkala. Skupina je nato leta
2010 gostovala pri izseljenskih Slovencih v
Belgiji in na Nizozemskem ter se s tem še
bolj povezala. V tem času je dozorel tudi
32
sklep, da se mora skupina številčno okrepiti.
Leta 2014 se je prvič udeležila državnega
zborovskega tekmovanja, od koder se je
vrnila s srebrno plaketo, jeseni 2014 pa se
je s programom Brez besed uvrstila tudi
na sklepni koncert Regijskih tematskih
koncertov Sozvočenja 2014 v Slovenski
filharmoniji, kjer je bil zborovodja za izbor in
utemeljitev programa še dodatno nagrajen.
V skupini je zdaj aktivnih osemnajst pevk,
ki se tedensko dobivajo na vajah, vendar
pa se število zaradi materinskih in drugih
obveznosti neprestano spreminja. Prepevajo
zelo širok nabor skladb iz različnih glasbenih
obdobij, za dušo, kot pravijo, pa včasih prija
kakšna ljudska, pa popevka in še kaj …
PLES JE ŽIVLJENJE – Počeni škafi.
Počeni škafi so se začeli zbirati v drugi polovici
leta 2012, da bi po vzoru neworleanških
uličnih bandov igrali ulični swing. K temu
jih je privedla ljubezen do ameriške glasbe
dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja,
ki je bolj neobrzdana, energična in sproščena
od običajnih jazzovskih standardov. Želeli
so, da bi zasedba živela tako na ulici kot
v koncertni dvorani in bi lahko medse
sprejemala glasbenike s čim bolj različnim
glasbenim ozadjem, od klasično in jazzovsko
izobraženih do glasbenih samoukov. Teh se
je v Počenih škafih zvrstilo kar nekaj. Nekoč
ste jih lahko slišali tudi s harmonikarjem, škaf
basistom, kontrabasistom, pozavnistom itd.
Trenutno skupino sestavljajo Urška Škafar
(vokal), Tadej Kovačič (kitara), Martin Pečar
(benjo), Rok Škrlj (klarinet), Miha Smrekar
(trobenta), Jani Poklar (saksofon), Nejc Juren
(ribežen) in Primož Petohleb (tuba).
Spored Jesenskih serenad je oblikoval Boris
Rener, koncerte pa bosta z umetniško besedo
povezovala Tina Uršič in Dejan Pevčevič.
JESENSKE SERENADE
Program
BREZ BESED – Vokalna skupina
Anamanka
Torek, 8. 9. 2015, ob 20.00
ČASOPLES – Duo Anja Gaberc, harfa in
Irena Kavčič, flavta
Torek, 15. 9. 2015, ob 20.00
LENORA – Petra Vidmar, marimba
Torek, 22. 9. 2015, ob 20.00
PLES JE ŽIVLJENJE – Počeni škafi
Torek, 29. 9. 2015, ob 20.00
Vljudno vabljeni na večere izbranih
glasbenih poslastic!
Vstopnine ni.
Tekst: Nastja Hafnar in arhiv spletne strani
Glasbene mladine ljubljanske.
Foto: arhiv spletne strani Glasbene mladine
ljubljanske
Tudi v letošnji sezoni se bomo potrudili
pripraviti izbor najboljših predstav različnih
slovenskih gledališč.
O izbranih predstavah in možnosti vpisa
boste bolj podrobno obveščeni v sredini
septembra.
Cena abonmaja bo v okviru prejšnjih let,
ogledali pa si bomo šest predstav.
Vpis bo potekal do petka, 2. oktobra, v
Knjižnici Miklova hiša.
Septembra v Knjižnici Ribnica vstopamo v novo sezono BRALNEGA KLUBA!
Vabimo vas, da se pridružite dobri družbi
ob knjigi na srečanjih, ki se bodo zgodili
enkrat mesečno, na drugi ponedeljek v
mesecu, ob 17. uri v Knjižnici Miklova hiša.
Vabljeni ljubiteljski bralci vseh generacij in
bralnih okusov!
Prvo srečanje kluba bo v ponedeljek, 14.
septembra, ob 17. uri v prostorih Knjižnice
Ribnica.
Bralni klub vodi Nastja Hafnar.
Informacije: T: 01 8350 372 (Nastja), E:
[email protected]
S septembrom vrata v novo sezono
odpira SODRAŠKA ČITALNICA!
Vabljeni, da se nam pridružite na prvem
srečanju v petek, 4. septembra, ob 19. uri v
Knjižnici Sodražica.
Čitalnico vodi Majda Ilc Hussein. Informacije
o klubu dobite v Knjižnici Sodražica, tel. 01
8371 026.
Zaključna prireditev
POLETAVCI – POLETNI BRALCI
Vsi otroci, ki ste med poletjem pridno brali
in boste do 10. septembra izpolnili bralne
sezname, ste
v četrtek, 17. septembra, ob 17. uri
vabljeni v ribniški grajski park na zaključno
prireditev Dan za poletavce!
Čakajo vas majice in priznanja.
Na dogodku vas bo zabaval čarovnik
Gregor, odvilo pa se bo tudi zaključno
žrebanje, kjer bo eden izmed vas dobil
glavno nagrado – rolko, poleg tega pa
bomo izžrebali še mnogo drugih praktičnih
nagrad.
Prireditev bodo popestrili tudi športno
obarvani dogodki.
V prejšnji številki Rešeta smo opisali terensko delo skupine Urharija, ki je potekalo v
sklopu Etnološko raziskovalnega tabora Slemena. Tabor je organiziral Muzej Ribnica
v sodelovanju z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo oktobra lansko
leto. V tokratni številki vam predstavljamo delo zadnje skupine, ki je obsegalo
terensko delo v vaseh Sinovica, Preska in Graben.
Polona Rigler Grm, vodja skupine, domačinka
in po duši še vedno Slemenka, ter dve
študentki Kaja Cigut in Tjaša Struna smo v
sklopu raziskovalnega tabora Slemena na
Sinovici popisale tri domačije, v Preski dve in na
Grabnu dve. Ostali lastniki, ki tu ne živijo stalno,
v času terenskega dela niso bili dosegljivi. Kljub
temu, da je Muzej Ribnica predhodno obvestil
vse prebivalce, so bili nekateri kar presenečeni,
ko smo se pojavili na vratih. Vsi domačini pa
so bili pripravljeni odgovarjati na vprašanja,
pokazati stavbe in prostore v njih. Kot kaže, je
gostoljubnost v Slemenih še vedno doma.
Da je v Slemenih doma tudi kmetijstvo, nam
pove dejstvo, da so v obravnavanih vaseh
imeli pri dveh hišah mlin. Na Sinovico k Tičarju
so nosili mlet žito s Hudega Konca, z Grabna,
z Brinovščice in iz Zapotoka, skratka iz vse
bližnje okolice. Tudi na ta način so se ljudje
med seboj povezovali. Spomini ljudi govorijo
o izdelovanju obodov, sit in škafov, segajo pa
Dekle iz Rib'nce
tudi na delo, povezano z žetvijo in mlatvijo,
na žganjekuho, na delo v hlevu, krmljenje
prašičev. V Slemenih je ugodna klima za rast
sadnega drevja. Pridelek domačih jabolk,
hrušk, tepk, moštnic, sliv in češenj so izkoristili
za kuho žganja in pripravo mošta.
Popis stavbne dediščine je omogočil pregled
gospodarskih in bivanjskih poslopij ter vpogled
v življenje na Slemenih nekoč in danes. Pri
vsaki hiši je moč opaziti vodnjak, saj tukaj še
danes nimajo vodovoda.
Intervjuji, ki smo jih opravili z nekaterimi
domačini, so nam odstrli tudi vpogled v
vsakdanje življenje nekoč. Ženske so se pogosto
razgovorile o poroki, bali in praznovanjih. Ohcet
je včasih trajala dva dni, najprej na nevestinem
domu, drugi večer pa na ženinovem. Na ohcetih
so kuhale kuharice iz bližnje okolice, ponekod
pa tudi gospodinja in sosede. Ženske niso
imele svojega denarja, zato so dobile od doma
balo. V bali je morala biti kuhinjska gredenca,
(VI.)
Manjši del sveta se koplje v nafti in ne ve, kam s presežkom denarja, tukaj pa nas je zalival le znoj zaradi vročine in sopare.
Ker nismo med najbogatejšimi, ali pa ne
med najpametnejšimi, je treba organizirati
dobrodelne akcije tudi tam, kjer bi lahko
svoje dala država. Ali pa morda tudi ne,
saj nas prenekatera kapitalistična država
krega, da se gremo v zdravstvu in sociali še
kar socializem. Vseeno je bolje, da kdaj med
poslom še kakšno rečemo in spijemo kavico,
kot da izčrpani od dela jokamo za vogalom
vrat. To se namreč dogaja zaposlenim pri
vodilnem svetovnem spletnem prodajalcu.
Dokler še vidimo drugega jokati, se znamo
ustaviti in mu pristopiti, nam ni treba
menjati navad. V bistvu smo lahko med
najsrečnejšimi, saj imamo še vedno dovolj
dobrega iz vseh sistemov, le obrniti bi se
morali znati. Nismo begunci, živimo na
svojem. Ko gledam spet neverjetni val
novih beguncev, ki želijo skozi Balkan v
obljubljeno Evropo in poslušam zgodbe o
tem, kako vsi izkoriščajo njihovo stisko, me
presune. Ne, ker so blizu nas, marveč ker
so eni izmed nas in ponovno me spreleti,
kako nas je novinarje verbalno napadla
Srebreničanka, ko smo imeli v kasarni
begunski center. »Zdaj snemate, a? Kje ste
bili, ko so nas pobijali? Zakaj ste bili tiho?«
Toliko desetletij zatem imamo k sreči le
lokalne zgodbe. Torej, ribniška fizioterapija
potrebuje denar za nakup novih aparatov.
Zdaj je vse tako dotrajano, da nihče ni
deležen dobre terapije, še manj pa
zasebnosti. No, paravan bi lahko nabavili,
da ljudje ne bi goli sedeli pred tujimi
očmi, dragih aparatur pa ne, ker ribniški
zdravstveni dom ni zlata jama. Moramo
si pomagati sami in upati na uspeh
dobrodelne akcije Primakni – premakni.
Po domače rečemo, da »kar je lepu, še naj
nujnu, da je tud dobru«. Na novo položeni
oder v gradu je lep in je videti do pikice
podoben prejšnjemu, le da je zdaj lepo
poravnan in si ne zviješ več gležnja na
zgubani masi. A kaj, ko je za plesalce spet
neuporaben, saj jim pete tam ne drsijo. K
temu lahko dodamo, da imajo plesalci pač
posebne zahteve in si bodo morali vsakič
pomagati po svoje ali pa uničiti par dragih
čevljev za ribniški nastop.
Seveda ste ob grajskem obzidju opazili nove
klopce pa tudi to, da v parku ob potoku ni
več žlice velikanke. Ah no, saj veste, da je
postelja, kosen in
vse za na posteljo,
kot so povštri,
kovtri, modroci
in kapne, za
v kuhinjo pa
krožniki, bištek
in
kakšen
lonec.
Včasih
so
pohištvo
izdelovali tišlerji,
saj ni bilo trgovin.
Moški sogovorci
so pripovedovali
tudi o drugi
svetovni vojni.
Precej moških v
MAMA JULIJANA PRED Slemenih je bilo
ŠTIRNO PRI TIČARJEVIH. pri domobrancih.
VASI SINOVICA IN PRESKA Po koncu druge
STA ŠE DANES BREZ svetovne vojne,
VODOVODA. FOTOGRAFIJO 5. maja, so cele
JE MUZEJU RIBNICA družine odšle na
kjer so
PODARILA MARIJA OGRINC. Koroško,
ostale približno
dve leti. Medtem so domačije nacionalizirali,
pustili so samo hišo in malo ohišnice.
V zadnjih treh številkah Rešeta smo predstavili
vtise skupin o terenskem delu. V naslednjem
prispevku bomo predstavili še strokovni
prispevek o stavbni dediščini magistra Dušana
Štepca, konservatorskega svetovalca Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
POLONA RIGLER GRM, TEJA LESAR
niso ukradli, je pa zato enako hudo: zgnila
je. Les ni bil zadosti zaščiten in je šla. Ni
prišla v knjigo rekordov, so se pa turisti radi
fotografirali ob njej, domačini pa lezli po
njej. Tako nam je šel tudi »rajtamobil«, avto,
navešen s suhorobarskimi izdelki, narejen
prav za 35. semenj. Nismo ga imeli kam
postaviti, dež pa je suho robo načel do
gnilobe.
Al' se moram vrniti še k prometu. Nekako
je to večno neizpeta zgodba, ker luknje
nastajajo sproti, a te niso najhujši problem.
Se jih pač zakrpa. Bolj problematične so
prometne (ne)rešitve. Štejem leta, ko me je
someščan pobaral, naj povprašam, zakaj pri
križišču v Mali Hrovači (na poti proti centru),
še vedno stoji tabla »križišče v izgradnji«.
Res, saj že leta ni tam nobenih del. Pa bi
lahko bila, ker tako nepreglednega križišča
dolgo ne najdete. Menda smo Slovenci
v svetovnem vrhu po številu zavitih cest.
Bo držalo. Prav tako se spomnim, kako so
me prepričevali vsa ta leta, da v mestu ni
možno napraviti krožišča, da ta ne bi oviral
poti tovornjakom, ter ne postaviti ležečih
ovir na cesto, da bi upočasnjevale promet.
Potem pa hodim po Sloveniji in vidim,
da se tam vse da. Tu je preprosto ukleto
prepričanje, da je za Ribnico vse dobro.
Pa ni. Prebrihtni smo, da bi nam podtikali
kukavičja jajca, a preveč kulturni, da bi jih
metali iz svojega gnezda, ko nam jih na
koncu prav zares podtaknejo.
ALENKA PAHULJE
33
NAŠA DEDIŠČINA
Etnološko raziskovalni tabor Slemena
s poudarkom na stavbni dediščini V. del
IZ POLITIČNIH KROGOV
POSLANČEVA ZAPISNICA:
Izgubljena vlada, izgubljena diplomacija
Kmalu po nastopu dopustov je Hrvaška
z objavo prisluhov, s katerimi je ujela
nedovoljene pogovore obeh ključnih
slovenskih predstavnikov v arbitražnem
postopku določanja meje, »slovenskega«
arbitra (sodnika) dr. Jerneja Sekolca in
agentke mag. Simone Drenik.
Oba sta odstopila, Slovenija
pa je morala v kratkem času
poiskati novega arbitra.
Izbrala je dobro, predsednika
haaškega sodišča Ronnyja
Abrahama, a kaj, ko je slednji
po nekaj dneh odstopil. Najbrž
po pritiskih Hrvaške in morda
tudi drugih njenih zaveznic.
Zdaj je vlada odločitev o
novem »slovenskem« arbitru
prepustila
predsedniku
arbitražnega sodišča. Odstopil
je tudi hrvaški arbiter Vukas, saj hoče
Hrvaška na vsak način doseči prekinitev
arbitražnega postopka. Kaj se bo dejansko
zgodilo, je težko napovedati.
Ob vseh teh zapletih pa ne moremo mimo
neodzivnosti vlade in njenega predsednika
dr. Cerarja, ki se je slabo odzival in medlo
branil slovenske interese. Še bolj pa se
je »izkazal« minister za zunanje zadeve
Karel Erjavec, ki se mu arbitražni zaplet
ni zdel dovolj pomemben, da bi prekinil
lazenje po francoskih Alpah in se vključil
v reševanje zapleta. Tudi ko je prišel, se je
obnašal, kot da mu je vseeno.
Žal tudi ni bilo in še ni zaznati, da bi vlada
Piše: poslanec SDS Jože Tanko
v ogenj poslala slovensko diplomacijo ali
da bi sprožila razprave o zapletu v Evropski
komisiji in še posebej v Evropskem
svetu, pod okriljem katerega sta tedanja
predsednika naše in hrvaške vlade, Borut
Pahor in Jadranka Kosor, podpisala pristop
k arbitraži. Cerarjeva ekipa
dela diametralno nasprotno
od Hrvaške, ki se na vsakem
koraku, na vseh diplomatskih
in političnih frontah bori za
dosego cilja, ki si ga je zadala,
to je za odstop od arbitražnega
sporazuma.
Da ta vladna ekipa ni dorasla
nalogam, ki bi jih morala
opravljati, kaže tudi odsotnost
vseh treh ministrov SD,
Dejana Židana, Anje Kopač
Mrak in Andreje Katič, na seji
vlade, na kateri so odločali o postopkih
za izbor novega arbitra po odstopu
Abrahama. Če ministri ne znajo presoditi,
kaj je pomembno in kakšno sporočilo s
svojo odsotnostjo dajejo domači in tuji
javnosti ter arbitražnemu tribunalu, potem
niso primerni za opravljanje te odgovorne
funkcije. Ne ravnajo državotvorno.
Ne v primeru Erjavca ne v primeru
odsotnosti ministrov SD predsednik vlade
ni reagiral primerno, še manj odločno.
Očitno je, da se mu vladanje zelo »dopade«,
ne glede na to, da ne vlada, ne odloča in ne
sprejema odločitev. Dela po načelu, ki ga je
lepo opisal vodja poslancev SD, ko je dejal,
NSi ostaja konservativna stranka z modernim pogledom
na človeka
Piše: Ljudmila Novak, predsednica NSi
Nova Slovenija letos avgusta praznuje 15.
obletnico svoje ustanovitve. V teh letih je
stranka doživela marsikaj – od dvakratnega
sodelovanja v vladi do izpada iz parlamenta
in vrnitve vanj na predčasnih volitvah leta
2011. Ne glede na situacijo, v
kateri smo se nahajali, pa smo
se vedno zavzemali za dobrobit
države ter njenih državljank
in državljanov, za resnico,
za napredek, za zmernost v
vseh pogledih in dialog med
drugače mislečimi.
Danes, po nekajletni finančni
in gospodarski krizi Slovenija ni v nič kaj
zavidljivi situaciji. Čeprav smo v opoziciji,
pa ne stojimo križem rok. Ravno v tem
času dokončujemo predloge zdravstvene
reforme, ki jih bo Svet NSi potrdil na
prvi jesenski seji, saj se zavedamo, da je
poleg zdravega gospodarstva ključen
tudi kakovosten in finančno vzdržen
34
zdravstveni sistem. NSi bo še naprej
delovala kot zmerna desnosredinska
stranka z modernim pogledom na potrebe
današnjega človeka in gospodarstva. Ljudje
od nas veliko pričakujejo, predvsem ko gre
za stabilnost in kredibilnost.
Smo stabilna stranka, ki
na določenih projektih
lahko sodeluje s katerokoli
politično stranko, če imamo
do posamezne tematike
sorodno stališče. V središče
programa
postavljamo
človeka in gospodarstvo, ker
verjamemo, da samo močno gospodarstvo
ohranja socialno državo. Močnejše kot je
gospodarstvo, manj je potrebnih ukrepov
na področju sociale.
Prav tako bomo jeseni predstavili paket
davčnih ukrepov, s katerimi želimo
zmanjšati davčno obremenitev plač in tudi
gospodarstva. O ukrepih za nižje davke
da je v tem trenutku najpomembnejša
koalicija.
Tudi druge diplomatske afere in
neuravnotežena ravnanja ministra za
zunanje zadeve kažejo na to, da vodi
diplomacijo in zunanjo politiko bolj z
levo roko. Revizorska poročila o pregledu
diplomatskih predstavništev so pokazala
velike napake in hude zlorabe na nekaterih
ambasadah, a minister, čeprav je za
nekatere zlorabe vedel že dlje časa, je proti
nekaterim ukrepal, proti drugim pa ne in
jim dopuščal, da so kršili predpise še naprej.
Nekatere, ki imajo pravo politično ozadje,
pa je celo predlagal za nov ambasadorski
mandat.
Zlorabe je podcenil tudi predsednik vlade
dr. Miro Cerar. Na načela etike in ničelne
stopnje tolerance do nezakonitosti, oboje
je pred meseci tako vneto zagovarjal,
je očitno pozabil. Ponovno je pokazal
svojo dvoličnost, saj ena »tolerantna«
pravila veljajo za njegove, prvorazredne,
do vseh drugih pa se obnaša strogo in
nepopustljivo, pa čeprav gre pri slednjih
lahko samo za indice.
Ker se Miro Cerar ne odloča promptno,
ampak odločitve prelaga na kasnejši čas,
tudi glede Erjavca in drugih ministrov,
je jasno, da se bodo razmere samo še
poslabševale, predsednik vlade pa
se bo čedalje bolj ukvarjal samo še z
opravičevanjem ravnanja svojih najbližjih
sodelavcev. Njegova izjava, da jim še zaupa,
bo čedalje pogostejša. Rezultati bodo
vse slabši, zaostajanje za Poljsko, Češko,
Slovaško in Baltskimi državami pa vse
večje.
Če ne bo sprememb, se bo to dogajalo še 3
(tri) leta. Dolgo. Predolgo. In hudo bo.
Moja poslanska pisarna je odprta
vsak prvi in tretji ponedeljek v
mesecu (7. in 21. september) med
15. in 16. uro na sedežu NSi v Ribnici,
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica.
se lahko informirate na posebni spletni
strani www.nsi.si/ukrepi, kamor nam
lahko pošljete tudi svoj predlog. Jeseni
bomo paket ukrepov predstavili vladi,
sindikalnim in gospodarskim združenjem
ter jih poskušali v obliki zakonov sprejeti v
Državnem zboru.
Še nekaj besed o nedavnih zapletih v zvezi
z arbitražnim sporazumom s Hrvaško.
Prepričana sem, da bi Hrvaška v vsakem
primeru iskala razloge za razveljavitev
arbitražnega sporazuma, saj je ugotovila,
da razsodba ne bo po njeni volji. Menim,
da mora arbitražno sodišče nadaljevati
s svojim delom in spisati končno sodbo.
Ne smemo tudi pozabiti, da je bila prav
odločitev za arbitražno sodišče pogoj, da
je Slovenija privolila na članstvo Hrvaške
v EU.
Spoštovane bralke in spoštovani
bralci,
tako kot vsako leto se tudi letos
približujemo vrhuncu poletnega
dogajanja v Ribnici, Ribniškemu semnju.
Čeprav je večina stvari na prvo nedeljo v
septembru stalnica, vsak semenj pušča
poseben pečat slehernemu obiskovalcu.
Ribničani smo letos na semenj lahko še
posebej ponosni, saj bo že 40. po vrsti,
s svojim obiskom pa ga bo počastil tudi
predsednik RS g. Borut Pahor.
V SLS Ribnica na ta dan predvidevamo
več aktivnosti. Med drugim nas bo na
semanji dan obiskal predsednik SLS mag.
Marko Zidanšek, ki bo Ribnico obiskal
prvič, potem ko je bil lani decembra
na kongresu stranke izvoljen za novega
predsednika.
Kljub
nemočnemu
položaju stranke na državnem nivoju pa
SLS v Ribnici ostaja druga najmočnejša
politična opcija, ki ima potencial prerasti
v vodilno strukturo Občine Ribnica.
Da, ni vse tako sivo. Na marsikaterem
področju je naše delovanje že obrodilo
sadove. Seveda tega vodilna politična
opcija v Ribnici ne bo nikoli priznala.
DSD
–
DEMOKRATIČNA
STRANKA
DELA
P R E D S TAV L J A
IN IZVAJA SVOJ
PROGRAM
Demokratična stranka dela je ena
od strank v Združeni levici, katere
občinski svetnik sem. 20. junija letos je s
kongresnimi odločitvami okrepila svojo
vlogo in položaj v slovenski politiki.
Sprejeta sta bila statut in program
stranke ter izvoljeno vodstvo. Predsednik
stranke je ostal mag. Franc Žnidaršič, sam
sem bil skupaj z Gregorjem Kaplanom,
ki prihaja iz Trebnjega, in Aleksandrom
Županekom, ki prihaja iz Maribora,
izvoljen za podpredsednika. Za sekretarja
stranke pa je bil izvoljen Danijel Ocepek,
ki prihaja iz Trebnjega.
Bralce gotovo najbolj zanima program
stranke. Izhaja iz slogana Delu povrniti čast
in ljudstvu oblast. Ta slogan zaznamuje
celoten program.
PISARNA
VABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH
URAH, IN SICER VSAKO ZADNJO SOBOTO V
MESECU MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS
RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, 1310 RIBNICA.
VESELIM SE SREČANJA Z VAMI!
Ponosni smo, da je Občina po našem
dolgotrajnem zavzemanju za večjo
transparentnost podlegla pritisku
in končno objavila razpis za izbor
gradbenega izvajalca na spletni strani
Občine Ribnica, kjer je viden vsem
zainteresiranim izvajalcem. Nedvomno je
to precejšen korak k bolj transparentnemu
in bolj gospodarnemu vodenju Občine
Ribnica, ki ga pozdravljam, čeprav
objavo pri poslih, katerih vrednost
presega 40.000 evrov, narekuje že sam
zakon. Želim in upam, da bo Občina na
enak način objavljala na svojih spletnih
straneh tudi javne razpise za posle v
vrednosti do 40.000 evrov. V SLS bi si
tovrstno prakso želeli kmalu, saj se želimo
tudi sami prepričati o transparentnosti
izbora izvajalcev poslov, ki ne presegajo
vrednosti 40.000 evrov. Ne moremo
namreč spregledati dejstva, da je izbor
gradbenih storitev v Ribnici omejen
zgolj za tri konstantno ponavljajoče se
ponudnike.
Naše
vrednote
so
solidarnost,
demokratičnost, javni interes, humanost,
enakost, strpnost do drugačnosti, naši
cilji pa spoštovanje dela in delavcev,
pravičnejša delitev ustvarjenega,
delavsko upravljanje podjetij, solidarnost
in socialna država, varovanje okolja
in trajnostni razvoj, pravna država
in spoštovanje človekovih pravic ter
svoboščin, sodelovanje in soodločanje
državljanov ter miroljubna in moralno
odgovorna zunanja politika.
Želimo uvesti neposredno delegatsko
demokracijo, participacijo javnosti,
ljudsko nezaupnico kot odgovornost
funkcionarjev ljudstvu.
Nazaj želimo pridobiti pravice delavcev,
vključno z osemurnim delavnikom, se
boriti proti prekarnemu zaposlovanju
(npr. zaposlovanje le za določen čas),
pospeševati zadružništvo in kooperative,
Ribničani smo bili vedno podjetni in tudi
gospodarni. Mar bi nam drugače cesar
Friderik III. izdal patent? Želimo si stvari
iz pravega lesa. Kar gledamo, je namreč
bolj imitacija, ki jo je že dodobra zdelal
čas.
LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica
POLITIČNI ČLANKI
NISO STALIŠČA
UREDNIŠTVA REŠETA,
AMPAK SO NAMENJENI
PREDSTAVNIKOM
POLITIČNIH STRANK.
preusmerjati subvencije za zaposlovanje
v koristne namene.
Želimo okrepiti nadzorne mehanizme
v javni upravi, bančništvu in nad
poslovanjem podjetij.
Želimo preprečiti ceneno razprodajo
podjetij v državni lasti. Člani uprav in
nadzornih svetov morajo dejansko
odgovarjati za napake, zlorabe in kraje.
Politika ne sme biti udeležena pri
njihovem imenovanju.
Odprte poslovne knjige zasebnih in
javnih družb so pogoj za učinkovit nadzor.
Davčne oaze so zlo, proti kateremu je
treba združevati moči.
Želimo
prenehati
s
škodljivim
varčevanjem, ohraniti in razvijati
javno zdravstvo in šolstvo, ki mora biti
brezplačno.
Želimo prenehanje oglaševanja z
elementi psihološke manipulacije,
trajnostni razvoj.
Želimo si več vpliva državljanov na javne
zadeve.
Naš program ni napisan za kongres,
napisan je za delo in za ljudi, zato nas
spremljajte in ocenjujte.
ALEŠ HOGE ZDRUŽENA LEVICA - DSD
35
IZ POLITIČNIH KROGOV
LES ALI NJEGOVA
IMITACIJA?
PISMA OBČANOV
OBČANI PIŠEJO
OBČANI PIŠEJO
S parodijo nad hudobijo
Ne glejmo jih, kaj delajo, pač pa …
Kar polijemo, to tudi popijemo. Seveda pri
tem ne gre za polito pijačo pri prerivanju ob
točilnih mizah niti za polito
juho ali skipelo mleko v
kuhinjah, pač pa za strupene
in nevarne snovi, ki se zlivajo
v naravo, da od tam v nižje
ležečih krajih dobijo z vodo
na mizo tudi umazanijo, po
prehranski verigi pa še na
svoje krožnike. To pa še ni
vse.
Upanje v zdravo naravo in čisto vodo so
nam že pred leti vrnili gozdarski učenjaki s
svojimi velikodušnimi obljubami. Oddelek
za gozdarstvo Biotehniške fakultete
Univerze v Ljubljani si je sam naložil velike
dodatne obveznosti, ko je razširil svoje
dejavnosti in se preimenoval v Oddelek
za gozdarstvo in obnovljive vire. S tem se
je njihovo pedagoško in raziskovalno delo
razširilo še na vodne vire, na vse gozdne
rastlinske združbe in gozdne sadeže ter na
vse vrste prosto živečih divjih živali.
Vendar vse to novo in razširjeno znanje
spretno prikrivajo pred neukim ljudstvom
in pred naravo, zato nekateri že sumijo
o vseh mogočih in nemogočih zarotah.
Drugi so prepričani, da se ob tako
globokem znanju ne spodobi bosti z
norostmi našega časa, kot je na primer reja
ovac in varstvo velikih zveri na skupnem
prostoru, zato oboje prepuščajo usodi,
škodo pa državnemu proračunu. Še bolj
zagonetna je grobna tišina profesorjev in
učenjakov, ki so prevzeli skrb za vodne
vire, ko ob polivanju na sto tisoče litrov
gnojevke na kraška polja modro gledajo
tja nekam v tri dni. Ljudje so zbegani, ker
ne izvedo niti tega, če držijo s svinjami
ali s prizadetim življenjem na zemlji in v
kraškem podzemlju ter v vseh vodnih virih
od izvirov do rek. Ob tem pa kažejo veliko
zanimanje za denar, saj so po uradniških
verigah raznih zavodov pridobili zajetno
bisago evropskega denarja za ohranjanje
in varstvo nekaj vrst ptic v gozdovih ter
za že zdavnaj pomorjene človeške ribice v
kraškem podzemlju. Kdo bi vedel, zakaj je
tako? Morda znanost tako hitro napreduje,
da jo narava več ne dohiteva.
Že pred leti je krožilo po naši državi
anonimno sporočilo s podpisom
»Zaskrbljeni gozdarji«, vendar smo lahko
iz pisma razbrali le to, da so zaskrbljeni
gozdarski uradniki zaradi slabih plač, ko so
se primerjali z obogatenimi koncesionarji,
ki posekan in nepredelan les prodajajo v
tujino. Miru enih in drugih ter vseh njihovih
nadzornikov pa nikakor ne motijo motorni
dinozavri – procesorji, ki brez ekološke
milosti in v divjanju za dobičkom lomastijo
36
OBČANI PIŠEJO
OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO
in mesarijo po naših gozdovih. Taki stroji v
ropotu za dobiček preglasijo vsako življenje
v gozdovih in tudi vsako staro kmečko
pamet. Pa smo tam, kjer je za pravi denar
vse dovoljeno, čeprav bi moralo biti v naravi
marsikaj prepovedano.
Do sedaj so se gozdarji
oprali svojih grehov s starim
zagovorom, da nikar ne
glejmo, kaj delajo, pač pa jih
samo poslušajmo, kaj nam
govorijo. Sedaj so prešli na
višjo raven zavedanja, zato
niti ne govorijo, da naj jih
še kdo posluša, saj vsi ljudje
itak vse vedo. Tudi za grehe in grešnike.
JANEZ ČERNAČ
Zgodovina ali »zgodovina«
Kadarkoli se v državnem zboru ali drugje
odpre razprava o medvojnih in povojnih
dogodkih, ki odstirajo tudi drugo, zelo
temno plat partizanstva in revolucije – to
zaznamujejo predvsem številne nedolžne
žrtve med intelektualci, kmeti, podjetniki,
tudi otroci – se ponavadi takoj oglasijo
predstavniki borčevske organizacije in
zavpijejo, da ne bodo nikoli dovolili revizije
zgodovine. Kar preprosto povedano
pomeni, da v zgodovino, ki so jo spisali
režimski (partijski) zgodovinarji ni možno
niti podvomiti, kaj šele, da bi jo na osnovi
novih dejstev in podatkov dopolnili ali
spremenili. Tako stališče je z vidika resnice,
etike, stroke, pa tudi politike popolnoma
nevzdržno.
Stališčem »borcev« stopajo v bran tudi
politiki in drugi predstavniki strank, ki
so se »rodile« iz nekdanjih komunistov,
ali pa so komuniste zaradi drugih koristi
podpirale. Tudi npr. preimenovanje vojnih
in povojnih morišč v vojaška grobišča, kar
ne ustreza dejstvom, je del te borčevske in
postkomunistične paradigme, da bo ostala
v veljavi »njihova zgodovina« in ne tista
prava, ki se je v resnici zgodila.
Vzemimo za primer del »ribniške vojne
zgodovine«.
17. junija letos je gospod Bruno Tekavec v
oddaji Pričevalci obelodanil vlogo svojega
očeta partizana in revolucionarja med 2.
svetovno vojno in po njej. Moram priznati,
da je bilo nekaj njegovih navedb šokantnih.
Navedel bom samo dve.
Najprej tisto, da je njegov oče Filip Tekavec,
krivolovec, izdal Italijanom Tigrovce –
Zelena, Majnika in Kravanjo, ki so se skrivali
na Mali gori. Kako se je tisti spopad 13. maja
1941 končal, je znano – eden mrtev (Zelen),
eden ranjen (Kravanja), eden pa je pobegnil
(Majnik). Po stari, nerevidirani zgodovini
naj bi jih Italijanom sicer naznanili domači
izdajalci. Najbrž pa niso daleč od resnice
tudi razmišljanja gospe Tatjane Rejec, žene
enega od pomembnih Tigrovcev, ki jih je
pred skoraj dvajsetimi leti predstavila v
Miklovi hiši, ko je dejala, da so kasneje (21.
11. 1943) na ribniškem trgu tudi Antona
Majnika pospravili revolucionarji (rdeči
Kozina).
In še druga trditev gospoda Bruna Tekavca.
Filip Tekavec je, tedaj je bil že komandant
ribniške čete, lastnoročno likvidiral partizana
Zora Mlakarja, sicer zalezovalca njegove
žene, in še dva partizana, ki sta bila preveč
obzirna do revnih suhokrajinskih ljudi in
sta prinesla premalo hrane za njegovo četo.
Vsaj nekatere od teh oseb so poimensko
navedene kot partizanske žrtve fašizma in
nacizma na »partizanskem« spomeniku v
ribniškem gradu. Tako pravi gospod Bruno
Tekavec.
Po več kot dveh mesecih od izjav gospoda
Bruna Tekavca njegovih navedb ni nihče
demantiral ali jih z dokumenti ovrgel. Kar
pomeni, da njegove izjave držijo.
Zato bi bilo več kot primerno, da bi člani ZZB
za vrednote NOB iz Ribnice, ki so moralni
skrbniki spomenika v gradu, iz njega kot
žrtve okupatorjev izbrisali tiste partizane,
ki so jih po Filipovem ali kakšnem drugem
ukazu pokončali partizani sami.
To bi bil sicer majhen, a pomemben korak, da
bi »zgodovina« začela postajati Zgodovina.
JOŽE TANKO
V NEMŠKI VASI IMAJO TEKMOVANJE V METU
KROMPIRJA, TAM RASTE VELIK KROMPIR, IMAJO
NAJVEČ POLITIKOV IN VPLIVNIH MOŽ V DOLINI IN
IMAJO VELIKE BUČE RAZNIH OBLIK. TE SMO UJELI
PRI FRIZERKI VESNI KOTNIK OZ. PRI MATIČKOVIH.
NA LEPO NEGOVANEM VRTU PLODOVI
NEVERJETNO USPEVAJO, KAR S PONOSOM POVE
IN POKAŽE GOSPODINJA FANIKA KLJUN.
Zaradi zaključka redakcije in s tem časovne stiske se v podrobnosti dveh primerov iz zadnjih dni v Ribnici nismo poglabljali,
dajemo pa vam temo za razmislek. Tistim, ki nimate prvošolcev.
Starši le-teh boste imeli v prihodnjih dneh dovolj dela in skrbi, tudi
z varnostjo na cesti.
Varnost na cesti je prva tema za
razmislek. Obstajajo omejitve hitrosti in
te omejitve niso same sebi namen. Če
napisano na tablah upoštevate, potem
je za nesreče malo možnosti. Pa naj bo
to omejitev 30, 40 ali 50 km/h. Se pa
najdejo »junaki«, ki v središču mesta
rohnijo s svojimi avtomobili, vozijo
krepko preko omejitev in se na ostale
udeležence v prometu ne ozirajo, še
najmanj na pešce. Pa tudi med pešci
se najdejo »heroji«, ki mirno prečkajo
cestišče daleč ali zelo blizu zebre, kljub
temu da vidijo, da se približuje avto. In
kdo bi v primeru nesreče bil kriv?
Potem izsiljevanje prednosti. Kdo bi
bil krivec nesreče, če se voznik vklopi
na prednostno cesto v trenutku, ko ni
nobenega avtomobila ne levo ne desno.
Med speljevanjem pa iz preglednega
ovinka, kjer je omejitev 50 km/h, nekdo
pridrvi 70, 80, pa tudi 100 km/h in se
zaleti v avto, ki se po vseh predpisih in
zdravi pameti, vključuje v promet?
teden, ko je en avto obstal na boku,
drugega je v nesreči odbilo in je bila pri
tem voznica poškodovana, tretji, ki je
čakal, da se vklopi v promet, pa »jih je
dobil« po pokrovu motorja.
Sledita naša dva slavna ribniška
semaforja, ki imata povsem nelogične
intervale. Ravno tako je nelogična
razvrstitev prometa pred semaforjem pri
Žulju z ljubljanske strani. Potem zmanjka
še električne energije in … panika. Tako
je bilo tudi v torkovem jutru prejšnji
Dobro, mokra cesta, izsiljevanje prednosti
itd., boste rekli. Drži, vendar zakaj so kljub
opozarjanju javnosti, policije in še koga,
investitorji in nadzorniki tako goreče
zagovarjali izgradnjo semaforiziranega
križišča in ne krožišča. Prostora je dovolj,
za tovorna vozila je tako in tako severna
servisna cesta. Če je preozka za dve
tovorni vozili, kdo je odgovoren za tako
»šlamparijo«. Vsakdo, ki se zapelje nekaj
kilometrov iz Ribnice, da ne govorim v
tujino, lahko lastnoročno izmeri krožišča,
se naužije pogleda na pretočnost in
varnost prometa in samo velika sreča je,
da primerov, kot je bil tistega torkovega
jutra »pri Žulju«, ni več.
Nadaljujem s sprehodom v naravo. Grem
po cesti mimo Posestva Ugar in glej ga
zlomka: »Kaj pa je Jurij Rudež postavil
tukaj, sredi njive?« Razmišljam …
tekmovanja v teh dneh ni napovedanega,
ostalih večjih dogodkov tudi ne, hm,
morebiti bo imel za Ribniški semenj
kakšen razstavni prostor? A zakaj sredi
njive? Približam se objektu in vidim, da
to ni kakšna montažna gradnja, ampak
konkretna hišica z betonskimi temelji,
ploščo itd.
Grem do njega in ga vprašam, kako
lahko sredi kmetijskega zemljišča
betonira, postavi tako veliko »hiško« itd.
Gospod Rudež mi lepo razloži, da to ni
njegova parcela in da on tega ni postavil.
In kdo je? »Ne vem,« je rekel, povedal
številko zemljišča, naj pogledam, od
koga je in zgroženo pristavil, da to, kar
se lahko počne pri nas, lastnik zemljišča
in investitor naj bi postavil le čebelnjak,
je pa višek. Pa ta primer ni edini, ne v
naši občini, ne v naši državi, ko iz kleti,
zidanic, čebelnjakov itd. zrastejo vikendi,
hiše, ne nazadnje vile … samo poglejmo
malce naokrog, od Bloškega jezera do
hribčkov nad morjem …
Ja, smo v Evropi, geografsko in recimo še
kako drugače, ampak hkrati desetletja
daleč od nje. In za to razdaljo smo krivi
vsi mi, vsak posameznik.
Tekst in foto MARKO MODREJ
37
Z ODRTIMI OČMI
V PREMISLEK
MED NAŠIMI LJUDMI
Tudi oni zmorejo!
V ribniškem domu starejših občanov so se v juliju in na začetku
meseca avgusta dogajale za to ustanovo nenavadne reči. Nadvse
prizadevni Sergeja, Tina in direktor doma Branko Gorečan so zasnovali in prav po ribniško izvedli zelo uspešno poletno športno
tekmovanje.
V poletne športne igre so bili
vključeni stanovalci obeh spolov,
invalidi vseh kategorij in vseh
starosti pa tudi občanke in občani
od najmlajših do najstarejših.
Prijava na listo tekmovalcev je
bila prostovoljna.
Ekipe so sestavljali udeleženci
pogovornih skupin, ki v domu
delujejo že sedmo leto. Program
tekmovanja se je odvijal enkrat
tedensko, in sicer ob sredah po
zajtrku, tako da ni bilo moteno
sodelovanje
pri
izvajanju
vsakodnevne
telovadbe.
Tekmovanje je potekalo v petih
disciplinah s finalnimi nastopom.
Za vsako sredo je bila predvidena
ena disciplina.
V vsaki ekipi je bilo pet tekmovalcev oz.
tekmovalk, v finalu pa je za ekipo nastopal
po en član, razen v štafeti in metanju ploščic
v tarčo. Tekmovanje je pokazalo, da so bile
ekipe dokaj izenačene, le malo so izstopale
ekipe Čebelice, Marjetke, Kresničke in
Modre ribice, ki so se menjavale na vrhu
lestvice vse do finalne tekme, ki je določila
končnega zmagovalca. Tudi v finalu so bili
rezultati zelo tesni, saj si je zmagovalna
ekipa Marjetke pridobila le tri ali štiri točke
prednosti. Vzdušje na tekmovanjih je bilo
ob številnih navijačih zelo spodbudno, bilo
je pomembno sodelovati in ne le zmagati.
KAJ JE DEPRESIJA?
Depresija je ena izmed najbolj pogostih
duševnih motenj in obsega precej več kot
le občutek žalosti. Depresija je bolezen,
tako kot npr. prehlad ali sladkorna bolezen.
Medtem ko je pri sladkorni bolezni moteno
delovanje insulina, je pri depresiji moteno
delovanje nekaterih kemičnih prenašalcev
– nevrotransmiterjev, to je majhnih molekul,
ki v možganih prenašajo sporočila med
celicami. Posameznik zboli za depresijo, ko
se poruši ravnovesje nevrotransmiterjev
v tistem delu njegovih možganov, ki
uravnava razpoloženje.
Prepričanje, da zaradi depresije zbolijo
le šibki ljudje, je zato napačno. Ponavadi
zaradi depresije zbolijo ljudje, ki so živeli
v izjemno stresnih okoljih in bili zelo
prizadevni pri delu.
Depresija lahko prizadene vsakogar: mlade,
starejše, moške ali ženske. Približno vsaka
šesta oseba v svojem življenju zboli za
depresijo, prav ta trenutek pa je depresiven
vsak dvajseti med nami. Ženske dvakrat
pogosteje zbolijo za depresijo kot moški,
med bolj ogroženimi so tudi bolniki s
38
Vremenske razmere so privedle do
odločitve, da bodo finalne tekme potekale
v četrtek dopoldne, popoldne pa bo
organiziran sladoledni piknik. V okviru
piknika je bila tudi razglasitev končnih
rezultatov tekmovanja.
Prijetno presenečenje so bila priznanja in
nagrade, saj tega res ni nihče pričakoval. Vsi
udeleženci tekmovanja so iz rok direktorja
Branka prejeli izredno lepo oblikovano
diplomo. Tri ekipe pa so za prva tri mesta
prejele prekrasne pokale, ki že krasijo skupni
prostor. Še dodatno veselje se je
porajalo v očeh treh zmagovalnih
ekip, ko je g. direktor oznanil, da so
za nagrado prislužili še enodnevni
izlet. Kam bodo šli, pa naj člani
skupin čim prej odločijo.
Posebno priznanje za uspešno
izvedbo športnih iger gre mladim
prostovoljcem – deklicam in
dečkom, otrokom naših zaposlenih,
ki so se odrekali jutranjemu spanju
med šolskimi počitnicami. Lepo je
bilo videti, kako vneto postavljajo
tekmovalne naprave, prevažajo
invalidske vozičke, postavljajo
keglje, pobirajo in podajajo žogice,
poučujejo invalide in jim na več
načinov pomagajo.
Stanovalci doma v celosti
sprejemajo in podpirajo popestritev
življenja v domu s športnimi igrami ter
želijo, da bi se izvajale vsako prihodnje
leto.
Tekst TONE ORAŽEM
Foto Branko Gorečan
in njihove svojce. Ljubljana: Inštitut za
varovanje zdravja RS, 2015
kroničnimi telesnimi obolenji.
Depresija je pogosta čustvena motnja, ki
se kaže na različne načine: na razpoloženju,
počutju, mišljenju in vedenju. Vpliva na to,
kaj mislimo o sebi in svojem življenju, kako
se počutimo in kako doživljamo svet okoli
sebe, vpliva na spanec, apetit in telesno
dogajanje.
ZNAKI DEPRESIJE, se kažejo na:
• telesu: v obliki bolečine, utrujenosti,
mravljinčavosti, pomanjkanja energije;
• čustvih: žalost, otopelost, napetost,
tesnobnost, občutek krivde, nemoči;
• mislih: sem nevreden/na, ni prihodnosti,
sem slab/a, nima smisla, ni mi pomoči, misli
na smrt;
• vedenju: umikanje v samoto, jok,
poležavanje, opuščanje dejavnosti, slaba
skrb zase, nespečnost, upad želje po
spolnosti, slab spomin.
Vir:
PREPOZNAJMO
IN
PREMAGAJMO
DEPRESIJO: Priročnik za osebe z depresijo
PODPORA PRI SPOPRIJEMANJU Z
DEPRESIJO – PSIHOEDUKATIVNA
DELAVNICA je namenjena ljudem z
depresijo in njihovim svojcem.
V delavnici boste spoznali osnovne
značilnosti depresije, vzroke zanjo ter
potek in način zdravljenja, naučili se boste,
kako si pomagate sami in izboljšate svoje
počutje, izmenjali izkušnje z drugimi in se
medsebojno podpirali.
Delavnica obsega štiri srečanja po uro in
pol.
Delavnica je brezplačna oz. je plačnik
zavarovalnica. Vključena je v preventivo
kroničnih nenalezljivih bolezni in se izvaja v
zdravstvenih domovih po celi Sloveniji.
INFORMACIJE IN PRIJAVA:
Zdravstveno vzgojni center Zdravstvenega
doma dr. Janeza Oražma Ribnica, telefon
040 664 754 ali mail adebeljak.zdrib@
gmail.com ali pri osebnem zdravniku oz.
psihiatru.
V deželi suhe robe v letošnjem poletju ni bilo veliko »prometa«, saj
jedro ribniške ekipe ostaja skorajda enako. Poslovila sta se Alen
Marković (tretja nemška liga) in Matic Andoljšek (Sviš), po letu dni
»počitka« pa bo zopet zaigral Črt Abrahamsberg, ki pri sedemindvajsetih letih še ni rekel zadnje besede.
Abahamsberg ni edini povratnik, v klub
se namreč vračajo tudi Damjan Škaper,
ki bo pomočnik trenerja Roberta Beguša,
Natan Hojč, ki bo skrbel za marketing
in promocijo društva, ter Gregor Ilc, ki
bo na mestu sekretarja zamenjal Cirila
Andoljška.
Potem ko so naši rokometaši v lanski
sezoni za las zgrešili 4. mesto, so letošnji
cilji trenerja Roberta Beguša, ko se vrača
stari sistem tekmovanja, končnica šesterice.
»Zadovoljni smo z vrnitvijo končnice
šesterice, čeprav v ligi ostaja štirinajst ekip.
V minuli sezoni smo že na začetku maja
odigrali zadnjo tekmo, kar je za ekipo, kot
je naša, težko prebavljivo. Veseli nas, da
bo več tekem (36, op. p.), kot pa smo jih
bili vajeni v preteklih sezonah, seveda če
se bomo uvrstili v končnico. Ta je osnovni
cilj, potem pa v nadaljevanju osvojiti četrto
mesto in nato v prihodnji sezoni morda
zakoračiti tudi na evropsko prizorišče,«
pravi predsednik ribniškega kluba Marko
Obrstar, ki je zelo zadovoljen, da mu je
uspelo zadržati celotno jedro ekipe,
vključno z enim boljših srednjih zunanjih
v ligi Patrikom Lebanom in mladimi igralci,
kot je denimo Nik Henigman, ki pa bo
zaradi poškodbe kolena primoran izpustiti
prvi del sezone.
»Ni bilo lahko zadržati celotnega okostja,
a uspelo nam je, kar gre najbrž na rovaš
stabilne situacije v klubu, kvalitetnega
trenerja, ambicij in posledično rezultatov.
Skupek stvari, ki so se poklopile, da so
fantje ostali v Ribnici. Z odhodom
Markovića in vrnitvijo Abrahamsberga je
delež domačih igralcev še narasel. Že res,
da ima več kot pol lige domače igralce,
a posegati po visokih mestih s pretežno
domačim kadrom je nekaj, na kar smo
lahko ponosni,« še dodaja Obrstar, ki je kot
temeljna kamna gradnje ekipe izpostavil
podaljšanje sodelovanja s trenerjem
Begušem in tudi že v spomladanskem delu
v veliki meri sestavljen igralski mozaik.
Kontinuiteta bi torej morala biti eden
od adutov ribniške ekipe, ob tem pa
ne gre zanemariti, da so fantje leto dni
starejši. Starejši, a še zdaleč ne stari, tako
da mladost ne more in ne sme biti več
izgovor. »Pred dvema letoma smo bili na
papirju ena mlajših ekip, zdaj temu ni več
tako, smo ena izkušenejših ekip. Fantje so
bogatejši za četrto in peto mesto v ligi,
prihajajo v najboljša leta, težko govorimo
o neizkušenosti ter mladosti, in to bi tudi
moral biti adut te ekipe na dolgi rok.
Spodrsljaj se zgodi, a na dolgi rok bi morali
izkušnje in zrelost že poštno unovčiti,« je
sklenil predsednik ribniškega prvoligaša
in ob tem »povabil vse domače navijače,
da bodo z navijanjem za naš klub tudi v
letošnji sezoni pripomogli k novim zmagam
in dobri uvrstitvi«.
Ekipa za sezono 2015/16:
vratarja: Jošt Perovšek, Mark Klarič,
levo krilo: Jan Pucelj, Peter Batinič, Uroš
Knavs,
levi zunanji: Jan Grebenc, Blaž Nosan,
srednji zunanji: Patrik Leban, Domen
Pahulje,
desni zunanji: Črt Abrahamsberg,
desno krilo: Janez Skušek,
krožni napadalci: Blaž Fink, Aleksander
Atanasov, Gregor Košmrlj.
Naše zveste navijače obveščamo, da bo
tudi letos naprodaj letna karta za ogled
vseh domačih tekem v prvenstvu in pokalu
ter morebitni končnici po izjemni ceni 40
evrov.
Karte bodo naprodaj na blagajni pred
domačo tekmo ali v pisarni kluba po
predhodnem dogovoru s sekretarjem
Gregorjem Ilcem (040 575 997).
RD RIKO RIBNICA
Foto Milan Glavonjić
39
ŠPORTNI UTRINKI
NOVIM ZMAGAM NAPROTI
ŠPORTNI UTRINKI
POROČILO SIBOR INOTHERM-a V LETU 2015
IN VABILO NA JU-JITSU STOJNICO V SKLOPU
RIBNIŠKEGA SEMNJA
Člani ekipe SIBOR INOTHERM so začeli svoje delovanje v letu 2007 in trenutno delujejo v petih centrih (Ribnica, Kočevje, Sodražica, Velike Lašče in Ljubljana) v 15 skupinah. Letos so se člani Siborja
udeležili 15 tekmovanj v Sloveniji in tujini ter dosegali odlične rezultate.
Svetovno prvenstvo za mladince in kadete,
ki je bilo od 13. do 15. marca v Atenah:
- Matic Jakšič in Lovro Divjak – duo kadeti
moški pari – 2. mesto,
- Sara Besal in Patricija Delač – duo
mladinke ženski pari
– 3. mesto,
- Tina Pelc in Anton
Ambrožič – duo
kadeti mešani pari –
3. mesto,
- Gašper Marolt –
borbe kadeti do 66
kg – 9. mesto.
Evropsko prvenstvo
za člane, ki je bilo
6. in 7. junija na
Nizozemskem
(Almere):
- Lara Jelič – borbe do 62 kg – 7. mesto.
Poleg omenjenih tekmovanj pa je bilo
doseženih še mnogo odličnih rezultatov v
Sloveniji in na mednarodnih turnirjih tako
posamično kot ekipno, tudi mlajših članov,
ki v septembru potujejo na Svetovni
pokal v Banja Luko. Laro pa čaka svetovno
prvenstvo v novembru na Tajskem.
Vsi omenjeni se vam bodo predstavili tudi
na Ribniškem semnju 6. septembra med
11. in 15. uro v ribniškem gradu, kjer bodo
potekale predstavitve in ju-jitsu delavnice,
na katerih se boste lahko preizkušali tudi
vsi udeleženci sejma. Najboljši obiskovalci
ju-jitsu delavnic bodo nagrajeni s
praktičnimi nagradami.
Program Ju-jitsu stojnice na Ribniškem
sejmu:
11.00–11.15: Program Demo teama Ju-jitsu
FUTSAL TURNIR V DOLENJI VASI
Po mnogih letih se je na našem koncu zgodil turnir malega nogometa na res visokem nivoju. Starejši nogometaši še pomnijo, da so
se taki turnirji v Športnem centru Ribnica dogajali zelo pogosto.
Tokrat se je turnir zgodil na
asfaltnem igrišču v Dolenji vasi na
veliki šmaren. Člani ŠD Prigorica
– Pristava so uspešno izpeljali
futsal turnir "Ribnica 2015", ki se
ga je udeležilo 12 ekip iz različnih
krajev Slovenije.
»Z udeležbo so nas prijetno
presenetili člani ekipe iz naše
nekdaj bratske republike, zdaj
države Bosne in Hercegovine,
tako da je bila zasedba ekip zelo
pestra in kvalitetna, kar je bilo
zagotovilo za spektakel brcanja
okroglega usnja«, je dejal vodja
tekmovanja Marko Žalec.
40
zveze Slovenije (atraktivna predstavitev
vrhunskih tekmovalcev).
11.15–11.30: Ju-jitsu delavnica – člani
Siborja vabijo obiskovalce na preizkus oz.
ponovitev enostavnih ju-jitsu tehnik oz.
otroškihiger(najboljšitrijeposnemovalci
dobijo praktično nagrado).
11.30–11.45: Prikaz ostalih ju-jitsu
tehnik mlajših in starejših članov,
ki bodo prikazovali otroške ju-jitsu
igrice, tekmovanje v tehnikah, ju-jitsu
borbi, ne wazi, ostale ju-jitsu tehnike
iz programa za polaganje (transportni
prijemi, davljenje, parterne tehnike
…), samoobrambne tehnike (varnostni
organi).
11.45–12.00: Ju-jitsu delavnica.
12.00–12.15: Program Demo teama
Ju-jitsu zveze Slovenije.
Vljudno vabljeni na Ju-jitsu stojnico na
Ribniškem semnju od 11. do 15. ure v
ribniškem gradu.
ELVIS PODLOGAR,
predsednik Siborja
Vse od dopoldneva so potekale dobre in
napete tekme, ki so jih dopolnjevale res
izjemne spretnosti kakovostnih igralcev.
Ko se je znočilo, je prišla na vrsto poslastica
– finalni dvoboji. Prvo mesto na turnirju je
osvojila ekipa KMN Vodnar – Grafit, drugo
mesto ekipa KMN Grafit – Vodnar. Ekipi sta
uspešno združili moči, pokazali največ in
osvojili turnir. Tretje mesto je osvojila ekipa
Grga boys iz BiH, četrto pa ekipa Rufus.
Organizatorji še enkrat
čestitajo in se zahvaljujejo
vsem ekipam za udeležbo
na turnirju. Žalec pa je še
dodal, da bodo »zaradi
prijetnega druženja in želja
mnogih, da se tak dogodek
ponovi, seveda poskusili,
da bi postal futsal turnir
tradicionalen«.
Tekst SAŠO HOČEVAR
Foto ŠD Prigorica
Pristava
VODJA TEKMOVANJA MARKO ŽALEC, PREDSTAVNIKI NAGRAJENIH EKIP, NAJBOLJŠI
IGRALEC TER VRATAR TURNIRJA
–
Aktualne evropske prvakinje so si tik pred zaključkom najuspešnejše
sezone na junijskih kvalifikacijah v skupaj šestih posamičnih
in skupinskih kategorijah priborile vstopnico za nastop na 19.
Evropskem prvenstvu mažoret, ki bo potekalo od 2. do 4. oktobra
v Lignanu Sabbiadorru v Italiji.
Zveza NBTA Slovenije (Zveza Društev
Mažoretne in Twirling tehnike Slovenije) je
v soorganizaciji mažoretno-plesne sekcije
KUD-a GODBA Kočevje v kočevski športni
dvorani pripravila kvalifikacije mažoret,
ki so svoje plesno znanje prikazale pred
sodnicami. Kvalifikacije so bile namenjene
skupinam, posameznicam in duetom, da
spretnostjo elementov s palico prikazala
grozovito življenje črnih vdov. Skupina se
je uspešno kvalificirala na EP.
Ribničanke so sodnicam dokazale, da
znajo tudi korakati. Kako močne morajo
biti ženske, so pokazale s točko Traditional
corps senior in prikorakale do zmage in
uvrstitve na EP.
Ivančič in Anja Pajnič – Alica v čudežni
deželi, duet Preteen, Jana Rus – Črne
vdove ter duet Junior in solo Senor in
Sabina Ivančič – Women po kvalifikacijah
niso mogle skriti navdušenja. Zadovoljne
pravijo, da je to potrditev za trdo delo, ter
zagon za nadaljnje treninge, ki jih še čakajo
do oktobra.
Ribniška dekleta so se na kvalifikacije
pripravljala celo šolsko leto tako s treningi
kot tudi z različnimi nastopi doma in po
Sloveniji. In njihov trud je bil poplačan.
Oktobra potuje 37 ribniških mažoret skupaj
s predsednico društva Tino Jurkovič in
navijači v Lignano Sabbiadorro v sosednjo
Italijo.
Ribničanke so pridno trenirale vse poletje,
uradno pa so sezono odprle na pripravah
za EP v Fari, kjer so predvsem trenirale, se
malo tudi zabavale in družile. Pravijo, da
je prijateljstvo med njimi tisto, ki skupino
dela uspešno.
Vsem dekletom želimo čim manj naporne
treninge do oktobra in seveda tudi letos
tako uspešne nastope na 19. Evropskem
TEKMOVALKE DMPR, KI SO SE BORILE ZA VSTOPNICO ZA 19. EVROPSKO PRVENSTVO V ITALIJI.
si zagotovijo zadostno število točk, ki bi
jih popeljale na evropsko prvenstvo. Tri
sodnice so z budnim očesom opazovale
tekmovalne točke različnih kategorij, med
njimi tudi ribniške.
Ribničanke so v kategoriji Accessories
corps, ki je njihova najmočnejša kategorija,
kjer je potrebna izvirnost zgodbe, ples
z rekviziti in enakost plesalk, navdušile,
tokrat z Alico v čudežni deželi. S plesom,
palico in različnimi rekviziti je mlajša
skupina pričarala pravo pravljično vzdušje
in si priborila zasluženo 1. mesto.
Skupina Parade corps senior je z
natančnostjo, enakostjo korakov, gibov in
Na evropsko prvenstvo v Italijo potujeta
tudi dva dueta in solistka. Gala Bartol in
Nadja Kordiš sta v kategoriji Accessories
duo preteen obudili lutko marioneto in ji
prikazali resnično življenje ljudi, medtem
ko sta se v ljubezensko razburljivi zgodbi
borili za zmago Špela Šolaja in Maruša
Košmrlj. Tudi njima je uspelo premagati
konkurenco in se povzpeti na 1. mesto.
V kategoriji Accessories solo senior pa
je Anja Oblak očarala sodnice s srhljivo
resničnostjo stanja našega planeta Zemlja.
Sporočilo, nad katerim bi se morali zamisliti
vsi Zemljani, ji je prineslo vstopnico za EP.
Mentorice in koreografinje skupin Sabina
prvenstvu mažoret kot lani.
Vse tekmovalne točke si lahko ogledate
na tradicionalnem Ribniškem semnju, v
nedeljo, 6. septembra, ob 14. uri v ribniškem
gradu. Sproščenosti, težkega pričakovanja,
navdušenja, napetosti, veselja in zabave ne
bo manjkalo.
DMP RIBNICA
41
ŠPORTNI UTRINKI
AKTUALNE EVROPSKE PRVAKINJE
OKTOBRA SPET POTUJEJO NA EVROPSKO
PRVENSTVO, TOKRAT V ITALIJO
ŠPORTNI UTRINKI
DEVETINTRIDESET ODLIČIJ PLAVALK
IN PLAVALCEV IZ POLETNIH
DRŽAVNIH PRVENSTEV
Po uspešni zimski sezoni so plavalke in
plavalci Plavalnega kluba Inles Ribnica svojo
kvaliteto potrdili še na poletnih državnih
prvenstvih konec julija in v začetku avgusta.
Na zmagovalni oder so se povzpeli kar
devetintridesetkrat – enajstkrat na najvišjo
stopniško, sedemnajstkrat na drugo in
enajstkrat na tretjo stopničko.
ZMAGOVALKA NA100 M PROSTO ANA KASTIGAR
Prvi so sezono končali najmlajši plavalci
z državnim prvenstvom v Ravnah na
Koroškem 25. in 26. julija. Zmage v kategoriji
mlajših deklic se je veselila Maja Levstek, ki
je slavila na 50 m in 100 m hrbtno, druga je
bila na 50 m delfin in tretja na 200 m hrbtno
in 200 m mešano. Med fanti pa se je zmage
veselil Vid Lovšin na 50 m delfin, na 100
m delfin pa je osvojil 2. mesto. Ekipno so
najmlajši ribniški plavalci osvojili 6. mesto
med dvaindvajsetimi slovenskimi klubi.
Za njimi so sezono zaključili plavalci in
plavalke v kategoriji dečkov in deklic v
Trbovljah od 31. julija do 2. avgusta, kjer je
domači plavalni klub praznoval častitljivih 60
let svojega delovanja. Prvo ime ribniške ekipe
je bila Laščanka Ana Kastigar, ki je deklasirala
svoje konkurentke v prosti tehniki. Slavila je
na 800 m, 400 m, 200 m in tudi v kraljevski
disciplini 100 m prosto. Ana je štirim zmagam
dodala še tretje mesto na 400 m mešano.
Poleg nje se je na stopničke uspelo uvrstiti
še Nadji Padar, ki je na 50 m prsno, 50 m in
100 m hrbtno osvojila srebrno medaljo, na
100 m prsno in 200 m prsno pa bronasto.
Bron je na 200 m hrbtno uspela osvojiti Maša
Lovšin. Izkazale so se tudi ribniške plavalke
v štafetah, kjer so osvojile tri druga mesta
za to poletje nepremagljivimi plavalkami
ljubljanske Ilirije. Ekipno so ribniške plavalke
in plavalci osvojili zelo dobro 5. mesto med
petindvajsetimi nastopajočimi plavalnimi
klubi.
42
Zadnji so plavalno sezono končali plavalci
v kategoriji kadetov, mladincev in članov
v kranjskem olimpijskem bazenu. Najboljši
ribniški posameznik štiridnevnega
tekmovanja, ki je potekalo od 6. do 9.
avgusta, je bil Robert Lovšin. Z izrednimi
nastopi v prosti in delfinovi tehniki plavanja
je bil vsekakor eden najboljših kadetov
v državi. Robi je slavil v
disciplinah 100 m in 200 m
prosto, na 400 m prosto je
zasedel 2. mesto, na 50 m, 100
m in 200 m delfin pa tretje. Na
200 m prosto je Robi odplaval
tretji čas vseh časov v kategoriji
kadetov in zdaj zaostaja za
rekordom Boruta Petriča iz leta
1977 za 87 stotink sekunde.
Poleg Robija so na stopničke
stopili še: v članski kategoriji
Lucija Kous z 2. mestom na 50
m in 100 m hrbtno, v kategoriji
mladincev je Chad Andoljšek
osvojil 2. mesto na 50 m in
100 m hrbtno, 50 m in 100 m
prosto, 50 m in 100 m delfin,
Tim Zobec je osvojil 2. mesto na 50 m
prsno in 3. mesto na 100 m prsno, na 200
m prsno je slavil Jošt Pavlin. V kategoriji
mladincev je ribniška štafeta osvojila 1.
mesto na 4 x 100 m prosto v postavi Padar,
Andoljšek, Obranovič in Pavlin.
Čestitamo!!
MIHA KOREN
PLAVALNI KLUB INLES RIBNICA
VABI K VPISU V PLAVALNO
ŠOLO V ŠOLSKEM LETU
2015/2016
V naši plavalni šoli se otroci skozi šolsko leto
postopoma učijo vseh potrebnih korakov
do popolnega plavanja. Od prilagajanja
na vodo, učenja osnovnih in nadaljevalnih
tehnik plavanja, do vse bolj pomembnega
reševanja iz vode. Strokovni kolektiv
plavalnega kluba Inles Ribnica sestavljajo
trenerji, učitelji in vaditelji plavanja z
večletnimi plavalnimi in pedagoškimi
izkušnjami, ki prisluhnejo potrebam
posameznika in skrbijo za celovit razvoj
otroka.
Plavanje je zdrav šport, saj krepi vse večje
sisteme v telesu in otrok se z njim celostno
razvija. Z vpisom otroka v našo plavalno
šolo boste otroku omogočili, da se bo
vse življenje v in ob vodi počutil varno in
sproščeno. Ob vsem tem pa potrebuje le
kopalke in brisačo.
Pripravili smo urnik plavalne šole za sezono
2015–2016, vi pa se odločite, kateri termin
vam najbolj ustreza. Pogoj za izbor termina
je osvojena diploma. Otroci, ki se bodo
v tej sezoni prvič vpisali v plavalno šolo,
bodo vabljeni na testiranje teden dni
pred začetkom le-te in si bodo na podlagi
predznanja izbrali ustrezno skupino.
BRONASTA SKUPINA
PON– PET 3–4 RAZRED
13:30–15:00
ŠPORTNA ŠOLA
PON, SRE, PET 2–3 RAZRED
15:00–16:00
URBI PLAVALEC
PON, SRE, ČET 2–4 RAZRED
17:00–18:00
URBI PLAVALEC
TOR, ČET 1–2 RAZRED
15:00–16:00
URBI PLAVALEC
TOR, PET 2–4 RAZRED
18:00–19:00
URBI ZAČETNIK
(prilagojeni neplavalci)
TOR, PET URBI ZAČETNIK
(prilagojeni neplavalci)
PON, ČET URBI ZAČETNIK
(prilagojeni neplavalci)
SRE 5–7 LET
16:00 –17:00
6–8 LET
18:00–19:00
4–6 LET
16:00–17:00
NEPRILAGOJENI NEPLAVALCI 5–7 LET
PON, ČET 16:00–17:00
NEPRILAGOJENI NEPLAVALCI 3–4 LETA
TOR 17:00–18:00
NEPRILAGOJENI NEPLAVALCI 4–6 LET
PET 17:00–18:00
S plavalno šolo pričnemo v ponedeljek, 6.
oktobra 2015.
V plavalno šolo se lahko vpisujete že zdaj,
in sicer preko ONLINE PRIJAVE na klubski
spletni strani ali pa pošljete prijavnico po
elektronski pošti, da si zagotovite mesto
v skupini. Uradni vpis pa se bo začel v
ponedeljek, 7. 9. 2015, v avli pred bazenom
ŠCR vsak delovnik od 17. do 18. ure. Vpis bo
potekal do zapolnitve mest v skupinah.
INFORMACIJE: TRENERSKI TEAM
Tel: 040/550 845
prof. šp. Dolores Žičkar
(vodja plavalne šole) PK INLES RIBNICA
E. mail: [email protected] ;
www.pk-inles-ribnica.si
Družba fantov in deklet iz Nemške vasi,
je v soboto, 22. avgusta, pred cerkvijo sv.
Lenarta organizirala že deveti družabni
dogodek, tekmovanje v metu krompirja.
določeno stvar vrgel najdlje. Naslednji dan
so »stvar« izbrali in se odločili za krompir.
Fantje so imeli celo dve gledalki, ki sta na
sosednji njivi kopali krompir.
ORGANIZACIJSKI ODBOR TEKMOVANJA V METU KROMPIRJA
Ideja zanj se je rodila leta 2007, ko so
sosedje: Matjaž Pogorelec, Miran Šilc in
Uroš Kljun, ki je bil letos vodja prireditve,
v bližnji okrepčevalnici stavili, kdo bo
Že naslednje leto je tekmovanje postalo
zanimivo za širšo javnost. Sedaj tekmovanje
poteka v treh kategorijah, in sicer člani,
članice in otroci, v dveh serijah. Letos je
DRUŠTVO PODEŽELSKIH Društvo VETER
vabi na ogled razstave akademske
ŽENA RIBNICA
slikarke Katice Kamnik.
vabi na predavanje in delavnico
gospe Darje Rojec, ki bo 24.
septembra ob 19. uri v Kotu 10
(pri Marinki Vesel).
Izdelovali bomo naravne pripravke za
nego telesa (mazilo za boleče noge, dišeči
dezodorant, zaščito proti mrčesu ...).
Cena delavnice, vključno z izdelki, ki jih
prejmejo udeleženci delavnice, je 15 evrov.
Prijave so obvezne (zaradi nabave surovin),
in sicer na tel.: 051 362 664 (Marinka Vesel).
Katica Kamnik od leta 1991 živi v Ribnici, od
leta 2010 pa poučuje likovno umetnost na
ribniški osnovni šoli. Umetnica ustvarja na
različnih področjih in v različnih tehnikah,
od keramike, grafike, kiparstva, najraje pa
se prepušča slikanju.
krompir metalo 82 tekmovalcev (36
moških, 7 žensk, 39 otrok) s širšega ribniškokočevskega konca. Po tekmovanju so vsega
pobrali, spekli in s spoštovanjem pojedli.
Med člani je zmagal Denis Sevenšek iz
Kočevja, ki je krompir zalučal 97 m. Drugi
je bil z 92,4 m Goran Zorič iz Kočevja, ki se
tekmovanja udeležuje redno in je vsakič v
vrhu, tretje mesto pa je osvojil Jošt Vesel
z Brega pri Ribnici z dolžino meta 86,4 m.
Nosilec rekorda tako ostaja Peter Gradišar,
ki je leta 2012 krompir
vrgel 101,9 m daleč.
Pri ženskah je zmagala
Iva Cilenšek iz Kočevja,
ki je krompir vrgla
63 m, drugo mesto
je osvojila Alja Vrček
iz Kamenč s 55,9 m in
tretje Brina Obranovič
iz Kočevja s 53,8 m. V
otroški konkurenci je
zmago slavil Luka Dejak
iz Dolenje vasi, najdaljši
od dveh metov je znašal
62,3 m. Vsi tekmovalci so
imeli na voljo dva meta, v
prvi in drugi seriji. Drugi
je bil Gal Košir iz Ribnice
z 48,1 m in tretji Miha Šilc
iz Nemške vasi s 46,5 m.
Prvih pet najboljših v
vsaki kategoriji je prejelo
praktične nagrade, prvi
trije tudi pokale, nagrade
pa so prejeli tudi
tekmovalci v izboru za
največji krompir. Tega je
letos prinesel Tone Bojc
iz Dolenje vasi. Njegov krompir je tehtal
kar 823 g. Drugi najtežji krompir je prinesla
Milka Bojc, prav tako iz Dolenje vasi. Pri
njej oz. njem se je tehtnica ustavila pri 731
g. Tretja je bila Ota Blatnik iz Nemške vasi,
njen krompir pa je tehtal 661 g.
Če pogledamo statistiko iz prejšnjih let,
raste v Dolenji vasi največji krompir v dolini,
saj je od tam največ zmagovalcev.
Če ima kdo doma težjega od letošnjega
zmagovalca, krompir mislim, naj ga
fotografira in fotografijo pošlje po
elektronski pošti na Rešeto, zraven pripiše
težo in objavili ga bomo v prihodnji
številki.
Tekst MARKO MODREJ
Foto Zala Pogorelc
Razstavo njenih del si lahko ogledate
vsak dan med 18. do 20. uro v kozolcu
na Bregu.
43
ŠPORTNI UTRINKI
MET KROMPIRJA SE PRIBLIŽUJE
OKROGLEMU JUBILEJU
OBVESTILA
Vabilo na celoletno likovno
izobraževanje za osnovnošolce
2015/16
Prijavnica za likovno izobraževanje
osnovnošolcev 2015/16
Izpolnite z velikimi tiskanimi črkami.
Ime in priimek:
__________________________________
Rojen-a:
__________________________________
Kraj rojstva:
__________________________________
Naslov bivališča:
__________________________________
Telefon starša:
__________________________________
E-pošta starša:
__________________________________
V likovni šoli v Ribnici ponovno organiziramo
celoletno likovno izobraževanje za
osnovnošolce. Na srečanjih mladi slušatelji
spoznavajo različne likovne materiale in z
njimi ustvarjajo kolaž, risbo, sliko, kip …,
raziskujejo gibe telesa in poteze obraza ter
jih poskušajo ujeti v raznovrstne materiale.
Izobraževanje, ki ga vodijo akademsko
izobraženi mentorji, poteka v prostorih
likovne šole v Rokodelskem centru
v Ribnici enkrat tedensko po dve uri v
popoldanskem času. Ob koncu šolskega
leta pripravimo razstavo nastalih del in
prikažemo pridobljeno znanje.
Izobraževanje bo potekalo od 1. 10.
2015 do 31. 5. 2016.
Mesečna šolnina je 30,00 EUR.
Za vpis pošljite izpolnjeno prijavnico
do 20. septembra 2015 na naslov LICE
GMH Rokodelski center, Cesta na Ugar
6, 1310 Ribnica ali po elektronski pošti
[email protected].
Vprašanja lahko pošljete na isti e-naslov ali
pokličete telefonsko številko: 041 578 079.
Kraj in datum:
__________________________________
Podpis starša:
__________________________________
O začetku izobraževanja boste vpisani
obveščeni na skupnem sestanku, ki bo 28.
septembra 2015 ob 18. uri v Rokodelskem
centru.
Prijavnica za likovno izobraževanje
2015/16
Razpis za vpis v prvi letnik likovne šole
2015/16
Izpolnite z velikimi tiskanimi črkami.
Ime in priimek:
__________________________________
Rojen-a:
__________________________________
Kraj rojstva:
__________________________________
Naslov bivališča:
__________________________________
Telefon:
__________________________________
E-pošta:
__________________________________
Podpisani-a:
__________________________________
se prijavljam na likovno izobraževanje,
ki ga organizira LICE GMH Javni zavod
Rokodelski center Ribnica v šolskem letu
2015/16 pod strokovnim mentorstvom.
Seznanjen-a sem s šolnino tečaja – 40,00
EUR na mesec.
Kraj in datum:
__________________________________
Podpis:
__________________________________
44
Galerija Miklova hiša razpisuje vpis v prvi
letnik štiriletnega likovnega izobraževanja.
Izobraževanje bo potekalo v obliki
ustvarjalnih delavnic in predavanj enkrat
tedensko po tri ure v popoldanskem času.
Učni program obsega predvsem slikarstvo
in kiparstvo.
Izobraževanje
je
namenjeno
posameznikom, starejšim od petnajst
let, ki jih zanima osebna ustvarjalnost
in izobraževanje na likovnih področjih,
vsem, ki se želijo vpisati na likovne šole in
morajo opraviti sprejemni izpit, ter ostalim
zainteresiranim.
Šolsko leto 2015/16 bo potekalo od
1. 10. 2015 do 31. 5. 2016. Šolnina za
osnovno izobraževanje znaša 40,00 EUR
na mesec.
Za vpis pošljite izpolnjeno prijavnico do
20. septembra 2015 na naslov LICE GMH
Rokodelski center, Cesta na Ugar 6, 1310
Ribnica ali po elektronski pošti galerija@
amis.net. Vprašanja lahko pošljete na isti
e-naslov ali pokličete telefonsko številko:
041 578 079.
Vsa dodatna pojasnila boste prejeli
na informativnem sestanku, ki bo 28.
septembra 2015, ob 19. uri v Rokodelskem
centru.
PREVENTIVNE
informacije in
AKTIVNOSTI
Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma
Ribnica v SEPTEMBRU
PONEDELJEK, 7. in 21. september
Delavnica – predavanje z naslovom ALI
LAHKO S SVOJIM ŽIVLJENJSKIM SLOGOM
VPLIVAM NA ZDRAVJE.
Predavalnica zdravstvenega doma Ribnica
ob 18. uri.
TOREK, 8. september
ŠOLA ZA STARŠE (pozna nosečnost),
kjer se boste pripravili na prihod novega
družinskega člana.
Predavalnica zdravstvenega doma Ribnica
ob 18. uri.
SREDA, 9. september
SREČANJE ZA NEKDANJE UDELEŽENCE
ŠOLE zdravega življenja in izgubljanje
teže ob 17.30.
Uvodno srečanje in vpis v ŠOLO ZDRAVEGA
ŽIVLJENJA IN IZGUBLJANJA TEŽE ob
18.30. Predavalnica zdravstvenega doma
Ribnica.
SVETOVNI DAN BREZ AVTOMOBILA – 22.
september
ČETRTEK, 24. september
TEST HOJE NA 2 KM, kjer vam bomo
izmerili telesno zmogljivost ali fitnes
indeks, krvni tlak in varno območje pulza.
Možen bo posvet pri zdravniku.
Hrovača – Škrabčeva domačija od 16.30
do 18.00.
Za dodatne informacije lahko pokličete na
telefon: 040 664 754 ali na email: adebeljak.
[email protected].
Vabljeni na preventivne aktivnosti!
Naslednja
številka Rešeta
izide
30. septembra
2015.
Gradivo oddajte
do
17. septembra.
DI Ribnica vabi svoje člane na izlet
na Svete Višarje v Italiji. Na izlet
se bomo odpravili 5. 9. 2015 in se
z gondolo povzpeli na višino 1766
m na Svete Višarje. Pred kosilom
v Kranjski Gori bomo obiskali še
Belopeška jezera. Načrtovan je tudi
obisk skakalnice v Planici.
Ne pozabite s seboj vzeti osebnega
dokumenta in primerne garderobe.
V primeru slabega vremena bo izlet
prestavljen.
Vse dodatne informacije dobite v
pisarni društva ob uradnih urah, in
sicer v ponedeljek in petek od 9. do
11. ure po telefonu: 836 11 69 ali 031
756 598 (Marija) in po elektronski
pošti: [email protected]
DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA
Javni fotografski natečaj
»Kočevsko – sožitje z naravo«.
Cilj javnega fotografskega natečaja
»Kočevsko – sožitje z naravo« je pridobiti
večje število kvalitetnih fotografij
tarčnih vrst in posnetkov narave na
območju Natura 2000 Kočevsko.
Izbrane fotografije bodo služile za
promocijo ter izdelavo promocijskega
in informativnega gradiva za potrebe
projekta LIFE Kočevsko ter za promocijo
ohranjanja narave v sklopu rednih
dejavnosti vseh partnerskih organizacij.
Izbrane fotografije bodo predstavljene
tudi na fotografski razstavi.
Rok za oddajo fotografij je 30. september
2015.
Navodila, pravila in pogoje
za
sodelovanje
na
javnem
natečaju najdete na spletni strani
Fotografskega društva Grča Kočevje:
http://www.fotodruštvo-grca.si/
prijavnicalifekocevsko.html.
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
SEPTEMBER 2015
Društvo Joga VVŽ Ribnica
vabi na že tradicionalni
5. MEDNARODNI DAN MIRU
v ponedeljek, 21. septembra, na zelenico
pri Domu starejših občanov v Ribnici po
10. uri.
Ob 11.30 se bo začel kulturni program,
ob 12.00 sajenje Drevesa miru.
Pridružite se druženju in pisanju
pozitivnih misli za svoje najdražje in
udeležence, kulturnemu programu ob
11.30,
POSADITVI DREVESA MIRU IN
BLAGOSLOVU, ki sledita ob 12.00
in drugim dejavnostim ter se posladkajte
skupaj z otroki z nižje stopnje OŠ Ribnica,
Vrtca Ribnica in stanovalci DSO. Tako se
boste vključili v svetovni projekt miru, ki
teži k spravi vseh nesoglasij med narodi,
posamezniki in varovanju narave.
PREMAGOVANJE STRESA Z JOGO
Dr. Vojka Bole-Hribovšek, dolgoletna
inštruktorica Joge v vsakdanjem življenju.
S stresi se srečujemo vsak dan, saj gre
za prilagajanje na okolje, ki se vsak
trenutek spreminja. Zmeren stres deluje
stimulativno, pretiran ali dolgotrajen stres
pa je eden od najpogostejših vzrokov
zmanjšana kakovosti življenja in bolezni v
sodobnem svetu. Seznanili se bomo s tem,
kaj se v nas dogaja med stresom in kako
ga zmanjšati. Med najboljšimi metodami
za premagovanje stresa je vadba joge.
Predstavili bomo osnovne principe joge
in kako si z njo lahko pomagamo pri
preprečevanju in premagovanju stresa.
Predavanje bo v soboto, 12. septembra,
ob 17.30, v predavalnici v Miklovi hiši.
KINOLOŠKO DRUŠTVO RIBNICA
vabi na 1. tekmo državnega
prvenstva v sledenju za leto
2015/16.
Tekma bo 11. in 12. septembra na
travnikih dolenjevaškega polja. Zbor
tekmovalcev bo ob 7. uri na poligonu
KD Ribnica. Razglasitev najboljših in
podelitev pokalov bo predvidoma 12.
septembra ob 16. uri na poligonu KD
Ribnica.
Datum: SOBOTA, 5. 9.
Kam:
A skupina: VELIKA BABA nad Ledinami
(2127 m) in
B skupina: LEDINSKI VRH (2108 m)
Izhodišče: Ravenska Kočna (1080 m).
Načrt poti:
A: Ravenska Kočna (1080 m)–Kranjska koča
na Ledinah (1700 m)–Velika Baba (2127
m)–Jezersko sedlo (2034 m)–Kranjska koča
na Ledinah (1700 m)–Ravenska Kočna
(1080 m).
B: Ravenska Kočna (1080 m)–Kranjska koča
na Ledinah (1700 m)–Ledinski vrh (2108
m)–sestop po isti poti.
Zahtevnost: A: zelo zahtevna pot. B: do
Ledin zelo zahtevna pot, nato lahka pot.
Trajanje hoje (okvirno): A: 9 ur. B: 6 ur.
Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom,
1. septembra, ob 19. uri na sedežu PD
Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.
Potrebna je primerna osebna planinska
oprema, pohodniške palice, čelada,
plezalni pas, samovarovalni komplet in
rokavice za ferate, veljavna planinska
izkaznica (plačana članarina PZS), osebni
dokument in varen korak.
Vodji: A skupina: Zdenka Mihelič, vodnik
PZS. B skupina: Roman Petelin, vodnik
PZS.
Datum: SOBOTA, 19. 9.
Kam: na BEGUNJŠČICO: VELIKI VRH
(2060 m) – 9. skupni pohod PD Ribnica
in PD Velike Lašče.
Izhodišče: Dom v Dragi (689 m).
Načrt poti: Dom v Dragi (689 m)–Tomčeva
koča na Poljški planini (1180 m)–Roblekov
dom na Begunjščici (1657 m)–Veliki vrh
na Begunjščici (2060 m)–Koča na planini
Prevala (1311 m)–Bornova pot skozi
Bornov tunel–Ljubelj (1058 m).
Zahtevnost: delno zahtevna pot.
Trajanje hoje (okvirno): 8 ur.
Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom,
15. septembra, ob 19. uri na sedežu PD
Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.
Potrebna je primerna osebna planinska
oprema, pohodniške palice, veljavna
planinska izkaznica (plačana članarina
PZS), osebni dokument in varen korak.
Vodja: Stane Babič, vodnik PZS.
Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni
plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijava,
ura odhoda, potrebna oprema …).
Srečno in varen korak!
PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA
VABLJENI!
45
OBVESTILA
JESENSKI IZLET DRUŠTVA
INVALIDOV RIBNICA
OBVESTILA
URBANOVA NOČ 2015
MUZEJSKO DRUŠTVO RIBNICA
vabi 26. septembra
na ekskurzijo »POT
MIRU«.
Pot nas bo popeljala po območju z
bogato kulturno dediščino vzdolž
nekdanje soške fronte v času 1. svetovne
vojne od 1915–1917. S pomočjo lokalnih
turističnih vodnikov in poznavalcev
bomo videli vojaško pokopališče,
kaverne, strelske jarke, spomenike in
muzej na prostem.
Več informacij na spletni strani www.
muzejskodrustvoribnica.si.
OBVESTILO MEDGENERACIJSKEGA
DRUŠTVA
Jesensko
srečanje
–
intervizija
medgeneracijskega društva za kakovostno
starost Ribnica bo v ponedeljek, 14.
septembra, ob 19. uri v domu starejših
občanov Ribnica.
Vabljeni člani in vsi, ki bi to radi postali, in
že opravljate prostovoljno delo. Dogovorili
se bomo o jesenskih aktivnostih. V skupini
smo močnejši.
Razstavo Utrinki iz zgodovine slovenske
policije od 1850 do danes so pripravili
v Muzeju slovenske policije. Omenjena
razstava bo na ogled v Pokrajinskem
muzeju Kočevje predvidoma od sredine
novembra, sledilo bo gostovanje v
Ribnici. V ta namen smo v Pokrajinskem
muzeju Kočevje in Muzeju Ribnica
združili moči in skupaj pripravljamo
dopolnitev razstave še s s kočevskoribniškim območjem.
Če se spomnite kakšnega posebnega
dogodka, ki je povezan s policijo, ali
hranite kakršnokoli gradivo, vas vabimo
k sodelovanju.
Dosegljivi smo:
- za območje Kočevja: Pokrajinski
muzej Kočevje, 01 895 03 03, muzej@
pmk-kocevje.si
- za območje Ribnice: Muzej Ribnica,
01 835 03 76, [email protected]
Hvala za sodelovanje!
46
ob 20. uri URBANOVA NOČ 2015,
glasbena prireditev.
Nastopajo: Mambo Kings, Rok'n'Band,
Loco Rocco
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV
VOJNE ZA SLOVENIJO R I B N I C A
Spoštovani pohodniki, dobrodošli na
10. pohodu veteranov
Cena ekskurzije je (ob udeležbi 30 oseb)
za člane 27 evrov, za nečlane pa 35
evrov.
Utrinki iz zgodovine
slovenske policije
od 1850 do danes
od 16.– 20. ure SOLA POLIGON,
zabava za otroke od 2. do 10. leta.
Otroci, razmigajte se, skačite, ugibajte
in uživajte na Sola poligonu. Pričakujejo
vas hostesi Eva in Patricija, pijača SOLA
in lepe nagrade. Vse je brezplačno!
Lepo vabljeni!
Prijave zbiramo v Rokodelskem
centru Ribnica do 15. septembra
2015. Odhod bo 26. septembra ob
7. uri.
Vabljeni!
petek, 4. september
pred šotorom na parkirišču
pri INLES-u
v Občini Loški Potok!
ŽE TRADICIONALNO
ORGANIZIRA PLEZANJE
NA ZVONIK RIBNIŠKE
CERKVE.
Vsi, ki bi se radi preizkusili v plezanju,
pridite v času semnja pod zvonik.
Člani PK Ribnica bodo poskrbeli za
adrenalinsko izkušnjo in vašo varnost.
Vabljeni!
Triatlon klub Inles Riko Ribnica
bo tudi v letošnjem šolskem letu
organiziral
VODENO VADBO ZA
PREDŠOLSKE OTROKE IN
OSNOVNOŠOLSKO MLADINO.
Vpis bo potekal v avli Športnega centra
Ribnica, in sicer od torka, 1. 9., naprej
vsak dan od 18. do 19. ure – vhod s šolske
strani. Prvi mesec bo vadba brezplačna.
Vse informacije in obvestila so na voljo na
telefonski številki: 041 469 872 (Damijan)
ali na: 041 634 650 (Miloš) oz. e-mailu:
[email protected] in www.triatlon-klubribnica.si .
Člani Območnega združenja veteranov
vojne za Slovenijo Ribnica organiziramo 10.
veteranski pohod v soboto, 12. septembra,
tokrat po območju Velike Gore.
Zbrali se bomo med 8.00 in 8.30 na
parkirišču pred Osnovno šolo na Hribu
nasproti občinske stavbe Loški Potok.
Po pozdravnem nagovoru župana Občine
Loški Potok g. Ivana Benčine je predviden
začetek pohoda ob 8:45. Med pohodom
si bomo ogledali zgodovinske, kulturne in
naravne znamenitosti.
Pot nas bo vodila skozi vasico Bela Voda,
mimo spomenika pri Martalozu do Ogenjce
– okrepčilo, pijača.
Pri Ogenjci bo za ogled odprta koča in
možnost ogleda jame, kjer so bili leta 1942
izdani ranjeni partizani.
O dogodkih pri Ogenjci julija leta 1942
bo pohodnike seznanil predsednik društva
Ogenjca Jaka Bartol.
Predvideni čas pohoda s postanki je
približno 5–6 ur. Startnine ni. Pohodne
palice so zaželene.
Po pohodu čaka pohodnike topel obrok v
TKC-ju na Hribu.
Na pohod se predhodno prijavite, in sicer
do torka, 8. septembra, na telefon: 031
427 157 zaradi lažje organizacije. Prijazno
vabljeni.
Samo v primeru izredno slabega vremena
bo pohod odpovedan.
BORUT KOZINA sekretar
FRANCE MIHELIČ, l.r., predsednik
NAJNIŽJE CENE KONTAKTNIH LEČK
14.99 eur
Optika in ambulanta Ribnica
Škrabčev trg 20, 1310 Ribnica
GSM: 031 76 76 66
www.preskar.si