Marec - Občina Škofja Loka
Marec 2015 2 Marec 2015 3 Marec 2015 ZMAGOVALKA 2014 – TOPLOTNA ČRPALKA STIEBEL ELTRON WPL 15/25 Nemško podjetje STIEBEL ELTRON je slovenskemu trgu lani premierno predstavilo toplotno črpalko, ki nudi številne možnosti sodobnega ogrevanja ter prednosti, ki jih je vredno izkoristiti tako pri novogradnjah kot pri prenovi starejših objektov. Toplotna črpalka zrak/voda WPL 15/25 predstavlja generacijo toplotnih črpalk prihodnosti, saj so njene lastnosti v marsičem nedosegljive trenutni ponudbi konkurenčnih podjetij. Izjemna zmogljivost in najvišja učinkovitost toplotne črpalke na trgu Izdelki nemškega proizvajalca že od leta 1924 v sebi združujejo inovativno tehnologijo in zanesljivo kakovost. Njihovi praktični izumi so večkrat zaznamovali celoten svetovni trg. Tako so razvili WPL 15/25 z ekskluzivnim inverterskim Scroll kompresorjem in posebno inverter 3.0 tehnologijo, ki skupaj z ostalimi kvalitetnimi sestavnimi elementi toplotne črpalke omogočajo izjemne izkoristke delovanja naprave. Pri režimu A2/W35 toplotna črpalka dosega najvišja grelna števila na trgu (COP 4,2 v skladu s standardom EN14511). Pri izvajanju meritev je bil upoštevan tudi proces odtaljevanja, česar pa večina konkurenčnih podjetij ne upošteva. Področje njenega delovanja je med – 20 °C in + 40 °C temperature okolice. Prefinjen dizajn ter minimalna glasnost delovanja naprave Premišljen in lep dizajn naprave z učinkovito tehnologijo omogoča umestitev toplotne črpalke v vsako okolje. Le-ta je nameščena zunaj in zavzame zelo malo prostora. Njene vrhunske komponente zagotavljajo skoraj neslišno delovanje, saj je glasnost, ki jo naprava oddaja pri svojem delovanju le 33dB na oddaljenosti petih metrov. Zaradi dobro premišljenega koncepta montaže in hidravličnega priključka sta namestitev ter priklop toplotne črpalke zelo preprosta. Zmagovalka v razmerju cena/kakovost ter pogled v prihodnost Toplotna črpalka je na evropskem trgu pritegnila veliko pozornosti, saj je resnično nekaj posebnega ter ob racionalni ceni ponudi najboljše. In ne nazadnje zasnovana je tako, da že sedaj izpolnjuje zahteve glede oznak porabe energije v skladu z evropsko uredbo 811/2013, s katerimi bodo morale biti opremljene vse toplotne črpalke od jeseni 2015 dalje. Toplotna črpalka Stiebel Eltron bo kot ena izmed redkih uvrščena v energijski razred A +++. Rešitev ogrevanja za večino stavb Izvrstna oprema inverterski toplotni črpalki omogoča doseči visoke temperature dvižnega voda (do 65 C˚) in s tem predstavlja idealno rešitev za vgradnjo v starejše objekte z radiatorskim sistemom. Izjemna prilagodljivost naprave glede na dejanske potrebe po ogrevanju objekta omogoča tudi številne druge možnosti vgradnje. Primerna je tako za novogradnje, manjše in večje objekte, eno- ali več družinske hiše … Skratka: to je naprava, ki s svojo celotno zasnovo omogoča najvišje udobje z izjemno nizko porabo energije in nizkimi stroški obratovanja. Več informacij o toplotnih črpalkah Stiebel Eltron dobite na www.eltron.si, preko elektronske pošte [email protected] ali po telefonu 04/828 05 55. ZMAG OVAL V LET KA U 2014 TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK/VODA Izjemna učinkovitost: COP 4,17 pri A2/W35 (EN 14511) Glasnost: 33 dB(A) na prostem, oddaljenost 5m Temperatura vtoka ogrevalne vode do 65˚ C Energijska nalepka (Uredba EU št. 811/2013): A+++ NAJBOLJŠE RAZMERJE CENA/KAKOVOST ogrevanje vodovod prezračevanje kopalnice keramika R ® Eltron, d.o.o. | Šuceva ulica 56, 4000 Kranj | [email protected] | www.eltron.si | ODPRTO: PON - PET: 7.00 - 19.00 , SOB: 7.00 - 13.00 4 Marec 2015 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Foto: G. D., B. B. Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Katja Štucin, novinarka Klavdija Rupar, novinarka Luka Mlakar, novinar Kristina Strnad, Nika Arsovski, novinarka lektorica Kazalo 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 20 21 22 23 24 25 26 27 28 30 31 32 34 36 38 40 41 42 44 45 46 47 48 50 54 V drugem branju sprejet proračun O povišanju cen komunalnih storitev na naslednji seji Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom Krajani o komunalnem prispevku in cenah Prihodki občin se že več let znižujejo Severna obvoznica za razbremenitev središča Škofje Loke V zastoju izgubijo osemdeset ur na leto Bodo prešli na čistejši energent? Za večjo varnost pešcev Več povpraševanja po kratkoročnih kreditih Pasijonski spominki Pasijonska procesija je že pred vrati Utrinki s pasijonskih vaj Maškare tudi letos pregnale zimo Prva svetovna vojna na Kranjskem Skriti pomeni slikarstva Umetnost je v Puštalu doma Kdor pesmi poje rad, v srcu je bogat Ribiška družina Železniki Bric v Škofji Loki V glasbo moraš vložiti svojo dušo Ni važno imeti, temveč biti Bog je dal, a je hudič ‘naštimal’ Na poroko v Francijo Kjer se nikomur nikamor ne mudi Najraje plešem … Stripar velikega formata, a skromnega duha Adrenalin, predanosti, zmage Lokostrelstvo je lahko tudi rekreacija Portreti nekdanjih uspešnih loških smučarjev Sloveniji peto mesto na letošnjem Pokalu Loka Pokal Ciciban pod Loškim gradom Škofja Loka v gibanju Prireditve v marcu PRILOGA: Vse za avto Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 [email protected] 5 Marec 2015 Četrta redna seja občinskega sveta škofjeloške občine V drugem branju sprejet proračun Uro in pol za pobude in vprašanje – Sprejet 39 milijonov evrov težak proračun – Redno vzdrževanje hišnih priključkov na javni vodovod se bo obračunavalo mesečno – Dražja oskrba s pitno vodo Prihod velikega števila zainteresirane javnosti (na dnevnem redu so bile namreč točke o povišanju cen oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode) je napovedoval, da bo seja bolj vroča kot po navadi. Zapletlo se je že pri sprejemanju dnevnega reda. Igor Draksler (SLS) je opozoril, da bi na dnevnem redu morala biti tudi točka o problematiki Zavoda za šport, saj so tako izglasovali na zadnji seji. Župan mag. Miha Ješe mu je odgovoril, da revizija še poteka in da bodo točko uvrstili na dnevni red, ko bo ta zaključena. Prav tako so bili opozicijski svetniki mnenja, da je treba z dnevnega reda umakniti vse točke, ki so na tak ali drugačen način povezane z dvigom cen, a njihov predlog z desetimi glasovi za in šestnajstimi proti ni bil sprejet. Med pobudami in vprašanji svetnikov so slednji izpostavili 'nepotrebno' delno zaporo ceste na Visokem; zanimalo jih je, kdaj bo obnovljena ograja na mostu v Gostečah; izrazili so kritiko nad čiščenjem snega na pločnikih in parkiriščih; precej časa so se zadržali pri načrtovani investiciji Knauf Insulationa; predlagali so, da se najpozneje do uprizoritve Škofjeloškega pasijona uredi javno stranišče za invalide; prav tako so predlagali boljšo osvetlitev prehoda za pešce na Spodnjem trgu pri Kašči itd. Direktorica občinske uprave Špela Justin je v nadaljevanju predstavila občinski proračun za leto 2015, pri čemer se je osredotočila na glavne spremembe od prvega branja. Svetniki so sprejeli dva amandmaja, in sicer da se 24 tisoč evrov nameni za izgradnjo pločnika ob železniški postaji ter da se deset tisoč evrov več nameni za vaške vodovode. Amandma, da se financiranje strank zniža za dva tisoč evrov in ta znesek nameni socialnemu varstvu, pa s trinajstimi glasovi za in petnajstimi proti ni bil sprejet. Sledil je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, pri čemer velja poudariti, da so svetniki iz načrta prodaje izvzeli sedem občinskih stanovanj, ki jih je občina želela prodati, saj naj bi bila stara v slabem stanju in bi bila njihova prenova predraga. V nadaljevanju so svetniki po skrajšanem postopku sprejeli spremembe odloka o oskrbi s pitno vodo ter odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev. Glavna sprememba pri prvem je, da se bo redno vzdrževanje hišnih priključkov na javni vodovod obračunavalo mesečno, s čimer naj bi se uskladili z državno uredbo in naj bi prihajalo do manjših izgub vode. Bistvena sprememba pri drugem omenjenem odloku pa je, da bo izvajalec moral zagotoviti prevzem blata (iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav) in njegovo obdelavo pri posameznemu uporabniku najmanj enkrat na tri leta in ne več na štiri leta. Dr. Mateja Podlogar (Komunalno ekološka lista) je predlagala prekinitev seje: »Menim, da po štirih urah nismo zmožni zbrano odločati o tako pomembnih točkah, ki sledijo, zato predlagam, da se seja prekine.« Njenega predloga svetniki niso izglasovali. Pri cenah oskrbe s pitno vodo je bilo večkrat poudarjeno, da je slednje treba uskladiti z državno uredbo. Cena je sestavljena iz omrežnine in vodarine. Prva v grobem vključuje stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, vodarina pa stroške storitev in dela. Ker je infrastruktura posodobljena oz. na novo zgrajena, je njena vrednost višja, zato je višji tudi najem le-te, saj se stopnja amortizacije obračunava glede na nabavno vrednost investicije. Kot je pojasnila direktorica Loške Komunale Mateja Žumer, je take zahteve naložila država vsem občinam. Na pripombo, da bi na podlagi posodobitve pričakovali manj stroškov za delo, pa je Žumerjeva poudarila, da gre za ocene in da glede na posodobitve ni možno izhajati iz realizacije leta 2013. Prav tako naj bi cene usklajevali letno. Za povprečno mesečno porabo 18 kubičnih metrov vode bodo uporabniki tako po novem namesto 11,41 evra oz. 12,93 evra (odvisno od premera vodomera) odšteli 14,19 evra. Klavdija Škrbo Karabegović Pismo župana Skladno s pridružitvenim sporazumom vključitve v Evropsko unijo se je Republika Slovenija obvezala, da bo v vseh večjih urbanih naseljih do konca leta 2015 zgradila kanalizacijske in čistilne sisteme za odvajanje in čiščenje vseh odpadnih voda. Ti ukrepi bodo očistili naše okolje in vodne vire. V ta namen smo pridobili tudi znatna evropska sredstva. Na širšem območju Škofje Loke bo do konca leta na petih območjih dograjen sistem za okoli tisoč novih priključnikov. Povprečni strošek priključka je okoli 12.000 evrov, zaradi pridobljenih nepovratnih sredstev pa bo prispevek uporabnikov za objekt povprečne velikosti le dobrih 2000 evrov. Občani z nižjimi prihodki ga bodo lahko plačali po obrokih. Hišni priključek ni vključen v javni sistem in ga vsak uporabnik zgradi in plača sam. Izvajalci so bili izbrani skladno z zakonom, na podlagi javnih razpisov je bil za vsak sklop izbran najcenejši izvajalec. Zaradi pridobitve nepovratnih sredstev iz več virov je na nekaterih območjih gradilo tudi večje število izvajalcev. Potem pa sta se v gradnjo vključila še Elektro Gorenjska s polaganjem električnih kablov in polagalec optičnega kabla. Pogodbene cene so bile bistveno nižje od predvidenih s projektno dokumentacijo in jih razen pri čistilnih napravah zaradi dodatnih del in dodatne opreme nismo nikoli povečevali. Pred gradnjo so bile vse trase novih inštalacij poslikane in jih mora izvajalec vrniti v prvotno stanje. Pri napeljavah po cestnem omrežju vsako od napeljav bremeni tudi proporcionalni del obnove ceste. Vse obnove in dograditve druge infrastrukture izven neposrednega območja gradnje kanalizacije in vodovoda bremeni občinski proračun na postavki izgradnje in obnove cest. Vodovod in kanalizacijo je po zakonu dolžna zgraditi občina, izgradnjo pa v celoti – v našem primeru pa delno plačajo uporabniki, saj v občinskih proračunih v ta namen ni namenjenih sredstev, niti jih občine ne dobijo v okviru državnega financiranja občin s povprečnino. Pri javnih cestah je situacija drugačna, saj je njihovo financiranje in vzdrževanje financirano iz občinskega in deloma državnega proračuna. Kanalizacijo moramo financirati preko proračuna vsi občani in podjetja. V nekaterih območjih – zlasti na Godešiču in v Retečah – so se prebivalci organizirali in bi radi iz proračuna več denarja, kot jim pripada. Poenostavljeno to pomeni, da bi njihove stroške preko proračuna financirali vsi občani, tudi tisti, ki so bili pri gradnji kanalizacije popolnoma sami in so si že v preteklosti poplačali celotno investicijo. Kot župan se bom potrudil, da vsak uporabnik poravna svoj del obveznosti, večina stroškaovpa bo zaradi uspešnega pridobivanja nepovratnih sredstev pokrita iz virov Evropske unije. Večina občanov ob priključitvah naših objektov na javno infrastrukturo takih ugodnosti ni imela oz. nismo imeli. župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe 6 Marec 2015 Nadaljevanje četrte redne seje občinskega sveta škofjeloške občine O povišanju cen komunalnih storitev na naslednji seji Točka o cenah storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode prestavljena na marec – Za čiščenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) mesečni pavšal – Povišanje cen pokopaliških in pogrebnih storitev Na tokratno sejo je prišlo več kot trideset občanov, ki jih je zanimalo, kako se bo odvila točka o povišanju cen za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode. Predvideno je namreč, da se bo storitev odvajanja komunalne vode mesečno podražila za dobrih 124 odstotkov, storitev čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode pa naj bi se mesečno povišala za slabih 136 odstotkov. Župan mag. Miha Ješe je obe točki, ki govorita o omenjenih cenah, prestavil na naslednjo sejo, ki bo marca, in sicer z obrazložitvijo, da javnost »očitno ni dovolj informirana«. Kasneje je za medije povedal: »Občanom moramo dati še bolj jasno pojasnilo, da gre pri poviša- nju za zakonsko podlago oziroma uskladitev z državno zakonodajo. Cene so bile zamrznjene več let in ne pokrivajo več stroškov.« Svetnike iz opozicije je zanimalo, ali bo zato gradivo drugačno, a so dobili odgovor, da ostaja isto. V nadaljevanju so se svetniki kar nekaj časa zadržali pri cenah praznjenja greznic in MKČN. Skladno z državno uredbo je cena sestavljena iz omrežnine in cene storitve. Omrežnina se določi na letni ravni in se obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera, uporabnik pa jo plača mesečno v fiksnem delu. Cena storitve pa se obračuna po porabi pitne vode. Cena je oblikovana tako, da se praznjenje predvideva enkrat na tri leta, pri čemer zaradi mesečnega plačila ne nastanejo dodatni stroški pri praznjenju. Kar nekaj svetnikov je poudarilo, da se jim obračunavanje po porabi vode ne zdi pošteno, temveč bi morali tehtati blato. Prejeli so odgovor, naj bi država na ta način preprečila odlaganje blata v naravi. Prav tako je nekaj svetnikov zahtevalo bolj podrobno strukturo cene pred odločanjem o sklepu, vendar je bil ta kljub temu sprejet. Loška komunala pa bo morala v roku enega meseca dostaviti omenjeno strukturo cene. Svetniki so nato sprejeli še pravilnik o pokopu na način z raztrositvijo pepela pokojnih na pokopališču Lipica. Raztros je bil možen že prej (v brezovem gaju na severozahodnem delu pokopališča), vendar bodo sedaj na željo svojcev lahko vgravirali podatke o pokojniku v granitno ploščo. Sledila je točka o povišanju OBČINA ŠKOFJA LOKA OBVESTILO Obveščamo Vas, da sta na spletni strani Občine Škofja Loka objavljena razpisa: Javni razpis za sofinanciranje obnove fasad v ožjem in širšem območju starega mestnega jedra Škofje Loke v letu 2015 in Javni razpis za dodelitev sredstev finančne pomoči lastnikom ali investitorjem pri prenovi kvalitetne stavbne dediščine na območju občine Škofja Loka za leto 2015. Vsebina obeh javnih razpisov je na voljo na spletni strani Občine Škofja Loka www.skofjaloka.si pod rubriko Javni razpisi. mag. Miha Ješe, l. r., župan Občina Škofja Loka Na podlagi Zakona o športu (UL RS, št. 22/98) ter Načel in meril za izbor in vrednotenje programov športa (Uradni list RS, št. 30/2002) Občina Škofja Loka objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA, KI JIH BO V LETU 2015 OBČINA ŠKOFJA LOKA SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA Predmet in pogoji javnega razpisa so objavljeni na spletnih straneh Zavoda za šport Škofja Loka: www.zsport-skloka.si. Zadnji rok za prijavo je četrtek, 12. marec 2015. Nepravočasno prejete vloge bo komisija skladno s postopkom zavrnila in neodprte vrnila pošiljateljem. mag. Miha Ješe, župan 7 cen pogrebnih dejavnosti in upravljanja za Centralno pokopališče Lipica. V gradivu je bilo pojasnjeno, da se cene od leta 2010 niso spreminjale niti valorizirale. »Stroški so rasli in tako so stroški vzdrževanja pokopališča Lipica že kmalu presegli prihodke po teh sprejetih cenah. Konkretno: cene že leta 2011 niso več pokrile stroškov iz zaračunanih storitev in v zadnjih letih smo z rebalansom občinskega proračuna uvajali ukrep subvencije storitev cen javne službe,« je med drugim zapisano v gradivu. Svetnike je zmotilo, da ni primerjave cen oz. so pogrešali star cenik z namenom, da primerjajo cene. Dobili so odgovor, da se najemnina groba poviša za približno trideset odstotkov, žarni pokop za 13,5 odstotka in klasični pokop za osemnajst odstotkov. Povišanje cen je bilo sprejeto s sedemnajstimi glasovi za in štirimi proti. Klavdija Škrbo Karabegović Marec 2015 Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom Konkretne rešitve za umik delne zapore na Visokem Do junija dvosmerni promet v Mednem? – Še letos ureditev pločnika ob železniški postaji na Trati – Krajani Trate želijo zaščitni zeleni pas med vasjo in podjetjem Knauf Insulation – Zemljišče za potrebe krožišča pri Mercatorju na Kidričevi cesti še ni pridobljeno – O oddaji plinovoda v dolgoročni najem na marčevski občinski seji Na državni cesti pri Tavčarjevem dvorcu že dve leti velja delna zapora. Z županom občine Gorenja vas-Poljane Milanom Čadežem sta dejala, da imata konkretne rešitve, ki jih bosta naslovila na državo. O kakšnem predlogu je govora? Preučili smo, kako je s tamkajšnjim plazom. Naš predlog je, da država z nizkimi stroški zemljino odpelje. Pobuda vseh treh županov, ki pokrivamo Poljansko dolino, je bila že dana Direkciji RS za ceste. Računamo na hiter in pozitiven razplet. dobro. Ali to pomeni, da se končno premikamo z mrtve točke in bo krožišče na tem mestu postalo realnost? Krožišče se načrtuje, vendar še nimamo na voljo vsega potrebnega zemljišča. Kdaj bo prišlo do izvedbe, v tem trenutku težko napovem. Prav tako ste se zbrali župani vseh štirih občin škofjeloške upravne enote in občine Medvode zaradi problematike delne zapore mostu v Mednem. Pričakujete kakšne konkretne rezultate? Pričakujemo, da bo skladno z načrtom do konca junija zgrajen začasni most in vzpostavljen dvosmerni promet pod hotelom Medno. Čez mesec dni se bomo župani ponovno zbrali in videli, ali je država že kaj ukrepala. V nasprotnem primeru bo treba zadevo ponoviti. Svetniki so poudarili, da v Škofji Loki nimamo javnega stranišča V drugem branju letošnjega proračuna ste z amandmajem del sredstev namenili tudi za ureditev pločnika ob železniški postaji. O kolikšni dolžini govorimo, kje natančno ter kdaj naj bi se ureditve lotili? Gre za del pločnika med vzhodnim delom železniške postaje in lani urejenim pločnikom proti železniškemu prehodu. Glede roka se moramo uskladiti s Slovenskimi železnicami, ki so lastniki zemljišča. Računamo, da bo do jeseni pločnik urejen. Na sestanku krajanov krajevne skupnosti Trata so slednji izpostavili predvsem, da je cesta, ki trenutno vodi v industrijsko cono, postala pravo dirkališče, Je že zaključen razpis za oddajo plinovoda v dolgoročni najem? Razpis je v sklepni fazi. Računamo, da bomo do naslednje občinske seje v marcu že imeli vse podatke in bo lahko občinski svet potrdil podpis pogodbe. Župan mag. Miha Ješe pred pasijonsko pisarno. Prva uprizoritev Škofjeloškega pasijona 2015 je 21. marca ob 20. uri. za invalidne osebe. Javno stranišče za invalidne osebe je urejeno na avtobusni postaji. Občane zanima, ali bodo komunalni prispevek morali plačati tudi kulturni domovi in podobni objekti. Višina komunalnega prispevka bo določena tako kot za vse ostale uporabnike. Glede plačila se moramo še dogovoriti. Na vsak način pa ne bo bremenil sredstev za delovanje posameznih društev. Komunalni prispevek je enkratna dajatev, ki jo uporabniki plačajo samo ob priključitvi na javno omrežje. Klavdija Škrbo Karabegović OBČINA ŠKOFJA LOKA JAVNI RAZPIS pri čemer velja poudariti, da to cesto uporablja lepo število otrok, zato so prosili, da tudi tam občina postavi svoj mobilni radar. Pobudo smo takoj posredovali naprej svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu škofjeloške občine, ki bo lokacijo uvrstil med svoje stalne točke. Predvidevam, da bo v bližnji prihodnosti tudi tam nameščen prenosni radar. za izbor dosežkov na področju energetske učinkovitosti v škofjeloški občini v letu 2014 Z namenom spodbujanja energetske učinkovitosti in prikaza dobrih praks in v skladu z določili akcijskega načrta za izvajanje lokalnega energetskega koncepta za škofjeloško občino župan Občine Škofja Loka razpisuje javni razpis za izbor: • energetsko najbolj učinkovitega javnega objekta v občini Škofja Loka 2014 in • posebnega dosežka pri učinkoviti rabi energije v občini Škofja Loka 2014. Nadalje si krajani vasi Trata želijo, da se izvede oz. razširi zaščitni zeleni pas med industrijskim območjem podjetja Knauf Insulation in stanovanjskim delom naselja, ki bo istočasno vizualna, zelena, protihrupna in protiprašna zaščita. Ali je to moč urediti? Na delih, ki bi se na novo gradili na območju Knaufa, je to predpisano z občinskim prostorskim načrtom; kar pa zadeva že zgrajene dele, bomo v roku enega leta pogledali, kako bi se to dalo urediti. Namen razpisa je evidentirati, poudariti in predstaviti dosežke, ki vplivajo na učinkovito rabo energije v škofjeloški občini in s tem spodbuditi tako občane kot organizacije k posnemanju dobrih praks. Poleg javnih stavb v upravljanju občine, pri katerih se sistem upravljanja z energijo uvaja že dalj časa, k oddaji vloge vabimo tako občane, ki imajo energetsko najbolj učinkovite domove, kakor tudi gospodarske subjekte, ki so na območju občine Škofja Loka izvedli energetsko učinkovit-/e projekt-/e, kot so na primer gradnja pasivne hiše, tehnološke izboljšave, sistem organizacijskih ukrepov … Vsebina javnega razpisa je na voljo na spletni strani Občine Škofja Loka www.skofjaloka.si pod rubriko Javni razpisi ter v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka, Loška hiša, Mestni trg 15, Škofja Loka, vsak dan v času uradnih ur. Kontaktna oseba je Tatjana Bernik, [email protected]. Z namenom ureditve krožišča pri Mercatorju in Eurospinu je bilo z dela parcele ukinjeno javno Javni razpis je odprt od 19. 2. do 9. 4. 2015. 8 mag. Miha Ješe, župan Marec 2015 Krajani o komunalnem prispevku in cenah V začetku februarja je v polnem Kulturnem domu Reteče potekal skupni zbor krajanov krajevne skupnosti (KS) Godešič in KS Reteče-Gorenja vas. Glavna tema je bila izgradnja in priklapljanje na novo grajeno kanalizacijsko in vodovodno omrežje na trasi Godešič–Reteče–ČN Gorenja vas, dotaknili pa so se tudi predlagane podražitve cen na področju oskrbe, odvajanja in čiščenja voda. Na zbor je prišlo okoli tristo krajanov. Med večurnim srečanjem so izoblikovali nekaj sklepov, ki so jih naslovili na škofjeloško občino. Na začetku je predsednik KS Godešič Matjaž Krajnik večkrat poudaril, da s predsednikom sosednje KS Reteče-Gorenja vas Tomažem Jenkom ne preprečujeta priklopa na kanalizacijo, kot jima je bilo očitano, temveč da želita, da ta v vseh ozirih »poteka pod pravičnimi pogoji«. Sekundarni vodi in kontrolni jaški V nadaljevanju je tekla razprava o tem, kaj je del javne kanalizacije in kaj ne, saj so krajani mnenja, da je treba do »vsake parcele priključnika pripeljati sekundarni vod, in to en meter v parcelo, prav tako pa tudi izvesti kontrolni jašek – po predpisih in tehnični dokumentaciji je to del javne kanalizacije, v katero investira občina in je za njeno izvedbo tudi podpisala pogodbo z izvajalcem; šele od kontrolnega jaška naprej je hišni priključek«. Krajani naj bi namreč poleg komunalnega prispevka poskrbeli tudi za ta del, kar zanje predstavlja dodatni strošek. V sklepu je še zapisano: »Od odgovornih z županom na čelu zahtevamo, da nam v roku osmih dni od prejema tega sklepa odgovorijo, ali bodo gradnjo kanalizacije končali na tehnično korekten in primeren način, upoštevaje predpise, tehnično in razpisno dokumentacijo ter vse pripombe s strani obeh KS, brez izčrpavanja ljudi. V nasprotnem primeru sledi prijava pristojnim državnim in evropskim inštitucijam.« Z občine so na prvi sklep odgovorili: »Občina bo investicije izvedla v skladu s predpisi, pridobljeno dokumentacijo in podpisanimi pogodbami o sofinanciranju ter gradnji … Državna uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode določa, da interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi, v kateri nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov mora zagotoviti lastnik stavbe.« Asfaltiranje cest Krajani so omenili tudi problem vzpostavljanja cest v prvotno stanje, zato so izoblikovali naslednji sklep: »Občina naj se obnaša kot dober in odgovoren gospodar ter naj tako tudi vodi projekte. Občina mora vršiti nadzor nad izvajalci. Projekti so namenjeni ljudem, za izboljšanje kvalitete bivanja občanov, ne za vsako ceno in ne na račun izčrpavanja ljudi. Projekti naj se pripravijo v sodelovanju s prizadetimi občani, na način, ki bo v obojestransko zadovoljstvo.« Z občine so odgovorili, da bodo investicije zaključili v skladu s predpisi, pridobljeno dokumentacijo in podpisanimi pogodbami o sofinanciranju ter gradnji. Na skupnem zboru krajanov KS Godešič in KS Reteče-Gorenja vas se je zbralo okoli tristo ljudi. (Foto: K. Š. K.) Komunalne storitve Precej razprave je bilo tudi o že sprejetem zvišanju cen oskrbe s pitno vodo ter predlaganem zvišanju cen čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Krajani so prepričani, da je dvig cen prevelik in da to lahko povzroči socialno bombo, kot so se Informativni izračuni komunalnega prispevka Veliko polemike je bilo o višini komunalnega prispevka, saj so krajani prepričani, da bo ta previsok in da bi jim občina lahko zaračunala manj. Ker pa še ni točno znano (ker še ni sprejet odlok), kolikšna bo njegova višina, so izoblikovali sklep: »Občinska uprava je dolžna pripraviti individualne informativne izračune o višini komunalnega prispevka in jih prizadetim občanom poslati takoj, ko bo imela predlog odloka za obračun pripravljen za sejo občinskega sveta, v vsakem primeru pa pred obravnavo in odločanjem o odloku na občinskem svetu. Vsak zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora biti obveščen o višini predvidenega prispevka, ki ga bo dolžan plačati za svoj objekt, in ne le o povprečni višini.« Iz občine so jim odgovorili, da bo občina izračune pripravila individualno po sprejemu odloka o komunalnem prispevku. »V okviru gradiva, ki bo dano v obravnavo občinskemu svetu, bodo pripravljeni izračuni za povprečne objekte ter izračuni na podlagi velikostnih razredov tako objekta kot zemljišča,« so še zapisali na škofjeloški občini. 9 izrazili, zato so začeli zbirati peticijo proti podražitvi. Na škofjeloški občini odgovarjajo, da gre za uskladitev cen z uredbami in državno zakonodajo ter da so bile cene zamrznjene že več let. Razplet o tej temi bo znan po marčevski občinski seji. Klavdija Škrbo Karabegović Marec 2015 Prihodki občin se že več let znižujejo V februarju je bil na občinskem svetu sprejet 39 milijonov težak proračun. Temelji na zaostrenih javno finančnih razmerah in hkrati močni investicijski dejavnosti občine. Od leta 2012 se prihodki občin znižujejo, medtem ko stroški naraščajo. Kljub ne ravno rožnati situaciji in stalnemu zatiskanju pasu je pogled v prihodnost po besedah direktorice občinske uprave Špele Justin optimističen. Težave »Predlog proračuna sloni na makroekonomskih izhodiščih in dejstvu, da se prihodki občinam konstantno zmanjšujejo vse od leta 2012 dalje. Povprečnina in posledično prihodki iz odstopljene dohodnine iz državnega proračuna so bili v letu 2012 zaradi varčevalnih ukrepov dvakrat zmanjšani, ob zavezi vlade RS, da zniža stroške občinam za deset odstotkov. To se ni zgodilo. Celo nasprotno: stroški izvajanja nalog občine nam ob nespremenjenih predpisih zaradi splošnega stanja v državi celo naraščajo,« je povedala Justinova. V začetku letošnjega leta pa so se združenja občin z vlado intenzivno pogajala o ponovnem znižanju povprečnine v letu 2015, s tem, da naj bi pred drugim znižanjem vlada zagotovila sprejem ukrepov za znižanje stroškov občin za slabih 23 milijonov evrov na letni ravni. Če se to ne bo zgodilo, pa naj bi vlada na drug način zagotovila sredstva. Prav tako so se dogovorili, da država razpolovi sredstva za investicije, razliko pa občinam zagotovi v letu 2016. »Padanje prihodkov občine zaradi gospodarske situacije, posledično izvajanje državnih varčevalnih ukrepov le na strani zmanjševanja občinskih prihodkov, na drugi strani pa povečevanje stroškov in velika finančna obremenitev občine zaradi izvajanja s predpisi naloženih investicij ter zamujanje s prilivi iz državnega proračuna – vse to močno obremenjuje občino in vodi v njeno slabo likvidnost,« je dodala Justinova. Struktura prihodkov Celotni prihodki občine so ocenjeni na 39,3 milijona evrov. Največji in najstabilnejši vir financiranja občin predstavljajo davčni prihodki v višini 15,4 milijona evrov. Od slednjih 12 milijonov prinese odstopljena dohodnina in 2,6 milijona evrov nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Transferni prihodki bodo v letošnji občinski proračun prinesli 9,5 milijona evrov, od česar kar 8,7 milijona predstavljajo sredstva iz evropskih virov. Nedavčnih prihod- do nesorazmernosti ročnosti virov financiranja in življenjske dobe investicij ter s tem do medgeneracijske nepravičnosti. To pomeni, da bo investicijo financirala ta generacija, uporabljala pa jo bo ta in še vsaj dve naslednji,« je dodala direktorica občinske uprave. kov je 7,6 milijona evrov (od tega 3,8 milijona povračilo stroškov komunalnega opremljanja), kapitalskih pa 6,6 milijona evrov, pri katerih največji del predstavlja oddaja plinovodne infrastrukture. Struktura odhodkov Odhodki občine v letošnjem letu so ocenjeni na 38,2 milijona evrov; od tega je 13,6 milijona tekočih odhodkov in transferjev, 24,6 milijona evrov pa investicijskih odhodkov. Skupna investicijska sredstva za gospodarsko komunalno dejavnost znašajo 21,5 milijona evrov oz. kar 88 odstotkov vseh investicijskih sredstev v letu 2015, večina ostalega pa so investicije v družbene dejavnosti. »V štirih letih smo počrpali 22,6 milijona nepovratnih sredstev za financiranje občinskih projektov, kar je odličen rezultat, a hkrati velika obremenitev zaradi zagotavljanja lastnega deleža občinskih financ,« je povedala sogovornica. Sicer pa so ključni projekti letošnjega leta dokončanje projektov urejanja komunalne infrastrukture, dokončanje poljanske obvoznice, južna dovozna cesta v industrijsko cono na Trati in Škofjeloški pasijon. Največji delež pri tekočih odhodkih, in sicer četrtino, predstavlja predšolska vzgoja brez investicij, šestnajst odstotkov gre za gospodarske dejavnosti, devet odstotkov za socialno varstvo, osem odstotkov za osnovnošolsko izobraževanje, pet odstotkov za varstvo okolja itd. Gledano v celotnih odhodkih enaindvajset odstotkov predstavlja vodooskrba, osemnajst odstotkov odvajanje in čiščenje odpadnih voda, sedemnajst odstotkov promet, petnajst odstotkov predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje itd. Pogled v prihodnost Špela Justin za 13,3 milijona evrov oz. 581 evrov na prebivalca. Konec letošnjega leta bo zadolžitev znašala 12,3 milijona evra oz. 534 evrov na prebivalca. »Občina je financiranje zahtevnih investicij z dolgo življenjsko dobo zagotavljala z lastnimi sredstvi, zadolževanjem in nepovratnimi sredstvi. V Sloveniji občinam ni dovoljen vstop na kapitalske trge, zato pri tovrstnih projektih prihaja »Pogled v prihodnost je optimističen. Letošnje leto je ključno, saj bomo morali z lastnimi sredstvi zapreti finančno konstrukcijo vseh projektov v izvajanju brez zadolževanja. Predvidevamo, da se bo sredi leta 2016, ko bodo vsi veliki projekti res zaključeni, tudi finančna situacija občine izboljšala, seveda ob predpostavki, da se bodo na podlagi ukrepov vlade stroški občin zares znižali sorazmerno z zmanjšanimi prihodki,« je za konec povedala Špela Justin. Klavdija Škrbo Karabegović OBČINA ŠKOFJA LOKA Vabilo k sodelovanju na prvi javni delavnici za urejanje območja Žovšč v Puštalu Po javni razgrnitvi in obravnavi Občinskega podrobnega prostorskega načrta Livada Žovšče (OPPN) decembra 2014 je bilo sprejeto skupno stališče do vseh pripomb, da je potrebno uskladiti različna mnenja in interese v prostoru. Zato bo pred nadaljevanjem postopka priprave OPPN organizirana urbanistična delavnica. Njen cilj je pridobiti vsaj tri urbanistične rešitve, ki jih bo možno medsebojno primerjati in med njimi izbrati tisto, ki bo podlaga za nadaljnjo izdelavo OPPN. Urbanistično delavnico, ki bo organizirana v dveh delih, izvaja Inštitut za politike prostora iz Ljubljane v sodelovanju z Občino Škofja Loka. Prva javna delavnica, katere namen je oblikovanje ciljev urejanja prostora OPPN Livada Žovšče, bo potekala v torek, 17. marca 2015, ob 17. uri v Sokolskem domu, Mestni trg 16-17, Škofja Loka. Zadolževanje V letošnjem letu bo občina odplačala za dober milijon evrov glavnic dolgoročnih posojil. »Dodatno zadolževanje ni predvideno, saj smo že blizu dovoljenega limita zadolževanja in smo izkoristili ves kreditni potencial občine,« je pojasnila Justinova. Konec leta 2014 je bila tako škofjeloška občina zadolžena Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo za predhodne prijave udeležbe pri Kristini Onufrija na e-naslov: [email protected] ali tel. št. 04/51-12-340. Lepo vas pozdravljamo! Občina Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor 10 Marec 2015 Severna obvoznica za razbremenitev središča Škofje Loke V začetku februarja so občinskim svetnikom predstavili pomen projekta severne oz. selške obvoznice, traso na podlagi idejnega projekta in okvirne stroške izgradnje. Sledi neformalna predstavitev idejnega projekta za zainteresirano javnost, še v letošnjem letu pa že prvo branje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Kot je uvodoma pojasnila mag. Kristina Onufrija iz občinske uprave, je »izgradnja severne obvoznice v smeri Selške doline nujna zaradi obstoječe prometne situacije skozi Škofjo Loko, ki je z vidika lokalnega in tranzitnega prometa ter dnevnih migracij neustrezna, problem pa predstavlja tudi dostopnost nekaterih območij Škofje Loke«. V prostorskem načrtu, ki je bil sprejet leta 2004, je navedeno, da je za dolgoročni razvoj mesta poleg južne – poljanske pomembna še severna obvoznica, ki bo imela značaj mestne ceste. Z njo se bo prometno razbremenilo središče mesta in omogočilo dostop v območja, ki se bodo v prihodnje razvijala na severnem delu mesta, in v posamezne mestne predele s severne strani. Pobudo za pričetek postopka priprave prostorskega načrta za severno obvoznico je junija 2006 podal tedanji minister za promet. Naslednje leto je bil podpisan dogovor med ministrstvom za promet, ministrstvom za okolje in prostor ter škofjeloško občino o pripravi, sprejemu in financiranju prostorskega načrta ter strokovnih podlag za severno obvoznico. Občina Škofja Loka skladno z njim postopek vodi in financira. V letih 2008 in 2009 je bila tako izdelana študija treh različic trase severne obvoznice. Vrednotenje je potekalo na osnovi gradbenotehnične ustreznosti, prometnoekonomske učinkovitosti ter iz okoljskega in prostorskega vidika. Kot najustreznejša se je pokazala varianta Kamnitnik, ki jo je leta 2009 potrdil tudi občinski svet in je bila podlaga za izdelavo idejnega projekta. Od leta 2012 veljajo tudi začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora, ki na zavarovanem območju cestnega koridorja prepovedujejo parcelacijo zemljišč in promet z njimi, urejanje trajnih nasadov ter izvajanje gradenj in izdajanje gradbenih dovoljenj. Trasa je od lanskega leta dodatno zavarovana s sprejetim OPN, ki V letu 2009 potrjena trasa po varianti Kamnitnik, ki je podlaga za izdelavo idejnega projekta in OPPN za severno obvoznico. opredeljuje koridor ceste in ga ščiti pred pozidavo. V nadaljevanju bo sledila recenzija idejnega projekta, nato pa izdelava dopolnjenega osnutka OPPN in okoljskega poročila, javna razgrnitev OPPN in okoljskega poročila ter prva obravnava na seji občinskega sveta letošnjo jesen. Druga obravnava je predvidena v aprilu prihodnje leto. Za potrebe izgradnje obvozne ceste je predvidena odstranitev enega stanovanjskega objekta v Virlogu, več pomožnih objektov ter dela opuščenih objektov na območju nekdanje betonarne Tehnik. Obvoznica bo imela štiri krožišča (na začetku trase ceste v Podlubniku, pri Groharjevem naselju, pri odcepu za Tavčarjevo ulico in na koncu trase na Grencu) in tri križišča z levimi zavijalnimi pasovi (Trnje, Virlog oz. Križna Gora ter odcep za trgovsko-poslovno cono Grenc). Predvidena je izgradnja mostu v Virlogu v dolžini sedeminšestdeset metrov, mostu čez Suho dolžine dvainosemdeset metrov, pokritega vkopa na Kamnitniku (dolžine dvainsedemdeset metrov) ter pro- Strokovne podlage Pripravljavec dokumenta Damijan Govekar je predstavil strokovne podlage (idejni projekt) za OPPN severne obvoznice, pri čemer je poudaril, da je Kidričeva cesta sedaj ena najbolj obremenjenih cest v Sloveniji. Kot je bilo omenjeno, bo severna obvoznica imela značaj tako mestne ceste kot obvoznice, po kategoriji pa bo sodila med regionalne ceste. Umeščena bo na zahteven, razgiban terasast teren, dolga bo 2,5 kilometra, zajema pa tudi 3,6 kilometra različnih prečnih cest. Kot pravi Govekar, naj bi nova obvozna cesta prevzela med osem in trinajst tisoč vozil na dan. pusta prek Prifarškega potoka in podvoza oz. podhoda na območju Groharjevega naselja. Predvidene so tudi ureditve površin za kolesarje in pešce, avtobusna postajališča, oporni in podporni zidovi, protihrupne ograje, komunalni vodi itd. Celotna investicija vključno z odkupi zemljišč je ocenjena na 26,6 milijona evrov. Idejni projekt za severno obvoznico si je mogoče ogledati na Oddelku za okolje in prostor Občine Škofja Loka, Mestni trg 15 (pritličje), v času uradnih ur. Za ogled se vnaprej najavite pri mag. Kristini Onufrija na tel. št. 04/51-12340 ali e-naslov: kristina.onufrija@ skofjaloka.si. Klavdija Škrbo Karabegović K sodelovanju vabimo vaditelje skupinskih in funkcionalnih vadb. Plesno športni center RitmoLoko T: 04 51 55 880, [email protected] 11 Marec 2015 V zastoju izgubijo osemdeset ur na leto Januarja je minilo leto dni, odkar je bil na mostu v Mednem uveden enosmerni izmenični promet. Vse od takrat tudi številni občani z Loškega, ki dnevno migrirajo v Ljubljano, opozarjajo na prometne zamaške in na nujnost čim prejšnje rešitve. Škofjeloški župan mag. Miha Ješe, župan občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež, žirovski župan mag. Janez Žakelj, župan občine Železniki mag. Anton Luznar in medvoški župan Nejc Smole so se zbrali na delovnem sestanku in izoblikovali stališče o problematiki prometnih zamaškov v Mednem. Več kot leto dni je namreč minilo, odkar je bil omejen promet na mostu v Mednem. Že tako izjemno prometna cesta Kranj–Ljubljana je s tem postala še dodatno obremenjena. Kot je poudaril Smole, gre za državno cesto, ki je četrta najbolj prometna v državi. V enem dnevu se po njej zvrsti 21 tisoč vozil. Zaradi dodatnega ozkega grla (enosmerni promet preko mostu oz. nadvoza v Mednem) naj bi posameznik v enem letu izgubil kar od štirideset do osemdeset ur časa. Vseh pet županov je na Direkcijo RS za infrastrukturo naslovilo apel, naj še v letošnjem letu izvedejo postavitev montažnega mostu, po katerem bi bil vzpostavljen dvosmerni promet. Sicer je omenjena direkcija za izvedbo montažnega mostu že izvedla javno naročilo in prispele so tri ponudbe v razponu od 300 do 425 tisoč evrov. V kolikor po dokončni izbiri izvajalca ne bi bilo kakšnih pritožb, po besedah medvoškega župana pričakujejo, da bi montažni most lahko dobili že do poletja. Naslednja zahteva županov, ki so večkrat poudarili, da so predstavniki občanov, pa je bila, da Delovni sestanek petih županov se v letu 2016 najdejo sredstva za celotno sanacijo mostu v Mednem. V času, ko bi se sanacija izvajala, pa bi uporabljali montažni most. Župani z Loškega so poudarili, da ureditev ozkega prometnega grla v Mednem ni prioritetna 'zgolj' zaradi občanov, ki dnevno potujejo v in iz Ljubljane, temveč tudi zaradi gospodarstva in posledično tovornega prometa. Hkrati so izpostavili tudi nekatere lokalne probleme, kjer prav tako »predolgo čakajo na ukrepanje države«, kot so se izrazili. »Zavedamo se, da država nima denarja, a prav tako nima posluha do prioritet,« je bil kritičen mag. Žakelj, škofjeloški župan mag. Ješe pa je dodal, da bosta z županom Čadežem storila vse, da se čim prej reši tudi že dve leti trajajoča delna zapora na Visokem. Dolgoročna rešitev Iz Direkcije RS za infrastrukturo so še pred omenjenim sestankom na škofjeloško občino naslovili dopis, v katerem so med drugim zapisali: »Nadvoz je v tako slabem stanju, da ni bil več sposoben prevzemati zahtevane prometne obtežbe, kar je bil tudi razlog za uvedbo enosmernega izmeničnega prometa preko objekta. Ker se zavedamo, da je uvedba enosmerno izmeničnega prometa na tako obremenjeni cesti še poslabšala prometne razmere, je rekonstrukcija nadvoza ena izmed prioritet upravljavca ceste. Slednja se bo pričela v najkrajšem možnem času po zagotovitvi zadostnih finančnih sredstev. Da bi bil čim prej 12 vzpostavljen dvosmerni promet, pa se je direkcija odločila za izvedbo začasne obvozne ceste …« Celotna rekonstrukcija oziroma dolgoročna rešitev je ocenjena na 2,1 milijona evrov. Kot je videti, so želje torej usklajene, problem pa nastane v njihovem izvajanju, zato so zgoraj omenjeni župani dejali, da so sedaj naredili prvi korak, ki upajo, da bo zadoščal, sicer so pripravljeni tudi na nove korake oz. kot so dejali sami: »Ne gre za iniciativo petih županov, tu govorimo z našimi občani v en glas.« Klavdija Škrbo Karabegović Iščemo raznašalce Loškega utripa. Info: 041/233-350 Marec 2015 Bodo prešli na čistejši energent? Na sestanku krajanov vasi Trata v začetku februarja so predstavniki podjetja Knauf Insulation predstavili načrt razvoja s poudarkom na menjavi ene od treh linij za proizvodnjo kamene volne, s katero želijo preiti na čistejši energent in povečati filtre. Kot je pojasnil glavni direktor škofjeloškega podjetja Knauf Insulation Tomaž Lanišek, je 'linija dve' stara sedemindvajset let ter potrebna menjave, za kar že imajo veljavno gradbeno in okoljevarstveno dovoljenje. Ker pa so naknadno prav v Škofji Loki dobili idejo, da bi hkrati zamenjali tudi energent, in sicer da bi prešli s koksa na plin, je potrebna sprememba oz. potrditev na pristojni upravni enoti. Agencija RS za okolje je podjetju že dala zeleno luč, da gre za manjšo spremembo pri okoljevarstvenem dovoljenju. Kot je dejal Lanišek, upajo, da bo tudi gradbeno dovoljenje obravnavano kot sprememba in da ne bo treba ponoviti celotnega postopka. V tem primeru v podjetju ne bi šli v menjavo energenta, ampak 'zgolj' v prvotno načrtovano posodobitev. Postopek teče na škofjeloški upravni enoti in do zaključka redakcije odločitev, ali bo tovrstno spremembo moč uvrstiti v že sprejeto gradbeno dovoljenje, še ni bila znana. Naložba je vredna petindvajset milijonov evrov. »Pri izdelavi kamene volne povsod po svetu za energent uporabljamo koks. Mi bomo prvi, ki bi lahko prešli na zemeljski plin. Gre za povsem novo tehnologijo, ki smo jo razvili prav mi, zato si tudi želimo, da jo prvi začnemo uporabljati v praksi,« je še dodal Lanišek. Sicer pa naj bi nova investicija znižala izpuhe za eno petino, predvsem žveplovega in ogljikovega dioksida. Kot pravi Lanišek, nova linija v prihodnosti (natančneje v nekaj letih) omogoča tudi menjavo fenola kot veziva. Na sestanek je prišlo približno petdeset krajanov, ki so sicer pozdravili zamenjavo energenta, so pa zato predvsem izpostavili svoje vsakodnevne težave s tovornim prometom, hrupom, smradom itd. Direktor podjetja Knauf Insulation Škofja Loka Tomaž Lanišek na predstavitvi za krajane Trate (Foto: K. Š. K.) Dejali so, da so pričakovali veliko več od višjega dimnika in da sedaj, prav nasprotno, zaznajo več hrupa ipd. Lanišek je dejal, kako se zavedajo, da so onesnaževalec in da se bodo tudi v prihodnosti tako zavoljo 13 svojih delavcev kot zavoljo krajanov trudili, da bi bilo emisij čim manj. Čeprav podjetje mejnih vrednosti ne presega ne pri izpuhih ne pri hrupu, so predstavniki krajevne skupnosti Trata poudarili, kako si želijo, da bi bili rezultati še boljši. Nova investicija bo, v kolikor seveda pride tudi do zamenjave energenta in v prihodnosti celo veziva, zagotovo pripomogla k boljšim rezultatom. »Veseli smo, da se je podjetje Knauf Insulation odločilo za pomembno investicijo v novo tehnološko najsodobnejšo proizvodno linijo, ki bo omogočala proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo, obenem pa bo omogočala tudi prehod na čistejši energent (s koksa na zemeljski plin) in posledično zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, sulfatov in trdnih delcev,« je investicijo Knaufa pozdravil tudi škofjeloški župan mag. Miha Ješe. Klavdija Škrbo Karabegović Marec 2015 Za večjo varnost pešcev V okviru nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev 'BODI preVIDEN', ki je potekala v prvi polovici februarja, je aktivno sodeloval tudi škofjeloški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP). »Občina Škofja Loka posveča posebno pozornost najranljivejšim skupinam v cestnem prometu. Poleg vzgojno-preventivnih vsebin in dogodkov se izvajajo ukrepi, ki izboljšujejo cestno-prometno infrastrukturo in zmanjšujejo hitrosti v naseljih ter območjih šol in vrtcev. V zadnjih štirih letih smo realizirali preko sto konkretnih varnostnih ukrepov na prometni infrastrukturi, ki omogočajo večjo varnost tudi za najranljivejše skupine, kot so pešci in kolesarji,« je uvodoma povedal predsednik škofjeloške SPVCP Robert Strah. Na območju škofjeloške občine so bili v letu 2014 pešci udeleženi v štirih prometnih nesrečah, pri čemer sta bili dve osebi hudo in dve lahko telesno poškodovani. V nobeni od teh nesreč pešci niso bili povzročitelji. Med najpogostejše kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa na območju škofjeloške občine spada prekoračitev hitrosti. Beležijo tudi porast kršitev na področju vožnje pod vplivom alkohola, neuporabe varnostnih pasov in nepravilnega ravnanja pešcev. V nacionalni preventivni akciji za večjo varnost pešcev, katere namen je zmanjšanje števila prometnih nesreč z udeležbo pešcev, zmanjšanje teže posledic, povečanje uporabe odsevnih teles pri pešcih ter znižanje povprečnih hitrosti v naseljih, aktivno sodeluje tudi SPVCP škofjeloške občine, ki je februarja na omenjenem področju izvedla številne dejavnosti. površin, namenjenih hoji pešcev. Prav tako so bili ponovno pregledani vsi načrti varnih šolskih poti ob osnovnih šolah ter izpostavljene nevarne prometne točke v posameznih šolskih okoliših. Na podlagi tega bo sedaj izvedena terenska in strokovna presoja varnih šolskih poti. Občina je nadaljevala z izvajanjem prometno tehničnih ukrepov za večjo varnost pešcev (postavitev vertikalne in horizontalne signalizacije, hitrostne ovire itd.), prijavila pa se je tudi na razpis Javne Februarske aktivnosti Župan mag. Miha Ješe in predsednik sveta Strah sta vodstvom šol poslala dopis, v katerem sta zaprosila za sodelovanje in proaktivno vlogo pri osveščanju šolarjev in dijakov glede posledic nepravilnega in neodgovornega ravnanja pri prečkanju prometno preobremenjene regionalne ceste ter pomena večje vidnosti pešcev, ki se doseže z uporabo odsevnih teles, svetlih oblačil in prometnih agencije RS za varnost prometa 'Pešcem varna in prijazna občina'. »V sodelovanju s Policijsko postajo Škofja Loka in občinskim redarstvom smo ponovno pregledali prednostne lokacije za izvajanje meritev hitrosti. Na podlagi usklajenega pregleda problematičnih lokacij prekomerne hitrosti vozil je SPVCP oblikoval seznam prednostnih lokacij, na katerih se predlaga večja frekvenca meritev ob predhodnem obveščanju javnosti,« je še povedal Robert Strah. K. Š. K. V okviru nacionalne preventivne akcije bodo s strani Javne agencije RS za varnost prometa tridesetim najbolj uspešnim oddelkom osnovnih šol, sodelujočim v preventivno-vzgojni akciji AVP, podelili nagrade v obliki odsevnih teles, kresničk. Med nagrajenci je v letošnjem letu tudi 4. b OŠ Cvetka Golarja. Seznam trenutnih lokacij, na katerih se izvajajo meritve hitrosti • Frankovo naselje, Kidričeva cesta 50, šolska pot, meritev se izvaja od bivšega Alpetourja do OŠ Cvetko Golar • LC ŽP–Virmaše, odsek Lesna šola, ob bivši Jelovici • Kidričeva cesta, nasproti Eurospina, avtobusna postaja • Puštal, ob nogometnem igrišču • Podlubnik, šolska pot, avtobusna postaja • Pevno, šolska pot, meritev se izvaja ob cesti • Partizanska cesta, ob bivši vojašnici Dodatni predlogi SPVCP Občine Škofja Loka za izvajanje meritev hitrosti • lokalna cesta Groharjevo naselje–Sveti Duh, območje novega naselja za Kamnitnikom • šolska pot v Spodnji Luši • Groharjevo naselje–Pevno • šolska pot v Hrastnici • območje štirikrakega križišča v Zmincu • lokalna cesta Železniška postaja–Virmaše, odsek Lesna šola in navezava Virmaše 112–Sveti Duh 36, odsek Čelik • naselji Hosta in Draga (območja postajališč šolskih prevozov) 14 Marec 2015 Več povpraševanja po kratkoročnih kreditih V okviru kreditne sheme, v katero svoja finančna sredstva združujejo občine Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri ter Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Škofja Loka, je objavljen razpis, s katerim je mikro ter malim podjetjem in tistim, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetijah, omogočeno ugodno dolgoročno in kratkoročno kreditiranje njihove dejavnosti. Omenjene štiri občine in OOZ Škofja Loka so s pomočjo Razvojne agencije Sora objavile razpis in izmed prispelih ponudb je bila najugodnejša iz Gorenjske banke. Občine in OOZ Škofja Loka namreč na banko vežejo depozit z namenom, da imajo podjetniki z njihovega območja ugodnejšo obrestno mero. Razpoložljivih sredstev v letu 2014 je bilo za dolgoročne kredite dobrih 410 tisoč evrov, za kratkoročne pa 167 tisoč evrov. »Kreditna kvota se porablja v skladu s pričakovanji, povpraševanja je veliko. Glede na trenutno gospodarsko stanje že nekaj let beležimo večje povpraševanje po kratkoročnih posojilih za financiranje tekočega poslovanja, medtem ko smo pred leti podeljevali veliko več dolgo- ročnih kreditov za investicije,« je pojasnila Jana Šifrar iz Razvojne agencije Sora. Na omenjeni agenciji mora podjetnik oziroma kmet z dopolnilno dejavnostjo tudi rezervirati sredstva, šele nato steče postopek z banko. Zaželeno je, da podjetnik nekaj časa že posluje in ima pripravljeno vsaj eno bilanco, v kolikor pa je popoln začetnik, mora imeti sklenjene pogodbe, ki dokazujejo, da bo družba poslovala oz. morajo nuditi dodatno zavarovanje kredita v skladu s politiko banke. Sicer pa so posojilni pogoji enaki ne glede na to, ali prosilec je ali ni komitent Gorenjske banke. »V letu 2015 trenutno podeljujemo tako dolgoročne kot kratkoročne kredite. V tem trenutku je dovolj razpoložljivih sredstev še za vse občine, dejstvo pa je, da so za škofjeloško občino tako za kratkoročne kot tudi za dolgoročne kredite sredstva skoraj izčrpana. Občina Škofa Loka bo zato v letu 2015 namenila kar nekaj novih sredstev za dodeljevanje kratkoročnih kreditov,« je še dodala Šifrarjeva. Dodatna sredstva za kratkoročne kredite pa so predvidena tudi za občine Gorenja vasPoljane, Žiri in Železniki. Dolgoročni krediti Dolgoročne kredite v okviru razpisa dodeljujejo za obdobje do deset let, po obrestni meri šestmesečni EURIBOR + 2,9 odstotka p. a. Pridobite jih lahko za nakup stavbnega zemljišča in njegovo komunal- 15 no opremo; nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov ali nakup opreme in kmetijske mehanizacije. Posamezen prosilec lahko v koledarskem letu pridobi največ petdeset tisoč evrov, pri čemer velja poudariti, da mora najmanj trideset odstotkov vrednosti celotne investicije zagotoviti iz lastnih virov. Kratkoročni krediti V okviru kreditne sheme so na voljo tudi kratkoročni krediti za financiranje tekočega poslovanja. Dodeljujejo se za obdobje do enega leta po obrestni meri 2,5 odstotka p. a. fiksno, nominalno, maksimalni znesek posojila pa je dvajset tisoč evrov. Klavdija Škrbo Karabegović Marec 2015 Gosposvetska ul. 12, 4000 KRANJ 4220 Škofja Loka, Kidričeva cesta 43 a SKUPNO POROČILO NACIONALNEGA LABORATORIJA ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO (NLZOH) IN LOŠKE KOMUNALE D.D. ZA JAVNI LOŠKI VODOVOD (JLV) IN JAVNI VODOVOD ROVTE–LENART–LUŠA (JVRLL) ZA LETO 2014 Poročilo za leto 2014 smo pripravili v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) in navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Na JLV in JVRLL je, skladno s predpisi, vzpostavljen notranji nadzor po načelih sistema HACCP s strani Loške komunale d.d. Škofja Loka. NLZOH pa je v letu 2014 soizvajal del nalog notranjega nadzora, in sicer vzorčenja in laboratorijske preiskave pitne vode ter terenske oglede JLV in JVRLL. O vseh rezultatih laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode so bili s strani NLZOH sproti direktno obveščeni Občina Škofja Loka (lastnica vodovoda), Loška komunala (upravljavec vodovoda) in Zdravstveni inšpektorat RS. Obveščanje uporabnikov je potekalo skladno z navodili NIJZ. JAVNI LOŠKI VODOVOD (JLV) oskrbuje s pitno vodo približno 19.000 prebivalcev v naslednjih naseljih in vaseh: Binkelj, Bodovlje (delno), Dorfarje, Forme, Godešič, Gorenja vas-Reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Lipica, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Papirnica (delno), Podpulferca, Pungert, Puštal, Reteče, Stara Loka, Suha, Sv. Duh, Trata, Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog, Virmaše, Zminec (delno) in mesto Škofja Loka. JLV se redno oskrbuje s pitno vodo iz zajetij in vrtin v Hotovlji, iz zajetij Trebija, Lovrenc, Gabrovo, Trnje in iz črpališča Viršk. Ker pitna voda iz vseh teh virov ni tako kvalitetna, da bi jo lahko uživali brez predhodne dezinfekcije, se voda na Trebiji, na Gabrovem in na Trnju klorira, v Hotovlji klorira in UV dezinficira, na Lovrencu pa UV dezinficira. Črpališče Sorško polje, ki je rezervni vodni vir za JLV, se je v letu 2014 v omrežje vključevalo le občasno, ob posameznih okvarah na glavnem cevovodu in ob izvajanju nekaterih prevezav v sklopu izvajanja investicije – posodobitve JLV. Informacije v povezavi z investicijami, ki so v pristojnosti škofjeloške občine, so dostopne na spletnih straneh: www.porecje-sore.si in www.skofjaloka.si. Kvaliteta pitne vode iz omrežja Javnega loškega vodovoda v letu 2014: na različnih delih omrežja JLV je bilo odvzetih in laboratorijsko preiskanih 195 vzorcev pitne vode (mikrobiološke in kemijske preiskave). Mikrobiološko neskladna sta bila dva odvzeta vzorca v jašku v Poljanah (tranzitni cevovod Trebija–Škofja Loka), pri čemer so bili vsi odvzeti vzorci iz omrežja JLV tistega dne skladni s predpisi. Dva neskladna vzorca sta bila odvzeta 26. 8. in 21. 10. 2014 iz omrežja Lovrenc. V obeh vzorcih so bile najdene bakterije Escherichia coli in koliformne bakterije, (<4 CFU/100ml). Ponovno odvzeta vzorca 2. 9. in 24. 10. 2014 sta bila skladna s predpisi. V letu 2014 je bilo v sklopu kontrole vsebnosti nitratov naključno odvzetih 31 vzorcev PV. 17. 12. 2014 je bila v vzorcih, odvzetih iz omrežja Dorfarje in Godešič, povišana vrednost nitratov, in sicer 55 in 53 mg/l, mejna vrednost je 50 mg/l. Ponovno odvzeta vzorca z dne 19. 12. 2014 sta bila skladna s predpisi (2,7 in 4,0 mg/l). Običajna vrednost nitratov v PV iz JLV je od 2,4 do 3,2 mg/l. Okvare v letu 2014: na različnih delih cevovoda Javnega loškega vodovoda je bilo 89 okvar. JAVNI VODOVOD ROVTE–LENART–LUŠA (JVRLL) oskrbuje s pitno vodo 121 prebivalcev v naseljih Rovte, Sveti Lenart, Zgornja in Spodnja Luša. Vir pitne vode je zajetje Mladi vrh, pitna voda pa se UV dezinficira. Kvaliteta pitne vode iz omrežja JVRLL v letu 2014: na različnih delih omrežja JVRLL je bilo odvzetih in laboratorijsko preiskanih 20 vzorcev pitne vode (16 mikrobioloških in štiri kemijske preiskave), pri čemer so bili vsi odvzeti vzorci skladni s predpisi. Ker je poraba pitne vode iz JVRLL majhna, omrežje pa sorazmerno dolgo, je treba kljub stalni UV-dezinfekciji zagotoviti zadostno pretočnost vode, sicer se lahko v vodovodnem omrežju ustvarijo pogoji za razvoj mikroorganizmov. Trenutno se ta problem rešuje s stalnim izlivom vode iz cevovodov JVRLL, na dveh pipah, z iztokoma v betonski koriti, na lokacijah Lenart in Luša (količino vode merita vodomera), saj na JVRLL še niso priključeni vsi uporabniki, za katere je bil ta javni vodovod zgrajen. Na JLV in JVRLL se je v letu 2014 dodatno izvajal tudi nadzor kvalitete pitne vode s strani države – Monitoring pitnih vod v RS, na pipah uporabnikov, kar pomeni še dodatno preverjanje kvalitete pitne vode. Vsi vzorci, odvzeti iz JLV, so bili skladni s predpisi, en odvzeti vzorec iz JVRLL pa je bil neskladen, zaradi česar je bilo od 25. 8. do 3. 9. 2014 v veljavi prekuhavanje pitne vode pred zaužitjem. V teh dneh se je izvedla tudi dezinfekcija celotnega JVRLL. Ponovno odvzeta vzorca sta bila skladna s predpisi, kar je potrdilo uspešnost izvedenih ukrepov. Poročila in obvestila za JLV in JVRLL ter ostale koristne informacije o pitni vodi so dostopni na spletni strani Loške komunale: www.loskakomunala.si (področje vodovod). Pripravila: Andrej Obronek, dipl. san. inž., NLZOH in Mojca Müller, dipl. inž. kem. tehnol., Loška komunala d.d., Škofja Loka Franc Ribnikar, dipl. san. inž., vodja COZ Kranj, NLZOH Mateja Žumer, dipl. inž. grad., direktorica Loške komunale d.d. 16 Marec 2015 ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V ŠKOFJI LOKI Obvestilo je pripravljeno v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS št. 88/2011, 8/2012 in 108/13), v nadaljevanju Uredba. Na podlagi 17. člena Uredbe Vas zato kot uporabnika javne službe obveščamo: Komunalna in padavinska odpadna voda, ki se v mestu Škofja Loka in v okolici odvaja v javno kanalizacijo Škofja Loka, se čisti na centralni čistilni napravi Škofja Loka (krajše CČN ŠKL), zmogljivosti 45600 PE, ki je mehansko-biološka čistilna naprava z anaerobno stabilizacijo ter obdelavo blata (strojno predzgoščanje in strojno zgoščanje) ter kogeneracijo za proizvodnjo elektrike in toplote na bioplin in zemeljski plin. Locirana je ob reki Sori, v naselju Suha in deluje že od leta 1974 dalje. Od prvotne velikosti se je skladno s potrebami dvakrat dogradila (v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja), v avgustu 2012 pa se je na CČN ŠKL zaradi prilagoditve zahtevam veljavne zakonodaje začela izvajati rekonstrukcija in gradnja, ki se je zaključila 30. 6. 2014. Fazni potek posodobitve in nadgradnje CČN ŠKL je razviden tudi na spletni strani Loške komunale: www.loska-komunala.si (področje čistilna naprava). Od 1. 7. 2014 dalje je CČN ŠKL v poskusnem obratovanju. Poročila o predpisanem obratovalnem monitoringu, ki ga lahko izvaja le pooblaščeni izvajalec s strani MOP-ARSO, so že nekaj let dostopna na spletni strani Loške komunale, kjer lahko najdete tudi ostale koristne informacije z različnih področij dela. O vseh rezultatih laboratorijskih preiskav odpadne vode iz CČN ŠKL, s pripadajočim poročilom o vzorčenju in vrednotenju, so sproti, direktno, s strani pooblaščenega izvajalca obveščeni Občina Škofja Loka (lastnica CČN ŠKL), Loška komunala in Okoljski inšpektorat, OE Kranj. Poleg tega se na CČN ŠKL s strani pooblaščenih izvajalcev izvaja tudi monitoring blata in ostale predpisane meritve, Loška komunala pa zagotavlja redni interni monitoring v laboratoriju CČN ŠKL in izvaja naloge, ki so potrebne za spremljanje obratovanja tako kompleksne tehnologije in celotnega objekta. Učinki čiščenja CČN ŠKL za leto 2014 so do 30. 6. 2014 naslednji: po KPK 92,08 %, BPK5 96,66 %, po celotnem dušiku 77,40 % in celotnem fosforju 70,54 %. Od oktobra do decembra 2014 so se skladno z OVD izvedle prve meritve na posodobljeni in nadgrajeni CČN ŠKL, izvajal jih je NLZOH, ki tudi pripravi poročilo za MOP-ARSO. Ko bomo z NLZOH prejeli poročilo o prvih meritvah, bo javnosti dostopno na spletni strani Loške komunale (področje čistilna naprava). MOP je 18. 12. 2014 za CČN ŠKL izdalo uporabno dovoljenje. Občina Škofja Loka v naseljih Godešič, Reteče in Gorenja vas-Reteče gradi novo javno kanalizacijo (31. 12. 2014 je bilo priključenih 36 objektov), ki se zaključi s čistilno napravo Reteče, zmogljivosti 2400 PE. Tudi ta je v poskusnem obratovanju. Informacije v povezavi z investicijami, ki so v pristojnosti škofjeloške občine, so dostopne na spletnih straneh: www. porecje-sore.si in www.skofjaloka.si. Pogoji odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo so opredeljeni v Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev (Ur. l. RS št. 13/2009, 14/2011 in 06/2015), v nadaljevanju občinski odlok, ki na območju občine Škofja Loka velja od 1. 1. 2010 dalje. Dostopen je tudi na spletni strani Loške komunale: www.loska-komunala.si (področje kanalizacija in področje čistilna naprava). Uporabniki storitev javne kanalizacije, CČN ŠKL in ČN Reteče so dolžni upoštevati in izvajati določila veljavnega občinskega odloka, ki so povzeta v nadaljevanju. Praviloma je uporabnik lastnik objekta oziroma stanovanjske enote in/ali zemljišča. V primeru, da je objekt oziroma stanovanjska ali poslovna enota in/ali zemljišče v posesti tretje osebe (posestnika), sta posestnik in lastnik za obveznosti solidarno (nerazdelno) odgovorna. Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzročajo škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi oziroma škodujejo ali bi lahko škodovale okolju ali zdravju delavcev izvajalca javne službe (v nadaljevanju izvajalec). V javno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati: strupene snovi, snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice, jedke snovi (kisline, alkalije in soli), maščobe in odpadno olje, odpadne vode, tekočine ali snovi, ki bi škodljivo vplivale na material, iz katerega je zgrajena javna kanalizacija, trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali, mavec, pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete, radioaktivne snovi, kužne snovi. V vode ali javno kanalizacijo je prepovedano odvajati odpadne vode, ki vsebuje zmlete ali zdrobljene odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnostih. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, zalednih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov ter padavinskih vod, kjer jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok. Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati padavinsko, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko ali komunalno odpadno vodo. O nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je uporabnik dolžan poleg centra za obveščanje obvestiti tudi izvajalca in takoj ustrezno ukrepati. Uporabnik, ki je že priključen ali ima možnost priključitve na javno kanalizacijo, ima poleg zgoraj navedenih določil še naslednje obveznosti: • redno vzdrževati in čistiti interno kanalizacijo in kanalizacijski priključek; 17 Marec 2015 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • občasnopreverjatitehničnebrezhibnostikanalizacijskegapriključkanajavnokanalizacijo; najavnokanalizacijosesmepriključitilessoglasjemizvajalca; vkanalizacijskipriključeknesmeposegatibrezsoglasjaizvajalca; zgraditiobjekteinnapraveinternekanalizacije,skladnospredpisiinpogojivsoglasjuizvajalca; predvselitvijovnovozgrajenostavbole-topriključitinajavnokanalizacijo; omogočitiizvajalcudostopinpregledinternekanalizacijeterkoličinoinkvalitetoodpadnevodevvsakemčasu,tudiizven obratovalnegačasa; dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču; obveščatiizvajalcaoopaženihnepravilnostihinokvarahnajavnikanalizaciji,kanalizacijskempriključkuinmerilnihnapravah, terovsehpojavih,kibiutegniliimetivplivnaobratovanjejavnekanalizacije; odpadne vode, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, ne sme pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegel zahtevane lastnosti, ampak mora zagotoviti ustreznopredčiščenje; odvajativjavnokanalizacijoodpadnovodosamovkoličinahinkvaliteti,kotsodoločenespredpisiinsoglasji; sporočitiizvajalcuvsakospremembokoličinealikvaliteteodpadnevode,skladnospredpisi; tekočeposredovatiizvajalcuporočilooposamičnihmeritvahvokviruobratovalnegamonitoringa; rednoplačevatiračune,kijihizdajaizvajalec; pisnoobveščatiizvajalcaospremembinaslova,lastništvaobjektainspremembahnaobjektu,kiimajovplivnaodvajanje odpadnevodeinobračunstoritev; urediti medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun na osnovi ene merilne naprave, in izvajalcu posredovati naslov upravnikastavbealipooblaščeneosebe,kijeprejemnikinplačnikračunovstoritevodvajanjainčiščenjaodpadnevode; upoštevatiukrepevprimerumotenjpriodvajanjuinčiščenjuodpadnevode; pridobitisoglasjeizvajalcapredpredelavointernekanalizacije; nedovolitipriključitveobjektovdrugihuporabnikovnasvojointernokanalizacijoalikanalizacijskipriključekbrezsoglasja izvajalca; odgovarjazaškodo,povzročenonajavnikanalizaciji,lastnemalitujemkanalizacijskempriključku,kijopovzročissvojim ravnanjemaliopustitvijo,prekomernimodvajanjemvodebrezsoglasjaizvajalcaalizneustreznouporabo; napisnipozivizvajalcaposredovatipodatke,potrebnezavodenjeevidenc,pripravoporočilalizaizvajanjedrugihnalog javneslužbein/aliposebnihstoritev. Obvestilo lastnikom in upravljavcem nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (krajše MKČN) Loška komunala d.d., Škofja Loka (v nadaljevanju Izvajalec) je izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinskeodpadnevodevobčiniŠkofjaLoka.Vokviruteslužbeseizvajajotudistoritve,povezaneznepretočnimigreznicami, obstoječimigreznicamiinmalimikomunalnimičistilniminapravami(MKČN).Uredbapredpisujeobveznopraznjenjegreznicin MKČNnajmanjenkratnatrileta.PolegUredbepogojezaizvajanjestoritevtejavneslužbepredpisujeobčinskiodlok.Praznjenje boizvajalizvajalecsaminspomočjopogodbenihizvajalcev.PrevzetoblatoizgreznicinMKČNseboodpeljalovobdelavona CČNŠkofjaLoka,kjersejevsklopuposodobitve,skladnozzahtevoveljavnezakonodaje,zgradilainopremilatudifekalna postajazasprejemblataizgreznicinMKČN. Vletu2015seboizvajalorednopraznjenjegreznicinMKČNvnaslednjihnaseljih:Binkelj,Bukovščica,Crngrob,Dorfarje,Forme, Grenc,Knape,KrižnaGora,Moškrin,Papirnica,Pevno,Pozirno,Strmica,Vešter,Vincarje,VirloginvostalihdelihmestaŠkofja Loka.OpredvidenempraznjenjuposameznegreznicealiMKČNbomolastnikeoziromauporabnikele-tepravočasnoobvestili. Pravtakosebodovletu2015izvajalaizrednapraznjenjagreznicinMKČNobpriključevanjuobjektovnajavnokanalizacijov naseljih,kisooziromaseopremljajozjavnokanalizacijonaobmočjuobčineŠkofjaLoka. Hkrati obveščamo lastnike MKČN, da je izdelava ocene obratovanja oziroma izvedba prvih meritev obvezna. Vkolikorste vgradiliMKČN,nasmedtretjimindevetimmesecemodvgradnjeobvestite,dastevgradiliMKČN,insicertako,daizpolnitevlogo zaocenoobratovanjaMKČN,kisenahajanaspletnistraniwww.loska-komunala.si(področjeVloge,obrazciinnavodila).Vlogos prilogamipošljitepopoštinaLoškokomunalod.d.alipavlogosprilogamiprinesitevvložiščeLoškekomunaled.d.Napodlagi pozitivneoceneobratovanjavašeMKČNsteupravičenidoznižanjaokoljskedajatvezaobremenjevanjeokoljaznaslednjim mesecem po izdelavi ocene obratovanja MKČN.V primeru, da se odločate za nakup MKČN, priporočamo, da jo izberete s seznama,kisenahajanaspletnistraniGZS(http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komunalnega_gospodarstva/55005).Za območjeobčineŠkofjaLokajebilvletu2012sprejetPravilnikosubvencioniranjunakupaingradnjemalihkomunalnihčistilnih napravnaobmočjuObčineŠkofja(Ur.l.RSšt.36/2012). Pogoje za praznjenje greznic in MKČN na kmetijskih gospodarstvih določa 13. člen Uredbe ter občinski odlok. Lastnik kmetijskegagospodarstvalahkoizvajalcupodavlogozaoprostitevplačilastoritevpraznjenjagreznicalimalihkomunalnih čistilnihnapravinvlogipriložiizjavo,čezblatomravnavskladuspredpisom,kiurejauporaboblataizkomunalnihčistilnih napravvkmetijstvu.Vlogainizjavasenahajatanaspletnistraniwww.loska-komunala.si(področjeVloge,obrazciinnavodila). Loška komunala d.d., Škofja Loka Škofja Loka, februar 2015 18 Marec 2015 19 Marec 2015 Pasijonski spominki Pasijon je uprizoritev, ki se s svojo igro in izročilom dotakne množice gledalcev. Marsikateri obiskovalec zato pasijonsko sporočilo vzame s seboj domov, poleg tega pa bo letos mogoče kupiti tudi spominke, ki nas bodo opominjali na izročilo Škofjeloškega pasijona in ohranjali spomin nanj. Javni natečaj za izbor kakovostnih spominkov, ki bodo lahko nosili zaščitni znak kulturne prireditve 2015, je bil izdan v novembru. Na natečaju so lahko sodelovali tako posamezniki kot kreativni studii in visokošolske izobraževalne ustanove. Izdelki so morali predstavljati rešitve, izhajajoče iz Škofjeloškega pasijona, kulturne dediščine Škofje Loke in okolice ter časa pasijona. V sklopu tega je potekala delavnica pod strokovnim vodstvom, na kateri so udeležence natečaja seznanili z namenom in pravili natečaja. Komisija pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja, nim milom avtorice Anje Musek. Izdelki avtorice so obarvani v pasijonske barve in okrašeni z dekorativnim motivom križa. V času uprizoritve pa se lahko zavijete v odejo z logotipom Škofjeloškega pasijona, ki jo je izdelalo podjetje STROJAN d.o.o. Vtise o pasijonu si boste lahko zabeležili v ročno izdelani beležki z zvezenimi listi in čipko ali manjšem dnevniku z motivi raja avtorice Ane Vidic. Morda bi si slike in posnetke s pasijona shranili na uporabnem lesenem USB-ključku, ki je nastal izpod rok podjetja MOPS. Slednji združuje sodobno uporabnost z etnologa in umetnostnega zgodovinarja, je v skladu s strokovnimi merili, ki vključujejo sporočilnost izdelka, primernost tehnologije, uporabnost in celovitost, izbrala šestintrideset raznolikih spominkov, ki so si nadeli ime 'pasijonski spominek 2015'. Sodobni in vedno uporabni izdelki Gre predvsem za praktične spominke, ki vam bodo prišli prav, tudi ko bo uprizoritev pasijona za nami. V hladnih dneh se boste lahko greli z polstenimi rokavičniki, šali in podritniki ali umivali z polste- tradicionalnimi materiali. Robert Marolt je iz različnih furnirjev izdelal knjižne kazalke in obeske za ključe s simbolom križa, Krmelj Jože s.p. pa je za priložnost pasijona po tradicionalni metodi izdelalo sekirico ter ponvico, zaviti v lično embalažo. Otroke lahko na pasijonsko uprizoritev pripravite z otroško izrezanko oz. zgibanko papirja Aleksandra Jesenovca, ki prikazuje tridimenzionalen prikaz škofjeloškega starega jedra. Pripadnice nežnejšega spola pa se bodo razveselile trisa naravnih mil 'sapo naturale' z vonjem kamilicajanež, granatno jabolko-med ali 'Vžiganice', vsaka izmed njih je unikat. Na tradicionalen način izdelana lična sekirica Loški in dražgoški kruhki Pasijonsko milo 'sapo naturale' 20 Marec 2015 malo figuro ter Domen Žepič prav tako z dekorativno podobo Svetega duha. Jezus Kristus naj bi po izročilu nosil križ, narejen iz lesa oljke, manjšo različico je za pasijon izdelal Boris Lukan. Med lesene izdelke se uvrščajo tudi 'vžganice' Matevža Maretiča – gre za lesene pirhe z vžganimi vzorci in ročno izrezljani modelčki za izdelavo loškega kruhka, delo Petre Plestenjak Podlogar. Slednja je ustvarila tudi priročna knjižna kazala, izdelana iz naravnih materialov. Replike škofjeloškega malega kruhka, izdelane iz keramike in voska, ki jih je po modelih iz muzeja izdelala Marjeta Pikelj, nase opozarjajo s tradicionalnim vzorcem naravnih motivov. V kolikor ste pristaš papirnatih izdelkov, vas bodo razveselile razglednice fotografinje Jane Jocif ali morda fotografije Petra Pokorna z motivi križanja, kronanja in sodbe s prejšnje uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ki so jih za ta namen uokvirili v Euro Foto d.o.o. Pasijonske spominke boste v času uprizoritev lahko kupili na Cankarjevem trgu. rožmarin-brin, ki jih je za ta namen izdelala Rebeka Lah Notar. Okrasite svoje stanovanje v pasijonskem duhu Varovanci VDC Kranj so ustvarili prav posebne rožne vence, narejene iz barvnih perlic. V Turi- stičnem društvu Škofja Loka pa prisegajo na dekorativno svečo z rokopisom Škofjeloškega pasijona, ki bo lahko vzplamtela v vaših domovih. Da je pri uprizoritvi pasijona prisoten tudi Sveti duh, sta opozorila Andrej Ozebek z izrezljano leseno veliko in Njam, njam, njam dobrote Če se boste želeli s spominki tudi posladkati, so vam na voljo Pergarjevi medenjaki, izdelani po recepturi iz leta 1757, in go- lobček, prav tako slasten medeni piškot ponudnika Aleša Fica. Naj omenimo, da so izdelki iz medu značilni za obdobje prve polovice osemnajstega stoletja, torej za obdobje nastanka Škofjeloškega pasijona. Prav tako slastni so tudi loški in dražgoški kruhki z motivi, ki jih je prispevala Cirila Šmid. Lila Studio pa za pasijonsko piko na i ponuja ta male kruhke, sicer male loške kruhke, ki si jih lahko privoščite za malico, ob čaju … Izdelki bodo na voljo na Cankarjevem trgu v času uprizoritev, poleg kulinarične ponudbe in obpasijonskega dogajanja. Po pasijonu jih bo mogoče kupiti tudi v Turističnem društvu in Rokodelskem centru DUO ter na drugih lokacijah. Ob tem v pasijonski pisarni poudarjajo, da so izrednega pomena tudi rokodelske delavnice, ki bodo potekale dve uri pred vsako uprizoritvijo, v sklopu obpasijonskega dogajanja. Na delavnicah bodo prikazani tradicionalni načini izdelave ponujenih izdelkov, kar je zanimivo tako za mlajše kot za starejše. Nika Arsovski Pasijonska procesija je že pred vrati Bliža se 21. marec, ko bodo škofjeloške ulice po šestih letih spet preplavili pasijonci in gledalci. Do 12. aprila, ko se dogajanje zaključi, bo sledilo še sedem uprizoritev. Na premierni prireditvi pričakujejo kar nekaj uglednih gostov, med drugimi tudi ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta. Predsednik države pa naj bi se udeležil ene izmed aprilskih predstav. Po besedah organizatorja Mateja Mohoriča Peternelja je na voljo 24.000 sedišč, zasedena pa je že dobra polovica. Sedežnega reda ni, zato si z zgodnjim prihodom na prizorišče zagotovite sedeže, bližje dogajanju. Gostje prihajajo z različnih koncev Evrope, med drugim iz Nemčije in Belgije. V sodelovanju s slovensko in hrvaško škofovsko konferenco pričakujejo obisk hrvaških župnij. Največ zanimanja je za sedišča na Mestnem trgu, kljub temu pa se pridno polnijo tudi mesta na ostalih treh prizori- ščih. Parkiranje bo mogoče na parkirišču v Lipici, od koder bo potekal organiziran krožni prevoz do prizorišča. Gostje bodo lahko parkirali tudi ob športni dvorani Poden in v bližini vrtca Najdihojca. Prav tako bodo urejena parkirišča ob Gorenjski predilnici, prevoz za obiskovalce do mestnega jedra Škofje Loke pa bo urejen z avtobusi. Na parkirišču ob Tehniku bo parkirni prostor namenjen invalidom, s čimer bi jim radi omogočili kar najbližji dostop do prizorišča. Uprizoritve bodo potekale od 21. marca do 12. aprila. 27. marca je na sporedu šolska predstava, namenjena osnovno- in srednješolcem. Ob tem velja omeniti, da bo 28. marca in 12. aprila prizorišče ob Kašči prilagojeno za slepe in slabovidne te gluhe in naglušne osebe. Uprizoritve se bodo po ve- čini začele ob 16. uri, z izjemo šolske predstave in treh nočnih predstav. Pri slednjih so poskrbeli za osvetljeno prizorišče, gostom pa svetujejo, naj se pred mrazom dobro zaščitijo. Dogajanje bo potekalo na štirih različnih prizoriščih: na Mestnem trgu, pod Loškim gradom, na Spodnjem trgu in pri Kašči. Predstave naj bi predvidoma trajale uro in štirideset minut, ob tem pa velja opozoriti, da se bo predstava na prizorišču pri Kašči začela s tridesetminutnim zamikom. Pestro bo tudi obpasijonsko dogajanje. Po besedah organizatorja bo na Cankarjevem trgu približno dve uri pred predstavo na voljo posebna ponudba spominkov ter pasijonske kulinarike, odvijalo pa se bo tudi pasijonsko kulturno dogajanje. Kar se kulinarike tiče, bodo organizatorji poleg loških 21 postnih jedi in okusov loškega podeželja ponudili še jedi iz svetopisemskih časov. »Škofjeloški pasijon je več kot samo predstava, saj nosi v sebi močno duhovno sporočilo. Tokratnega Škofjeloškega pasijona torej ne kaže zamuditi, saj bo naslednjič uprizorjen šele leta 2021,« še dodaja Matej Mohorič Peternelj. Vstopnice v predprodaji si lahko zagotovite na prodajnih mestih v okviru mreže Eventim, kar pomeni v vseh poslovalnicah Pošte Slovenije, na Petrolovih bencinskih servisih, v Alpetourjevih in Kompasovih turističnih poslovalnicah ter na ostalih prodajnih mestih, ki so navedena na spletni strani www.pasijon.si. Nika Arsovski Marec 2015 Utrinki s pasijonskih vaj Še nekaj tednov nas loči od premierne uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2015. Nastopajoči pridno vadijo svoja besedila, maskerke opravljajo zadnje vaje pred generalko, šivilje skrbijo za zadnje popravke na kostumih. N. A. Maskerke so tečaje, ki so potekali v začetku februarja, že opravile. Sedaj je potrebna le še vaja. Na Škofjeloški pasijon se pridno pripravljajo tudi nastopajoče živali. Letošnja uprizoritev bo prva za mladega oslička. Nekatere vaje že potekajo skupaj z glasbeno spremljavo. (Foto: Aleš Jezeršek) Juda in hudič (Foto: Aleš Jezeršek) 22 Marec 2015 Maškare tudi letos pregnale zimo Na Mestnem trgu se je na pustni torek, 17. februarja, zbrala pisana množica maškar, ki so se skupaj s strokovnimi delavkami Vrtca Škofja Loka pozabavale in zaplesale, obenem pa želele pregnati zimo. Pustna povorka se je tudi letos začela pred enoto Najdihojca, kjer so otroke in njihove starše pričakale strokovne delavke, nato pa so se ob spremljavi Pihalne godbe Škofja Loka in mažoretk odpravili proti mestu. Na Mestnem trgu so tako zbrane najprej pozdravile mažoretke in zvoki pihalne godbe, rajanje pa se je nadaljevalo ob zvokih ansambla Trio Šubic. Za animacijo otrok in zabavni program so poskrbele strokovne delavke enote Biba, oblečene vsaka v svoj del bibe, ki se je na koncu spremenila v metulja. Kot je povedala pomočnica ravnateljice Nina Lapanja, so celoten program in kostume pripravile strokovne delavke same, priprave pa so potekale vse od septembra. Prireditev, ki poteka pod okriljem Društva prijateljev mladine, a je že vse od začetka organizirana s strani vrtca Škofja Loka, je na Mestnem trgu že tradicionalna in vsako leto privabi tako Družina Krajnik-Demšar Družina Rant-Šolar In kakšne maske so si letos izbrale družine z majhnimi otroki? Družina Podobnik male kot velike maškare. Letos je bilo največ mask kar skupinskih – mlade družine z majhnimi otroki, ki so skupaj sestavljali skupinsko masko. Pri organizaciji so poleg Vrtca Škofja Loka sodelovali še Občina Škofja Loka, Turistično društvo Škofja Loka, PGD Škofja Loka in vse škofjeloške osnovne šole. Družina Podobnik: »Letos smo na pustovanju prvič in ker ima naš Brin zelo rad bagre, je ideja, da bo on za pusta vozil bager, padla kar sama od sebe, midva z možem pa sva njegova pomočnika.« Družina Krajnik-Demšar: »Vsako leto smo tukaj v mestu na pustovanju, saj nam je zelo všeč. Letos smo nekje videli zmaje in se odločili, da bomo kar to za pusta.« Družina Rant-Šolar: »Kostum ježa je bil predstavljen v neki reviji in smo se odločili, da ga doma izdelamo. Smo pa vsako leto tukaj na pustovanju, ker smo domačini.« 23 Marec 2015 Prva svetovna vojna na Kranjskem V Sokolskem domu je bila v začetku letošnjega leta na ogled razstava 'Kuge, lakote in vojske – reši nas o Gospod!', ki je prikazovala vsakdanje življenje na Kranjskem v prvem letu prve svetovne vojne. Z njo se je Zgodovinski arhiv Ljubljana pridružil dogodkom v spomin na čas izpred sto let, ko je izbruhnila t. i. vélika vojna. Vodja škofjeloške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana Judita Šega, ki je ena od avtoric razstave, je pojasnila, da so z njo skušali prikazati prelomne dogodke leta 1914, ki so vojno sprožili, pa tudi, kako se je prebivalstvo v zaledju fronte organiziralo in odzivalo na stiske in zaostrene razmere ter kako pomembna je bila njihova pomoč za ranjence, begunce in vojake. Predstavljena tematika je zelo obsežna, zato je tudi razstavnih panojev veliko, skupaj osemindvajset. »Na uvodnih treh smo predstavili Kranjsko pred izbruhom vojne. Predvsem so nas zanimale demografske, politične in gospodarske razmere. Sledi predstavitev sarajevskega atentata, odmevov nanj in slovesa od prestolonasledniškega para. Preostali del razstave govori neposredno o vojni. Predstavljena je vojna napoved, mobilizacija vojnih obveznikov in črnosrajčnikov ter politično preganjanje sumljivih oseb, med katerimi se je znašel tudi Ivan Cankar,« izpostavlja Šega in dodaja, da so velik poudarek dali še predstavitvi oskrbe ranjencev in sprejemu beguncev, ki so jih z njihovih domov pregnali vojaški spopadi v Galiciji. Mesta v notranjosti monarhije so se spreminjala v mesta bolnišnic, samo v Ljubljani jih je leta 1915 delovalo petindvajset. »V sliki in besedi spoznamo skrb za ranjence, medicinski kader, prizadevanja za preprečevanje epidemij nalezljivih bolezni in pokopavanje umrlih. Država je morala poskrbeti tudi za begunce, ki so jih na Kranjskem naselili pri družinah. V vsaki občini na širšem škofjeloškem območju so jih naselili od trideset do petdeset.« Zadnji del razstave pa govori o številnih spremembah, ki jih je vojna prinesla, in dobrodelnosti, ki je prišla močno do izraza v najrazličnejših oblikah – od nabiranja robidovega lista za čaj do pletenja volnenih izdelkov za vojake, zbiranja denarja za vojaške vdove in sirote, ki so ostale brez očetov itd. »Razstavo simbolno zaključujemo z Gregorčičevo pesmijo Soči, ki hkrati napoveduje začetek 'nove vojne', ki je v naši neposredni bli- Z razstavo Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod! se je Zgodovinski arhiv Ljubljana pridružil dogodkom, organiziranim v spomin na stoto obletnico začetka prve svetovne vojne. (Foto: Tina Arh) Potujoča razstava je do zdaj obiskala že osem slovenskih krajev. Iz Škofje Loke je tik pred slovenskim kulturnim praznikom svojo pot nadaljevala v Železnike, kjer bo v galeriji tamkajšnjega muzeja na ogled še do 13. marca 2015. (Foto: Tina Arh) rale z ljudmi. Omeniti pa je treba še, kako so vsi mislili, da bo vojna kratka ter zmagovita in bo prinesla slavo domovini, v resnici pa je bila dolga in mučna. Pa ne le za vojake na bojnem polju, ampak tudi za civilno prebivalstvo, ki se je štiri leta spopadalo z bedo, pomanjkanjem, negotovostjo in pesimizmom. V. d. direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana mag. Mitja Sadek, soavtorici razstave Judita Šega in Elizabeta Eržen Podlipnik ter župan mag. Miha Ješe, ki je razstavo slovesno odprl. (Foto: Tina Arh) Dejstva prve svetovne vojne žini izbruhnila po vstopu Italije v vojno, maja 1915,« povzema Šega. »V vojni se pokažejo najbolj krvoločne človeške strasti, ki pripeljejo celo tako daleč, da postane ubijanje nekaj povsem sprejemljivega, kar je bilo značilno tudi za prvo svetovno vojno. Tako je v prvi vrsti treba še enkrat izpostaviti dejstvo o nesmiselnosti reševanja konfliktov z vojnami, ki ne prinesejo nič dobrega, povzročijo pa ogromno gorja, bede in pomanjkanja, pri tem pa najbolj prizadenejo malega človeka, bodisi kot vojaka bodisi kot nekoga iz zaledja fronte,« poudarja Šega. Po njenih besedah je prav ta vojna pokazala, kako nerealna so bila pričakovanja takratnih vojaških in političnih oblasti, ki so precenjevale svoje zmožnosti in s pomočjo propagande manipuli- Nešteto zanimivih zgodb Zgodb tedanjega časa, ki pritegnejo zaradi tega ali onega razloga, je veliko in vsaka kaže vojno s svojega zornega kota. Kot pravi Judita Šega, velja izpostaviti pisma in dopisnice vojaka Antona Štalca iz Železnikov, ki jih je med januarjem in avgustom 1915 pisal materi in sestri in odražajo njegov osebni pogled na vojno. »V njih opisuje osebne tegobe, bolezni, vojaško prehrano idr., hkrati pa jima svetuje, kako naj vodita dela na kmetiji in skrbita za kmečka poslopja.« Tako se posredno da iz njih razbrati tudi stisko ostarele matere in sestre zaradi ločenosti in strahu za njegovo življenje, ki se je sredi leta 1915 končalo nekje pod Karpati. 24 Omenjena vojna na Loškem V naših krajih ni bilo nič kaj drugače kot drugod v notranjosti AvstroOgrske, saj so za celo državo veljala ista pravila. »Mnogo mož in mladih fantov je šlo že s prvimi transporti na fronto, največ v Galicijo, nekaj tudi na Balkan, od koder se mnogi niso več vrnili. Na plečih žena so se poleg gospodinjskih opravil in vzgoje otrok naenkrat znašla tudi vsa nekoč moška dela, čez noč so morale postati gospodarji na domačijah. Oglašati sta se začeli lakota in pomanjkanje, svoj delež za oskrbo vojakov pa je zahtevala tudi država. V mesto so prišli prvi begunci in od srede leta 1915 tudi ranjenci. Oboje so meščani sprejeli z odprtimi rokami in jim pomagali po svojih močeh. Za begunce so zbirali obleko, obutev, posteljnino in jim dajali hrano ter stanovanje. Pri dobrodelnosti so bila zelo dejavna tudi šolska mladina in različna društva,« zaključuje Šega. Katja Štucin Marec 2015 Skriti pomeni slikarstva V Miheličevi galeriji v Kašči je 10. februarja potekalo predavanje z naslovom Kaj nam govorijo slavne slike?, na katerem je umetnostna zgodovinarka Maja Pangos obiskovalcem predstavila slavna slikarska dela ter pojasnila, kakšna sporočila in ideje nam prinašajo. Predavanje je začela v srednjeveški Sieni, kjer so mestni veljaki sklenili svojo sejno dvorano okrasiti s freskami tudi zato, da bi jih opominjale na modro in preudarno vladanje v mestu. Slike oziroma njihovi detajli namreč nimajo le umetniškega, ampak tudi simbolni pomen, kar je Pangosova nazorno predstavila na primeru Arnolfinijeve poroke nizozemskega slikarja Jana van Eycka: »Pomaranče predstavljajo bogastvo, ker so bile na severu Evrope drage, medtem ko lestenec s prižgano svečko simbolizira duhovnost v svetem prostoru zakona in družine.« Predavateljica seveda ni mogla spregledati renesančnega genija Michelangela, ki se je najprej želel uveljaviti kot slikar, nato pa si je premislil. »Trdil je, da so moški umetniki po naravi kiparji in da je slikarstvo primernejše za mile avtorje, kot je bil Raffaello,« je pojasnila Pangosova. Strop Sik- stinske kapele s prizori stvarjenja sveta je Michelangelo slikal štiri leta, zaradi slikanja na omet pa je skoraj oslepel. Posebej je umetnostna zgodovinarka izpostavila tudi Goyevo Streljanje upornikov, eno redkih slik, kjer je v središču prikazana žrtev: »V italijanski renesansi so bili v centru slike vladarji ali religiozne teme, običajni ljudje pa ne.« Poleg Rembrandta, Milleta, Dalija in Klimta je predstavila tudi dela slovenskih slikarjev. Kaj nam govorijo dela slovenskih slikarjev? Maja Pangos je poudarila, da je odnos gledalca do umetniškega dela zelo oseben, hkrati pa vsako umetniško delo vsebuje vidno sporočilo oziroma idejo umetnika. (Foto: Luka Mlakar) Najprej je predstavila realista Jurija Šubica, ki je skico za sliko Pred lovom zasnoval na slikarski koloniji v Normandiji. Bolj kot prikaz navdušenja nad lovom je bil za Šubica pomemben vstop svetlobe v lovčevo skromno sobo. »Prodirajoč sončni žarek razsvetljuje lovčev obraz in spremeni barvo stene,« je razložila Pangosova in dodala, da je s to Šubičevo sliko v slovensko slikarstvo prvič posijalo sonce. Pozornost je namenila tudi Groharjevim delom. Sejalec po njenih besedah ni pomemben le kot simbol slovenstva, ampak 25 tudi zato, ker prinaša upanje in prihodnost v slogu pregovora Kar boš sejal, to boš žel. To ne velja le za družbo – slovenski impresionisti so zasejali pot naslednjim generacijam slovenskih umetnikov. Luka Mlakar Marec 2015 Umetnost je v Puštalu doma V Škofji Loki deluje ogromno izvrstnih umetnikov, kar nekaj od njih pa jih prihaja iz Puštala. Že četrto letos zapored so se v Sokolskem domu predstavili likovni ustvarjalci, ki sicer polni kreativnih domislic ter energije s svojim neprecenljivim gradivom vidno zaznamujejo loško umetniško tvornost že dve desetletji. V Puštalu je vrsta umetnikov, ki delujejo tako profesionalno kot ljubiteljsko. Po besedah Avgusta Babnika se lahko vrnemo v leto 1880, ko se je v Puštalskem gradu rodil prvi slovenski umetniški fotograf Avgust Berthold. Njegov vzdevek je bil peti impresionist, saj je po fotografiji kmeta, ki je sejal, nastal Groharjev Sejalec. Slikar, karikaturist in pesnik, ki je ustvarjal v Puštalu, je bil tudi Valentin Tine Sever, oče slikarja Edija Severja, katerega dela lahko vidimo tako v tujini kot doma, tudi v okviru raz- znanega Koroškega akademskega okteta. Ravno v Puštalu deluje tudi glasbena šola, ki je valilnica glasbenih talentov. Ravnatelj Peter Kopač je po besedah Babnika eden tistih, ki poskrbi, da se umetnost vsako leto združi, tako je ob odprtju razstave puštalskih likovnih ustvarjalcev še koncert učiteljev glasbene šole. Pred njim je prvih sedem let prireditev soorganiziral nekdanji ravnatelj Valentin Bogataj. »Nam to sodelovanje ogromno pomeni,« dodaja Sever. Na prvi razstavi, maja 1998 je sicer razstavljalo osem stave 'Puštucov'. Prav po besedah slednjega velja med umetniki omeniti tudi Janeza Plestenjaka, ki je eden od prvakov slovenske kmečke povesti. Njegova zadnja izdana povest, ki je izšla leta 1944, je Herodež. Nikakor ne moremo mimo vsestranskega umetnika, igralca, opernega tenorista, zborovodje in režiserja Poldeta Polenca, ki se je leta 1912 rodil v Nacetovi hiši. Iz Puštala pa, kot pove Sever, prihajajo še igralki Andreja ter Alenka Črnelj in Ciril Krpač, ustanovitelj in dolgoletni umetniški vodja pri- umetnikov, in sicer Avgust Babnik, Marijan Jesenovec, Janez Justin, Tone Kožuh, Mojca Pintar, Dora Plestenjak, Edi Sever in Domen Slana; na tokratni že osemnajsti razstavi pa je sodelovalo sedemnajst umetnikov: Jana Jocif, Tina Malovrh, Majda Ovsenek, Mojca Pintar, Irena Šuštar, Avgust Babnik, Urban Babnik, Dušan Balderman, Matej Bizovičar, Tone Gaber, Marjan Jesenovec, Janez Justin, Tone Kožuh, Simon Mlakar, Tone Mlakar, Janez Rant in Edi Sever. Katja Štucin Sicer akvarelist Edi Sever se je letos predstavil z akrilom: »Skušal sem iz svoje notranjosti povedati, kaj mi je v Svetem pismu všeč in česa ne maram. Ko vinček govori, se marsikaj zgodi …« Grafik ter slikar Edi Sever in pobudnik prve razstave puštalskih umetnikov Avgust Babnik, ki v rokah drži plakat za prvo razstavo. Fotografije Urbana Babnika. »Njegovo umetniško izražanje je deloma impresionistično. Lahko rečem, da vedno naredi nekaj udarnega,« poudarja Edi Sever. Slikarka in učiteljica likovnega pouka Mojca Pintar vsako leto preseneča z novitetami. Tina Malovrh je študentka tretjega letnika Pedagoške fakultete, smer likovna pedagogika. Po Severjevih besedah je zelo nadarjena: »Njene sveže barve so prava poživitev 'puštuske' umetnosti.« Eno od del arhitekta Dušana Baldermana, ki se je v tem letu prvič pridružil svojim sokrajanom na razstavi. Kot je dejal Edi Sever, gre za pop art: »Dušanova dela so velika popestritev razstave.« Motiv solin Toneta Kožuha, ki je hiperrealist, kar pomeni, da naslika vsak motiv do potankosti. Pri svojem delu se poslužuje pastela, akrila in olja. Upodablja predvsem tihožitja in krajine. 26 Marec 2015 Kdor pesmi poje rad, v srcu je bogat Dekliški vokalni sekstet sestavlja šest deklet iz Železnikov, ki jih ljubezen do petja povezuje že od otroških dni. Vodja skupine Veronika Šmid pravi, da jih med seboj povezuje tudi močno prijateljstvo, zato so pesmi zapete še bolj ubrano. Prijateljstvo vas povezuje že od malih nog? Sprva smo vse prepevale pri otroškem cerkvenem pevskem zboru, ki ga je takrat vodila zborovodkinja Martina Ferlan Kavčič. Naučila nas je veliko lepih cerkvenih pesmi, ki smo jih večglasno prepevali ob spremljavi kitar ali orgel. Po dolgoletnem prepevanju je bilo pevcev vedno več, poleg tega pa je bila opazna tudi velika starostna razlika. Zato smo starejša dekleta začela prepevati v mladinskem pevskem zboru, otroci pa v otroškem. Zborovodkinja Martina se je kmalu poročila na Šentjošt in mladinski zbor predala v moje roke. Še naprej smo vsako soboto zvečer prepevale pri večerni sveti maši. Ker pa smo dekleta kaj hitro postala dijakinje, je bilo časa za vaje vedno manj, tako da nas je na koncu ostalo le še šest. Takrat pa se je vse skupaj šele začelo … Tako je. Prvič smo kot dekliški sekstet javno nastopile na dobrodelnem koncertu v Polzeli leta 2007, kjer so denar zbirali za škodo, ki so jo povzročile poplave v Železnikih. Naši glasovi so v cerkvi večglasno zadoneli ob zvokih kitare in flavt. Na koncu smo požele bučen aplavz, kar nam je dalo še več veselja in potrditev, da z našimi ubranimi glasovi lahko še nekaj ustvarimo. Kmalu za tem smo bile kot gostje vabljene na koncert Upokojenskega pevskega zbora Železniki. Dekleta smo se povabilu z veseljem odzvale, za nastop pa pripravile pesmi, ki so bile pisane Odprtje Čipkarskih dni v Železnikih julija 2013 (Foto: osebni arhiv) na dušo poslušalcev v dvorani. Vključile smo ljudske pesmi, predvsem takšne, ki so nam vsebinsko pisane na kožo (Sem deklica mlada vesela, Pa ta jutranja zarja, Nocoj je ena luštna noč ...), poleg tega pa ni manjkala niti kakšna pesem z zabavnega repertoarja. Za konec smo zapele še dve pesmi skupaj s Harmonikarskim orkestrom Niko Železniki, ki so bili prav tako gostje koncerta, in z Upokojenskim pevskim zborom pod vodstvom zborovodkinje Minke Šmid. Dekleta smo veselega in preprostega značaja, zato ob narodno-zabavni glasbi in ob zvokih harmonik še posebej uživamo. Dobile smo potrditev, da so bili poslušalci nad našim petjem navdušeni, zato smo se odločile, da sestavimo dekliško vokalno skupinico, saj smo do takrat pele le v cerkvi. Tako so nas ljudje spoznali in leta 2013 smo nastopile na odprtju Čipkarskih dni v Železnikih, kjer smo občinstvo navdušile s priredbami znanih pesmi skupine ABBA, še najbolj pa je poslušalce pritegnila pesem Kako raste mama, pri kateri je solo zapela naša pevka z nosečniškim trebuščkom. Kako izberete pesmi, ki jih prepevate? Pri izbiri repertoarja smo predvsem pozorne na to, kakšno občinstvo imamo pred seboj in kakšne pesmi bodo za našo dušo najbolj primerne. Vsa dekleta smo mnenja, da pesem mora pri poslušalcih preprosto 'vžgati'. V našem repertoarju tako najdemo ljudske pesmi, zabavne in popularne pesmi, zelo rade pa zapojemo tudi kakšno narodno-zabavno pesem. Pevske glasove popestrimo z različnimi glasbili, največkrat so to klaviature, kitara in duet flavt. Vse bolj pogosto pa pojemo tudi na 27 cerkvenih porokah. Prav je, da predstaviva celotno zasedbo dekliškega seksteta. Seveda. Članice seksteta smo: Manca Kavčič, Maja Tomaševič, sestri Katarina Mohorič in Erika Mohorič Demšar, moja sestra Polonca Pokorn in jaz kot zborovodkinja. Med nami sta dve že poročeni. Povprečna starost deklet je štiriindvajset let, zato smo vse še pridne študentke. Glasbeno izobrazbo smo pridobile v glasbenih šolah, dve na srednji glasbeni šoli, sama pa zaključujem študij na Akademiji za glasbo, smer glasbena pedagogika. Za poletje imamo že predvideno petje na porokah, poleg tega pa enkrat na mesec ob sobotah še vedno pojemo pri maši v Železnikih. Smo polne energije in veselja, zato smo vsakega povabila zelo vesele. Nina Drol Marec 2015 Ribiška družina Železniki Ni lepšega, kot umiriti misli in duha, čakajoč, da za trnek pocuka riba, medtem pa uživati ob blagozvočnih zvokih narave. Predsednik Ribiške družine Železniki Ferdinand Šmid pa je pojasnil, da biti pravi ribič pomeni tudi, da premoreš krepko mero odgovornosti in delovnih navad. Kakšno območje obsega vaš ribolovni revir? Selški ribiški okoliš obsega Selško Soro od izvira do bivšega Konjskega broda (Praprotno) s pritoki. Skupna površina predstavlja petintrideset hektarjev vodne površine. Za ribolov je namenjenih devetnajst hektarjev, kar predstavlja šestinpetdeset odstotkov vodne površine, ostale vodne površine pa so namenjene za gojitev salmonidnih vrst rib, za rezervat za plemenke in genskega materiala. Ribolovna je samo reka Sora. Ta je razdeljena na dva dela, in sicer revir A, ki zajema sotočje Zadnje Sore s Sorškim potokom nad Podroštom pa do jezu Podzavernik v Selcih, ter revir B, ki poteka od jeza Podzavernik do nekdanjega Konjskega broda, kjer mejimo z RD Sora iz Škofje Loke. V revirju A je tudi rezervat za plemenke, in sicer od Dermotovega jeza do Škovincovega mostu. Turisti lahko lovijo v obeh revirjih od 1. maja do 30. septembra, karte pa lahko kupijo v gostilni Pri Slavcu na Zalem Logu, v gostišču Pri Zalogarju v Dolenji vasi in bifeju Pri Kislu na Bukovici. Pogovarjamo se tudi o možnosti spletnega nakupa. Kako bi ocenili preteklo leto v Ribiški družini Železniki? Leta, ki je za nami, se bomo ribiči spominjali kot uspešnega. Pomladi je bila z občino Železniki izpeljana očiščevalna akcija in ribiči se udeležimo predvsem čiščenja bregov reke Sore in pritokov. Čeprav to delamo že mnogo let, ne razumemo, kako lahko občani še vedno tako neodgovorno odlagajo odpadke na bregove vode. Ko pride do visokih vod, voda to odnese in odloži kjer koli. Z odprtjem gostinske dejavnosti se je pokazala potreba po zaprtem ogrevanem prostoru, zato smo poleti en prostor preuredili v gostinsko sobo, da goste ob slabem vremenu ne zebe. Zelo smo bili veseli odprtja posodobljene in povečane čistilne naprave na Studenem, ki bo zagotavljala čiščenje vseh odpadnih voda. Prizanesljiva pa je bila tudi narava, tako da ni bilo poplav in suše, pa tudi gradbenih posegov v vode je bilo zelo malo. Ker imamo svojo ribogojnico, nam ta nalaga veliko dela. Vsako leto moramo očistiti in razkužiti vse bazene za vzrejo rib. Decembra se prične smukanje potočne postrvi, februarja pa šarenke. Potem je treba ikre prebirati in ko se ribe zvalijo, jih pričnemo krmiti. Ko potočnice zrastejo do velikosti tri do pet centimetrov, se jih aprila vloži v gojitvene potoke. Slednje je treba prej izloviti. Šarenko gojimo za prodajo in dopolnilno vlaganje za športni ribolov. Kljub vsemu pa si vzamemo čas za športni ribolov, pri čemer si ob jutranjem ali večernem času ob ali v vodi naberemo nove energije. narskega inštituta Veterinarske fakultete ljubljanske univerze. Šarenke, vzgojene v naši ribogojnici od smukanja do konzumne velikosti, so kvalitetne, saj velikost, primerno za prodajo, dosežejo v treh ali štirih letih. V profesionalnih ribogojnicah z intenzivno prirejo pa jih prodajo po enem letu starosti. Pri nas lahko kupite samo naše, pri nas vzgojene ribe, in sicer ob četrtkih od 15. do 17. ure ter ob sobotah od 9. do 11. ure. Ob sobotah in nedeljah pa vam jih naš najemnik ribiških prostorov Milan Tomše tudi speče, zato vsi ljubitelji tovrstne hrane lepo povabljeni, da nas obiščete! Odlov gojitvenega potoka (Foto: Tomaž Župec) kakšna vrsta. Poplave v letu 2007 so nam odnesle več kot polovico vseh rib, veliko škode pa je nastalo tudi s kasnejšo sanacijo. Tudi gradbeni posegi spreminjajo naravno podobo vodotokov. Območja, na katerih je rastlo rastlinje in korenine dreves, se je spremenilo v kamnomete in betonske škarpe, ribe pa so izgubile skrivališča in naravna drstišča. Vsi skrbijo samo za hitro odtekanje vode, kar povzroča poglabljanje struge in nižanja nivoja vode. Posledično se voda poleti bolj segreva in negativno vpliva na populacijo potočne postrvi. Z intenzivnim vlaganjem rib se je stalež rib že popravil, naravnih tolmunov in bregov rek pa nam ne bo nihče več povrnil. Ribiči se obračamo na projektante in izvajalce del, naj skrbijo za čim večjo ohranjenost naravne podobe vodotokov. Katere vrste rib najdemo v vašem ribiškem okolišu? V naših vodah živijo potočna postrv, lipan, šarenka, klen, pohra, blistavec, kapelj, rak koščak in še Med drugim skrbite, da ribe živijo v čim bolj čisti in zdravi vodi. Kakovost vode je boljša kot pred desetletji, kar nas navdaja z optimizmom. Že prej sem omenil pričetek obratovanja posodobljene čistilne naprave na Studenem. Kakovost vode se bo še izboljšala z izgradnjo kanalizacije na Racovniku v letošnjem letu. Vse to pripomore, da ribe živijo v čistejši vodi in so tako zdrave in užitne. Zdravstveno stanje rib v ribogojnici kontrolira veterinarka z Nacionalnega veteri- Ribiški dom (Foto: Nande Šmid) 28 Vam naravni sovražniki rib povzročajo velike preglavice? Pri nas je od ribojedih ptic stalno prisotna siva čaplja, ki zaradi vse večje populacije dela veliko škode v ribolovnih revirjih, še bolj pa v gojitvenih potokih, zato je uspeh sonaravne gojitve slab. Kormoran se pojavlja občasno v zimskem času in pleni predvsem v Sori do Selc. Imamo tudi nekaj malih hidroelektrarn, pri katerih je problematično nespoštovanje predpisanega ekološko sprejemljivega pretoka, kar neugodno vpliva na ribje populacije in zmanjšuje njihovo reproduktivno sposobnost. Je zanimanja za vašo dejavnost dovolj? Letos sta se nam pridružila dva nova člana, tako da imamo eno članico in petintrideset članov. Podmladka ni, v povprečju smo stari kar petinpetdeset let. Zaradi padanja članstva v celotni zvezi je RZS razglasila tretjo soboto v juniju za dan slovenskih ribičev. Mi na ta dan pripravimo dan odprtih vrat. Vsem, ki pridejo, predstavimo našo družino in delo. Za delo z mladino pa moramo najprej dobiti dobrega mentorja, potem pa se bomo povezali z šolo, kjer se bomo predstavili in poskušali navdušiti mladino za to dejavnost. Nina Drol Iščemo raznašalce Loškega utripa. Info: 041/233-350 Marec 2015 29 Marec 2015 Bric v Škofji Loki Edvarda Erzetiča je težko opisati z nekaj besedami, saj je njegova vsestranskost prav neverjetna. Edo, kot ga kliče večina, je namreč dialektolog, fotograf, velik ljubitelj kulture, planinski vodnik, humorist, pisatelj aforizmov …, ki že več kot dvajset let živi v Škofji Loki. Slednja mu je tako ljuba, kot so mu ljuba domača Goriška brda. Rojeni ste v Goriških brdih. Kako in kdaj vas je pot zanesla v srednjeveško lepotico? Kaj imate radi v Škofji Loki? Že od malega me je navduševala tehnika in želel sem si, da je tudi moja poklicna pot povezana s tem. Tako sem v roke dobil prospekt za Iskrino šolo v Kranju in ker na Goriškem ni bilo nobene primerljive šole, sem leta 1956 prišel v Kranj. Po končani šoli sem se zaposlil v Iskri in tam dočakal pokojnino. Pri svojem delu, ki je bilo zelo raznoliko in tudi zahtevno, sem zelo užival. Ko je prišel čas upokojitve, sem se preselil v Škofjo Loko. Zanimivo, čeprav Škofje Loke nisem dobro poznal, sem si od vedno zamišljal, da bi v njej lahko živel. Takoj sem ugotovil, da je tukaj precej večji mir kot v Kranju. Všeč so mi ljudje, izredno prijetna za uho pa mi je tudi loška govorica. Želim si, da bi je slišal veliko več. Spoštujem ljudi, ki govorijo oziroma obdržijo svoje narečje in se ga ne sramujejo tako, kot se ga sramujejo moji rojaki. dal en stavek, lahko sredi Pekinga, pa boš vedel, da je iz Žirov. Mar ni to fantastično? Velik pomen dajete slovenskim narečjem. Napisali ste tudi Slovar narečnih, etimoloških in toponomastičnih izrazov vasi Gradno in Višnjevik v Brdih. Ta slovar je plod tridesetletnega dela. Od kod tolikšna ljubezen do narečja? Mama Fanica in ata Hilarij sta mi bila 'Trubar' in 'Toporišič'. Njima v spomin sem napisal slovar. Prva izdaja je imela tisoč besed, druga (izdana leta 2007) že preko dva tisoč, sedaj bi jih bilo še več. Od kod ideja? Ko sem prihajal domov, sem videl, da govorijo drugače kot takrat, ko sem odšel od doma. Dialekt se je močno spremenil, in to na slabše. Da se ne bi izgubila 'kaseta', ki mi jo je dala mama, ko sem šel v Kranj, sem začel narečne besede zapisovati. To je bila nekakšna prapotreba. Moj slovar je spodbudil tudi druge, da so se lotili podobnih projektov. Pogrešam tak slovar loškega narečja. Jaz bi kupil izvod številka ena, če bi bil numeriran. Poljanci ga imajo in je odličen. Po tri izvode mojega slovarja imajo na oddelku za slavistiko v Varšavi in v Moskvi. Zakaj? V dialektu so korenine jezika. Žirovec bo pove- Ohranjanje slovenske folklore, bodisi skozi besedo, odlično krajevno poznavanje Slovenije, ples ali pesem vam veliko pomeni (mimogrede, Edo je tudi odličen pevec – op. a.). Ali to dandanes dovolj ohranjamo? Mislim, da ne. Premalo se zavedamo lepote, ki nas obkroža. Kot sem že omenil, narečja izginjajo in se umikajo anglicizmom. Sam sem zelo alergičen na slogan 'I feel Slovenia'. Za ohranjanje narodne identitete je pomembna kultura v vseh svojih razsežnostih. Moja glavna preokupacija v življenju je kultura: planinska, jezikovna, povezana z zamejskimi Slovenci … To rad delam. Pokrov čez vse to pa je humor. Brez humorja je človek prazen. Humor je takšna klinika, da je nimata ne Ljubljana in ne Freising (smeh). nju'. Te stvari delujejo na človeka analgetično. Hm, najljubši aforizem? Mogoče naslednji: »Pri nas vsi po vrsti nekaj skrivajo. Tajkuni in ostali bogatini nakradeno, reveži pa svojo revščino.« Ali pa: »Zgodovina, v katero je primešana tudi laž, se odlično prodaja.« Iz srednjeveške lepotice se še vedno zelo pogosto odpravite po poti rojstne grude … Tam imam počitniško hišico oziroma bolj zavetišče (smeh), kjer preživljam čas v sobivanju z naravo. Veverice so moje prijateljice. Občudujem živali, ptičev je toliko, da neprestano uživam v njihovih simfonijah. Narava je čudovita tako podnevi kot ponoči z mističnimi zvoki čukov, sov … Tega nima noben hotel s petimi zvezdicami. No, posebno doživetje pa je tudi vsakoletna trgatev pri nečaku. Edo Erzetič je par desetletij zbiral narečne besede svojega rojstnega kraja in jih tudi izdal v knjižni obliki. Na katero vino prisegate: rebulo ali cabarnet souvignon? Ha, ha. Rebula je gospa številka ena za naš kraj, je najstarejša Brika. Spoštujem jo, ker je prav moja vas njen rojstni kraj, vendar po kosilu sam bolj prisegam na črno vino, konkretneje na cabarnet souvignon, mešan z merlotom. sem prejel tudi nekaj nagrad. V hribe te potegne duša, ne noge. Hribe preprosto vzljubiš. Planinarjenje je zdravilišče za dušo, v hribe greš po dozo zdravja (smeh). Izletov več ne organiziram, saj mi leta tega ne dovolijo. V preteklosti sem tudi nosil pohodnike, če je bilo treba, ampak bolje to, kot da bi oni mene. Pri šestinsedemdesetih letih je treba biti pameten. Na teh izletih sem s fotoaparatom ovekovečil lepo število izjemnih dogodkov in naravnih lepot. V Iskri sem skrbel za vitrino, fotografije opremil z besedilom in marsikdo se je prav zaradi tega priključil planinski sekciji. Ja, to so lepi spomini. In v starosti živimo od spominov. Če tega ne bi imel, bi razmišljal izključno o tem, kaj me bo jutri bolelo. Še vedno ste polni ustvarjalnosti in načrtov. V vašem predalu na izdajo čaka odlična knjižica aforizmov s pomenljivim naslovom Iztrebki. Želim vam, da čim prej ugleda luč sveta. Vem, da izbira ni lahka, pa vendarle, kateri je vaš najljubši aforizem? Verzijo za izdajo sem pripravil že leta 2013, vendar za izdajo potrebujem šeststo evrov, ki pa jih, žal, nimam. Od takrat sem napisal še osemdeset novih aforizmov. Aforizem je nit med humorjem in resnostjo. Moji aforizmi so nastajali iz potrebe po izkašljevanju, očiščevanju oziroma po 'iztreblja- Kdaj pa ste se zaljubili v fotografijo in zakaj? Ljubezen do fotografije je nastala v povezavi s planinarjenjem, nad katerim sem se tudi zelo navdušil. Dolga leta sem bil planinski vodnik pri Planinski zvezi Slovenije, za kar 30 Kateri pa je vam najbolj ljub? Kar nekaj mi jih je zelo všeč. Če pa moram izbrati enega, naj bo: »Padanje standarda delavcev je najbolj nevarna padavina na sončni strani Alp.« Klavdija Škrbo Karabegović AFORIZMI Težko je prenašati ljudi, ki so polni samih sebe, v notranjosti duše pa kar bobni od praznine. V naši državi so dovoljene vse lumparije pod pogojem, da te zapusti spomin. Kot volonter nepreklicno odstopam zaradi bolezni! Bolezen je znana pod imenom 'razsevki idealizma'. Nič ti ne pomaga, ker se nahajaš v božji bližini, če pa si obrnjen proti hudiču. Beseda je puška, ki ubije najprej strelca. Sodišče prosim, da obravnava mojo zadevo tako, da bo zastarala. Če imaš v družbi različno mnenje, si mimogrede rizična skupina. Lačni volivci sitemu kandidatu ne verjamejo več. O pravičnosti govorimo takrat, ko jo najmanj čutimo. Zakaj nam politiki že navsezgodaj pripovedujejo pravljice za lahko noč? Marec 2015 Povabili smo se na kavo … V glasbo moraš vložiti svojo dušo Andreja Derlinka poznamo kot pevca ansambla Suha špaga in voditelja prireditve Smučanje po starem, na kateri zabava staro in mlado. Je član Rovtarjev, ki ohranjajo tradicijo smučanja in kolesarjenja po starem. Teme najinega tokratnega pogovora so tiste, ki mu v življenju tudi največ pomenijo: glasba, humor in seveda Rovtarji. Andrej, po čem vas ljudje poznajo poleg glasbenih nastopov in smučanja po starem? Ločani so me poznali že prej, ker sem najprej živel v Škofji Loki. Rojen sem na Trati in se še vedno štejem za Tračana, čeprav zdaj živim v Javorjah. Ljudje so me poznali po naši domači obrti – doma smo namreč imeli sitotisk. Znan sem bil tudi po tem, da sem bil zmeraj bolj veselega značaja. Kot pevca v ansamblu Suha špaga pa me ljudje poznajo šele zadnja leta. Včasih smo z ansamblom zelo intenzivno nastopali, imeli smo tudi po sto dvajset nastopov v enem letu. Kjerkoli se je kaj dogajalo, je bila zraven Suha špaga (smeh). Torej se niste že od malih nog ukvarjali z glasbo. Ko sem bil majhen, za glasbo nisem imel časa. Moral sem veliko delati in pomagati mami, ker mi je oče umrl, ko sem bil star sedem let. Po naravi je bil veseljak in družinski človek, tako da sem svoj smisel za humor verjetno podedoval po njem. Ko sem se izučil, sem odšel v vojsko, po prihodu domov pa sem začel skrbeti za družino in graditi hišo. Tista leta nisem imel veliko časa za glasbo, šele pri štiriinštiridesetih letih sem se začel ukvarjati s petjem. Takrat so me prijatelji povabili v Pevski zbor LTH, a so potrebovali veliko časa, da so me v to pregovorili. Vedno sem si namreč govoril, da nimam dovolj posluha, toda na srečo se niso vdali. Ti ljudje imajo zasluge zato, da danes lahko zapojem kakšno lepo pesem. Pri tem zboru sem dobil potrebno glasbeno znanje in mu ostal zvest naslednjih dvajset let. Niste samo pevec, ampak tudi vodja Suhe špage. Zakaj ste Rovtarji ustanovili ta ansambel? Kamorkoli smo se Rovtarji na začetku odpravili, nam je nekaj manjkalo, in to je bila zabava. Da bi popestrili naše druženje, se je kateri od Rovtarjev ob različnih priložnostih pojavil z ribežnom ali škaf basom. Ker so se naši glasbeniki občasno pridružili različnim zasedbam, smo se domislili, da bi Rovtarji ustanovili svoj ansambel. Ribežen in škaf bas Andrej na prireditvi Smučanje po starem zabava vse generacije gledalcev. (Foto: Aleksander Igličar) Glasba je ena od stvari, ki mu v življenju pomenijo največ. (Foto: Tanja Oblak) lasten pristop – to je tisto pravo. Mlade ansamble zelo srbijo prsti, ampak noben glasbenik ne raztegne harmonike tako, da jo skoraj pretrga. Velikokrat igrajo tisto, kar se sicer lepo sliši, nima pa duše. Toda če v glasbo ne vložiš duše, potem iz nje ne moreš izvabiti tistega pravega zvoka. smo že imeli, dodali smo harmoniko, kasneje pa še bariton in klarinet. Tako se je začelo. Ansambel deluje že skoraj dvanajst let, izdali ste tudi tri zgoščenke. Kako ponosni ste na to? Pri svojih triinsedemdesetih letih sem res ponosen, da nam je to uspelo in da se vse tri zgoščenke med seboj nekoliko razlikujejo. Zadnjo zgoščenko Ko prsti zasrbijo smo izdali pred dvema letoma, prvo leta 2004 in drugo 2008. Leta 2009 nas je Radio Veseljak za ohranjanje ljudskega izročila razglasil za častne godce Slovenije. Ste tudi voditelj vsakoletne prireditve Smučanje po starem. Kako ste se znašli v tej vlogi? Najprej smo najemali voditelje, potem pa smo ugotovili, da je drugače, če prireditev vodi nekdo, ki pozna smučarje in jih lahko predstavi tako, kot se spodobi. Pa še nekaj je – vodenje prireditve v Škofji Loki in to, da lahko nekaj povem, je balzam za mojo dušo. Ko smo nekoč igrali s Suho špago in sem stopil k mikrofonu, so me Drži, da glasba Rovtarjem v tujini odpira marsikatera vrata? V avtu imam vedno prenosno ozvočenje, tako da kjerkoli lahko kaj zapojem ter tako popestrim dogajanje sebi in drugim. Ljudje komaj čakajo na to in so tega zelo veseli. Ko smo bili nazadnje na Poljskem, sem imel s seboj ozvočenje, tako da smo lahko peli tudi na ulici. Ljudje so potem rekli: »Glejte, to so pa Slovenci.« To je tisto vzdušje, ki ga naredi glasba in za katerega ni potrebno veliko. Nam v Sloveniji primanjkuje takšnih ansamblov, kot je Suha špaga? Naša glasbena scena je zasičena z ansambli, ki so si med seboj zelo podobni, in to ni dobro. Biti moraš nekoliko drugačen in imeti svoj 31 Rovtarji v šali povlekli nazaj, da sem nehal govoriti (smeh). Od kod črpate ideje za vaše šale, s katerimi zabavate ljudi v Škofji Loki? Na vodenje se posebej ne pripravljam, moje šale pridejo same po sebi. Ko enkrat odprem usta in ko vidim določenega človeka, ne morem, da ga ne bi predstavil tako, kot mu pristoji. Tekmovalce dobro poznam, vem, če so bolj zadržane narave ali če so bolj za hece. Pozoren sem le na to, da ujamem tisto pravo mero humorja. Do zdaj se sicer čez mene ni še nihče pritožil (smeh). Po zadnji prireditvi sem dobil veliko čestitk, češ, Andrej za sobotno prireditev pa vsaka čast. In to je največje priznanje, ki ti ga ljudje lahko dajo. Luka Mlakar Marec 2015 Ni važno imeti, temveč biti V času svojega letenja je dosegel višino 25.000 metrov, videl okroglino zemlje, belo atmosfero in črno nebo. »Nekateri letalci so rekli, da so podnevi videli zvezde, jaz jih nisem,« zadovoljno pove Vojko Gantar, upokojeni polkovnik letalstva, poveljnik eskadrilje. Z osemnajstimi leti je prvič samostojno letel z letalom, pri dvaindvajsetih pa presedlal na nadzvočna letala. V svoji bogati letalski karieri je pilotiral kar dvanajst različnih letal. Pa začnimo od začetka. Vaša pestra življenjska pot se je začela v Idriji. Kakšni so vaši spomini na otroštvo in kaj vas je navdušilo za poklic pilota? Oče je bil brivec, po vojni pa je delal kot rudar. Štirje otroci smo bili vajeni skromnega življenja. Bil sem živahen otrok, zato me je mati vpisala v glasbeno šolo, plesne in kuharske tečaje, pevski zbor, telovadbo, gospodinjstvo, taborništvo ... Zraven sem stricu pomagal pri delu na kmetiji in gradnji hiše. Zaradi garaškega dela sem imel 'oguljen' hrbet in hudo poškodovane roke. Na zdravniških pregledih za pilota so me vprašali, od kje mi to in sem jim preprosto dejal: »Ja, bajto gradimo!« Idrija je znana po velikem številu fantov, ki so se odločili za poklic letalca. Leži v kotlu in zdi se mi, da so ljudje želeli odleteti iz njega. S prijatelji smo se skupaj navduševali nad poklicem in občudovali pilote, ki so bili kot astronavti. S štirinajstimi leti ste se vpisali na letalsko gimnazijo v Mostarju. Za odraščajočega fanta je najverjetneje težko živeti tako daleč od družine? Sprejet sem bil na letalsko gimnazijo ter še na metalurško, glasbeno in rudarsko šolo. Odločil sem se za pripravljalno šolo za letalsko akademijo, na katero se nas je prijavilo 14.500, sprejeli pa so nas le sto petdeset in od tega nas je samo polovica dokončala šolo. Štiriletni gimnazijski program smo predelali v dveh letih, imeli smo tisoč ur letno več predavanj kot klasične gimnazije. Pouk je potekal tudi ob sobotah. Delovni dan je bil sestavljen iz sedmih ur pouka, treh ur učenja ter obšolskih dejavnosti. Ukvarjal sem se s športom in v šolskem glasbeno-zabavnem ansamblu igral saksofon. Tudi počitnic smo imeli pol manj kot v drugih šolah. Šolanje je bilo zahtevno s strogo disciplino. Kar nekaj dijakov je pobegnilo domov. Jaz sem vedel, da zame to ni mogoče. Oče mi je ob odhodu dejal, da sem si to pot izbral sam in da domov lahko pridem samo še na obisk. Prvo leto smo se veliko pretepali med seboj in si tudi na ta način ustvarili položaj v skupini. Vojko Gantar med potjo po Caminu vrhunski pilot. Običajno smo leteli trikrat tedensko, po dva leta dnevno. Po študiju sem opravil še izpit za poskusnega pilota, pri triindvajsetih letih pa še za inštruktorja. Pri tridesetih letih smo v letalstvu že veljali za starce, po naše imenovani 'papa štrumfi'. Iz gimnazije ste vstopili na Letalsko akademijo v Zadru. Kako so v tistem času šolali letalce? V začetku smo se učili teorije, kasneje pa praktičnega letenja na motornih in reaktivnih letalih. Vodstvo je kadetom glede na sposobnosti odredilo vrsto letala (lovsko, izvidniško …). Dodelili so me v lovsko letalstvo, ki je bilo najbolj čislano. Prešolanje na vsako naslednje letalo je trajalo približno eno leto. Po petnajstih letih lahko dokončaš vse stopnje in postaneš Letalstvo je v teh letih zelo napredovalo. Kakšna je bila oprema v času vaših poletov? Oprema je bila primerna tistemu času. Z vsako generacijo letal prihaja boljša, bolj sofisticirana. Zaščitna obleka za letenje na nadzvočnih letalih je bila zaradi atmosferskih in gravitacijskih pogojev na velikih višinah in hitrostih popolnoma prilagojena našemu telesu. Letala danes zaradi zakonov fizike ne dosegajo večjih hitrosti kot takrat, prišlo pa je do velikih sprememb na področju notranje in elektronske opreme. Takrat so bili izrednega pomena znanje praktične matematike, hitri izračuni, navigacijski postopki, danes pa je vse vodeno računalniško. Takrat smo se morali orientirati z lastnimi hitrimi izračuni. Za običajen polet smo potrebovali od pet do šest ur priprav. Bil sem tudi član in vodja preiskovalnih timov za letalske nesreče, kar je bilo zelo naporno in zahtevno delo. Na leto ste opravili približno dvesto petdeset letalskih dni. Kako je to vplivalo na vaše zasebno življenje? Zasebnega življenja skoraj ni bilo. Vojko Gantar ob letalu 32 V prvih desetih letih smo imeli zelo malo časa za družine in aktivnosti. Služboval sem v Skopju, Prištini, Beogradu in Puli. Med službovanjem sem se dve leti šolal tudi na poveljniški štabni akademiji v Beogradu. S sedemindvajsetimi leti sem postal poveljnik eskadrilje, v kateri je bilo do petdeset pilotov in letal ter tristo petdeset ljudi – tehničnega osebja. Leta 1991 sem izstopil iz vojske, pri tem doživel veliko hudih stvari, se prijavil v TO in deloval za Slovenijo. Vojna se je na srečo kmalu končala. Ker sem še vedno živel v Puli, sem pomagal pri oblikovanju hrvaške vojske v vojni za osamosvojitev. Leteli ste tako v ruskih migih kot ameriških sabrejih. Kakšna je bila razlika med vzhodnimi in zahodnimi letali? V času informbiroja je bila vojska oborožena z ameriškimi letali. Po normalizaciji odnosov z Rusi pa se je pričelo kupovanje ruskih migov. Ameriška letala so bila podzvočna, ruska nadzvočna. Američani so veliko pozornost posvetili udobju, klimi, osvetlitvi, lahkotnemu upravljanju in navigacijskim inštrumentom. Motor je bil tih. Če je začel nekaj 'mleti', si vedel, da je nekaj narobe. Za razliko od njih so bili migi ozki, slabše pregledni in bolj robustni. Motor je bil izredno glasen, če je začel delovati tiše, so bile na pomolu težave. Z migom sem dosegel hitrost 2400 kilometrov na uro. Marec 2015 V tistem času je bil za letalstvo značilen visok riziko. Kako ste se spopadali s pritiskom? V letalstvu se ne smeš zanašati na srečo. Ob vsakem letu te lahko preseneti vreme, okvara, gorivo … Kar šteje, je praktično znanje in izurjenost . Od nas je bilo zahtevano stoodstotno znanje. Kot profesor sem zahteval isto. V določenem obdobju se je v letenju zgodilo ogromno nesreč, zato smo veliko hodili po pogrebih. Nekateri so se ponesrečili že med samim šolanjem. V določenih generacijah odhoda v pokoj ni doživelo celo do petdeset odstotkov pilotov. Imam kar nekaj raznolikih prigod, v katerih sem jo za las odnesel. Naj omenim še to, da so mi Iračani ponudili nepredstavljivo vsoto denarja, če bi šel k njim za inštruktorja letenja. Veliko bi lahko še povedal, za več romanov. Po tem službovanju mi je v resnici vsak dan življenja podarjen. Ker sem se upokojil razmeroma mlad, sem delal še veliko različnih stvari. Bil sem oskrbnik planinske koče, planinski vodnik, pastir in mlekar v planinah, vzdrževalec jaht, kuhar v restavraciji, delal sem z mladimi v stiski, ribaril in školjkaril na morju, kiparil v lesu, gradil hišo … Zelo rad potujem in spoznavam svet ter domovino. znanje, da v materialnem smislu zelo malo rabimo za življenje in da veliko pomenijo drobne stvari in lepi odnosi. Obremenjujemo se z nepomembnimi stvarmi: prestižnimi avti, hišami, znamkami Pred leti ste se odpravili tudi na romanje v Santiago de Compostela. Zakaj ste se odločili za ta podvig? V letu 2010 sem zbolel. Šest mesecev po zahtevni operaciji sem se že odpravil na pot. Za romanje sem se poleg želje po avanturi, športu in zdravju odločil tudi zato, ker je v času moje bolezni veliko prijateljev molilo za moje zdravje ali drugače mislilo name. S tem sem se jim želel zahvaliti. Pot sem začel v St. Jean Pied du Port in jo nadaljeval čez Pireneje do Santiaga de Compostele in naprej vse do Atlantika. Pot je bila dolga 1060 kilometrov, prehodil sem jo v enaintridesetih dneh. V Santiagu sem se udeležil maše in misli posvetil vsem, ki so mi želeli dobro. Na poti sem opravil z jezo in zamerami. Čez pol leta sva ponovno skupaj z ženo Milojko prehodila lep del Camina. oblačil in kozmetike, elektronike. Žal pa nekateri nimajo niti osnove za preživetje. Bolj bi se morali povezati z naravo in med seboj. Ni važno imeti, temveč biti. Nika Arsovski Župan čestital občanki za petindevetdeseti rojstni dan Župan škofjeloške občine mag. Miha Ješe je 27. februarja čestital Albini Grundner ob praznovanju njenega visokega jubileja. Gospa Albina je legendarna Ločanka in nekdanja telovadka, ki je ponosna, da je bila članica škofjeloškega sokolskega društva. Župan je slavljenki, ki kipi od dobre volje in humorja, podaril šopek in posebno izdajo knjige o Škofjeloškem pasijonu. Albina je za rojstni dan imela skromno željo: »Želim si, da bi bila še naprej obdana z dobrimi ljudmi.« Dodala je, da se za visoko starost lahko zahvali strogi vzgoji in disciplini, ki je današnja mladina ni deležna. Luka Mlakar Vaše življenje je izredno raznoliko. Kaj vas vodi po vsem tem času? Vedno sem bil radoveden. Samo romanje pa mi je potrdilo spo- 33 Albini Grundner je v življenju največ pomenila telovadba. (Foto: Luka Mlakar) Marec 2015 Bog je dal, a je hudič ‘naštimal’ Anton Gorjup se je rodil v fari Razbor, v bližini Jurkloštra. Doma je bilo več otrok, dve sestri sta umrli za davico. Življenjske poti so ga po odsluženi vojaščini zanesle v Žiri, kjer živi še danes. Pri triinosemdesetih letih je eden redkih, ki še zna izdelati čevelj od a do ž. Večkrat je že premagal težko bolezen, pravi, da predvsem z dobro voljo. Njegova štajerska duša se med žirovskimi hribi ni nikoli počutila ujeto. S številnimi prijatelji, s katerimi se še zmeraj druži, rad zapoje, pomožuje in se poveseli. Kaj vas je nagnalo, da ste šli s trebuhom za kruhom? Časi po drugi svetovni vojni so bili težki. Na vseh koncih smo iskali priložnosti za šolanje. Najprej sem šel k kmetu služit, ker ni šlo drugače. V vasi, kjer sem živel, je delal čevljar. Ko sem šel k birmi, ga je mama prosila, če mi jo veže. Ob tej priložnosti mi je podaril tudi čevlje. Potem me je peljal okoli stojnic, ki jih je bilo polno ob cerkvi, rekoč, da mi bo najprej kupil verižico, uro zanjo pa malo kasneje. A je čez dvajset let umrl, ne da bi izpolnil obljubo. K njemu sem šel potem za vajenca, moral sem biti vesel, da me je sprejel. Žal nisva naredila učne pogodbe, kar je padlo v oči moji mami, s trmo in pregovarjanjem pa je dosegla, da je mojster uredil stvari po predpisih. Najprej so mi dali stare čevlje, da sem jih očedil, kaj popravil, zašil. Takrat se čevljev ni stran metalo. Ko sem jih dobil v roke, so že bili na vseh koncih zašiti, 'potemplani' in okovani z žeblji, da so stali skupaj. Do čevljev so imeli lastniki drugačno spoštovanje kot danes. Lahko se jih je kupilo tudi na karte, štirideset kart je bilo treba za par. Žal je bilo tako, da se je težko našlo ustrezno številko. V delavnici smo jih pogosto predelovali, do pete smo jih podrli in dali na manjše kopito. Leta 1947, dobro se še spomnim, sem dobil priložnost, Anton Gorjup v mladih letih Anton s hčerko in ženo da sva zame našla prosto sobo. Najprej se mi je sreča nasmehnila. Pri Tinetu v starih Žireh. Tinetovka me je vprašala, če znam kositi in sklepati koso. Ko sem pritrdil, me je sprejela. Rekla mi je, da bom zajtrk imel zjutraj v 'kahli'. To pa ne bo kaj prida, tale 'kahla', sem si mislil! Njen sin Tomi (akademski slikar Tomaž Kržišnik)je bil takrat še šolar, pa mi je razložil, da je 'kahla' luknja v peči, kamor so dajali mleko, da je ostalo toplo. Kasneje sem se preselil k Gostišu. Tam sem bil tudi na hrani. Menz je bilo v Žireh precej: Pri Bahač, Berti, Katrniku, Pri Lipetu. Kasneje so v Alpini pričeli streči malice. Za začetek le kruh, čaj ali mleko. Šele čez leto ali dve po mojem prihodu so naredili kuhinjo. da sem prvi par naredil tudi zase. Takrat so bili zelo moderni škornji do pod kolena. Mojster mi je prodal usnje, spominjam se, da so šli z menoj tudi v Žiri. Nosil sem jih še vsaj petnajst let. Odločitev, da pridete na konec Poljanske doline, je padla potem, ko ste v časopisu videli razpis za nove delavce v Alpini in se odločili, da poizkusite srečo. Prijatelj Tone, ki se je v Alpini zaposlil pred menoj, mi je obljubil, da mi bo vse uredil. Napolnil sem vojaški kovček in sedel na vlak. Ko me je zagledal pred seboj, je zajel sapo in se udaril po čelu. Čisto je pozabil name! A ni bilo hudega. Šla sva od hiše do hiše, Kakšno delo ste opravljali? Zaposlil sem se leta 1955. Najprej sem bil na 'cvikanju'. Mlade fante so pogosto prestavljali sem in tja. To je bilo po drugi strani zelo dobrodošlo, saj sem se precej navadil, kar mi je v življenju prav prišlo. 'Cvikanje' je bilo razdeljeno na tri faze: v prvi je čevljar podlogo pribijal, v drugi je 'cvikal' opetje, v tretji pa sprednji del čevlja. 'Obštihvale' so v glavnem ženske. Od enega do drugega so vozili vozički z rogovilami, na katere smo natikali čevlje. Učil sem se urezovati tudi zgornje dele čevljev. Delavci smo se med seboj zelo lepo razumeli. Anton Gorjup 34 To so bili časi, ko še ni bilo strojev, od enega konca hale v drugega smo se slišali. Včasih, ko se nam ni ljubilo delati ali pa smo bili 'skrokani', smo kljuko vlekli, naslednji dan smo vse nadoknadili. Plače so bile revne, to je edino, kar je do danes ostalo enako. Direktor Filipič nam je zmeraj govoril, da moramo »potrpeti, da bo enkrat gotovo bolje«. A to delavcem v Alpini govorijo še danes, le da nas ni skrbelo, da bi nas vrgli na cesto. Vsako poletje smo hodili na dopust v Zlatorog zraven Umaga. Najprej smo bivali v šotorih, nato v hišicah. Edino takrat, ko smo zidali hišo, smo malo bolj varčevali. Saj res, tudi hišo ste sezidali kot ostali čistokrvni Žirovci. Saj nama z ženo ni kazalo drugega! Najprej sva stanovala pri njeni teti, potem sva se morala seliti malo sem in malo tja. Kakor hitro se je dalo, sva kupila parcelo. Marsikaj smo pri zidavi postorili sami, tako kot je bilo takrat v navadi. Zmeraj ste bili razpoloženi, nasmejani! Ste v Žireh lahko našli sorodne duše, s katerimi ste se tudi 'na štajerski način' poveselili? Včasih je bilo v okolici precej kmečkih turizmov, od Vrsnika, Žirovskega vrha do Ledin. Povsod nas je bilo dosti. Znana je bila gostilna pri Nacku v Račevi. Ko smo kupili kolesa, smo se zapeljali do Rovt Marec 2015 in Gorenje vasi. Žena me je prvič stisnila na prsi na plesu Pri Bahaču. Tega se sploh rad spomnim! Vsako nedeljo nas je zaneslo drugam. Strašno rad sem plesal. Veste, kdor ne zna, je za veliko prikrajšan. Med plesom lahko žensko stisneš k sebi, pa potem mimogrede sledi še kaj drugega … (smeh) Zelo hitro sem se pridružil tudi pevcem. Najprej sem začel peti pri mešanem pevskem zboru, ko ga je vodil Anton Jobst. Letos praznujem šestdeset let pevskih dejavnosti ter šestintrideset let igranja pri pihalni godbi. Pri njih sem igral na pozavno. Kamorkoli sem prišel, zmeraj se je kaj dogajalo! Včasih smo tudi tri dni skupaj praznovali. Zato so se dogajale tudi nenavadne reči. Nekoč, živel sem še doma, sem šel po čevlje v Celje. Domov grede sem bil od veseljačenja zelo utrujen, ulegel sem se za grm in trdno zaspal. Malo pred domom srečam soseda, ki me vpraša, kje sem bil. Odgovorim mu, da sem šel po čevlje, istočasno pa se zagledam v prazne roke. Čevlji so ostali tam, kjer sem ležal … V življenju se nabere nešteto lepih trenutkov. Katerih se radi spominjate? Rad se spominjam prepevanja v zboru. Vsak teden smo imeli vaje. Ko se je v tovarni začelo delati na dve izmeni, je pevska tradicija malo zamrla. A smo se znašli! Zmenili smo se z mojstrom, da nas je prej spustil na vaje. Večkrat me je kar sam nadomestil, da sem lahko šel. Malo se nasmehnem, ko slišim, da si nekateri želijo, da bi se stari časi povrnili. To ni možno. Danes je vse drugače. Mladi sploh ne znajo več zdravo lumpati, kot smo mi! Tudi peti ne znajo ali nočejo. No, Moški pevski zbor Alpina – vsa čast jim – so častna izjema! Poleti smo se hodili kopat v Županov kot ali v Jeri. Z malim smo bili zadovoljni. Mene je učil plavati Andželo, ki je živel na Selu. Spravil me je v vodo, prijel za noge, začel sem se daviti, a je vztrajal, naj migam, ker bom sicer utonil. Hitro sem se navadil, ker sem ga ubogal. Z družbo smo se pogosto odpravljali na različne izlete, z avtobusom ali peš. Strašno sem si želel fička, a kaj, ko ni bilo denarja. Pa sva se z Janezom Uršičem, skupaj sva delala na kontroli, hitro zmenila. Ponudil mi je kupčijo: on mi proda fička, jaz mu ga odplačam po obrokih. Vsak mesec sem mu izročil sto tisoč dinarjev, plače sem imel okoli petsto tisočakov, ni se dosti poznalo. Mimogrede je bilo leto okoli. Pred fičkom sem imel moped. Moram kar takoj povedati, da ne pozabim: fantje smo se učili vožnje na motorju, ki ga je imel v lasti takratni zdravnik dr. Karel Bernik. Imenovali smo se Maticovi pubje: Šifrar, Pisk, Frane in jaz. Bernik nas je le prosil, da natočimo bencin, če ga bo zmanjkalo. Nekoč nam je plačal vožnjo z 'ringlšpilom'. Ko smo bili v zraku, je lastnik na nas pozabil. V hišico, v katero se je zatekel, smo metali čevlje, a ni dosti pomagalo. Ko se je vrtiljak končno ustavil, smo od slabosti popadali po tleh. Kako ste se pa v vaših mladih letih imeli radi? Marsikaj je bilo drugače kot danes! Pa veliko smo se stiskali, to pa! Pa ne, da bi imeli ves čas v glavi grde misli, sploh ne! Je pa res, da nismo odnehali, če se je pokazala priložnost ... Zmeraj sem znal živeti, si privoščiti. Tudi ko se je šlo lumpat, mi ni bilo treba dvakrat reči. Ko smo imeli čas, 35 smo obiskovali kino predstave, v varnem zavetju teme smo se pogosto imeli zelo lepo. Spominjam se enega, ki je rad osvajal ženske in letal s cveta na cvet. Nekoč sta šla stavit z nekim možakarjem, da bo osvojil njegovo ženo. Revež je trdil, da je to nemogoče, pa sta se zmenila, da bo zlezel v zaboj za drva in opazoval, kaj se bo dogajalo, ko bo Casanova stopil v akcijo. Menda je imel tisti, ki se je skrival, kaj videti. Ali danes pri triinosemdesetih letih še zmeraj izdelujete čevlje? Najraje delam škornje za tiste, ki plešejo v folklornih skupinah. Najprej vzamem mero in ker so čevlji unikatni, se morajo nogi prilegati kot uliti. Sem in tja kakšen čevelj tudi popravim, zlasti ženskam, saj zelo hitro uničijo pete. A preden nehava klepetati, moram povedati še nekaj: če hočemo imeti dolgo življenje in doseči visoko starost, je prav, da se ob vsem, kar nas doleti, zavedamo, da bi bilo lahko še slabše. Lahko si tudi rečemo, že mora tako biti, a je bog dal, hudič pa 'naštimal'. Milena Miklavčič Marec 2015 Na poroko v Francijo Fizioterapevtka Valentina Samardžić je v času študija pred leti našla številne prijatelje med mlajšimi invalidi. Tako je z druščino štirih deklet (Mije, Tine, Marje in Minke), tri so na invalidskih vozičkih, za štirinajst dni odšla na potovanje v Francijo. Njihov cilj je bil Toulouse oziroma francosko podeželje še nekoliko severneje, kamor so bile povabljene na poroko francoskih prijateljev. Pot jih je vodila po Azurni obali do Marseilla, med drugim so videle Provanso, za en dan odšle v Pireneje in se kopale v Nici. Doživele so izjemno popotovanje. Pet deklet, ki so si po eni strani zelo različne, povezuje pa jih prijateljstvo, želja po izzivih v življenju in živeti na polno kljub navideznim ali resničnim oviram, ki jih prinaša življenje. »Tudi to, da smo na pot šle same punce in da se v tolikem času nismo niti enkrat sprle, je dokaz, da nismo tipične predstavnice ženskega spola. Mislim, da smo veliko manj zakomplicirane,« povedo popotnice. Njihova ideja o potovanju v Francijo je vzniknila že leto in pol pred samo izvedbo. Na prehodu v novo leto 2013 so Marja, Mija in Tina v Ljubljani gostile skupnega dragega prijatelja, Francoza Josepha ter njegovo dekle Adeline, in doživele prav lepo presenečenje, bile so namreč povabljene na njuno poroko v juliju 2014. Takoj so začele razglabljati, kako bi to izvedle. Že takrat so sklenile, da gredo za dlje časa, ne samo na poroko, da obiščejo tudi druge prijatelje v Marseillu in da gredo s kombijem. Dogovorile so se tudi, koga bodo povabile s sabo kot voznika in obenem osebnega asistenta, saj so vse na invalidskih vozičkih, tako da potrebujejo vsaj nekaj pomoči. »Tako sva se ekipi teh treh zares čudovitih deklet pridružili tudi midve z Minko,« pripoveduje Valentina. Mija Pungeršič, Valentina Samardžić, Tina Cerk, Marja Koren in Minka Brovč v družbi prijatelja Jorycka v provansalski vasici Ansouis Čas za priprave kar potrebuješ, in tisto, kar ne,« v smehu povejo dekleta in dodajo, da mora imeti vozilo povrhu vsega še rampo za dostop. Ob tem so vedele, da morajo pri organizaciji paziti na stroške. »To je pomenilo, da s seboj nesemo vse, od hrane do pijače za štirinajst dni in opremo za taborjenje, saj Francija ne samo, da velja za drago državo, ampak se je kasneje dejansko izkazalo, da je Resne priprave so se začele le dober mesec prej, seveda pa so o tem veliko govorile že prej. Zelo zahtevna je bila izposoja kombija. »Zaradi finančnih omejitev in velikosti: vanj je bilo treba spraviti dva električna invalidska vozička ter enega navadnega, skupaj pet oseb in še vso prtljago. Pri nas to pomeni res vso prtljago, tisto, res tako.« V okviru priprav je vsaka izrazila želje, kaj bi rada videla in obiskala, tako da so si približno začrtale pot oz. nekaj destinacij, pri večini pa so se držale reka: pojdi s tokom, ob dejstvu, da so bile navigacija, avtokarta in Lonely Planet nepogrešljiva oprema. Seveda kljub vsem tehtnim razmislekom in načrtovanju ni šlo vse po maslu. »Nekaj dni pred odhodom smo ugotovile, da je kombi, ki smo si ga sposodile, manjši, kot smo mislile. Vendar to že niso bile več priprave, ampak začetek ene super izkušnje in še lepšega popotovanja novim dogodivščinam naproti.« S kombijem na pot … Na gradu, ki je v lasti ženinove družine, je vse pripravljeno na poroko. 36 Dekleta so v štirinajstih dneh z dodobra izkoriščenim kombijem, ki jim je odlično in predvsem varno služil, prevozile 3765 kilometrov. Pot jih je po italijanski avtocesti pripeljala do Genove, od tam pa so imele željo čim več časa vztrajati na Azurni obali, kar jim je tudi uspelo. Tako so se, če ne drugega, vsaj peljale skozi središča vseh zvenečih mest, kot so San Remo, Nica, Cannes, Saint-Tropez itd. Prvi daljši postanek je bil v Marseillu, kjer so ostale tri dni. Od tam so s tamkajšnjimi francoskimi prijatelji odšle na enodnevni izlet v tipično Marec 2015 Mesto Albi provansalsko vasico Ansouis in v Aix-de Provance. Po treh dneh taborjenja so pot nadaljevale severno do Toulousa, kjer so bile v gosteh pri ženinu in nevesti, ki živita v majhni francoski vasi. Od tam so za en dan odšle v Srednje Pireneje in na ogled mesta Albi. Na poti nazaj pa so si vzele čas, si postavile šotor v Nici in se vse, brez izjeme kopale in sončile na Azurni obali. stol za tuširanje in rampe, po katerih smo se lahko zapeljale v kopalnico.« Francozi so se v vsakem oziru izkazali za zelo gostoljubne in res so se dekleta počutila kot del velike družine. »Tisti, ki smo prišli od daleč, smo prenočevali pri ženinovi družini, in to vseh pet dni,« pojasnjuje Valentina in doda, da je bilo sicer prisotnih približno dvesto petdeset svatov iz različnih držav. So invalidski vozički lahko težava? Ostane pa nešteto čudovitih spominov Pet deklet, med njimi tri na invalidskih vozičkih, si marsikdo težko predstavlja na daljšem popotovanju s kombijem, vendar dekleta v tem smislu niso imela nikakršnih težav. »Vseh pet nas je zelo prilagodljivih in možnost, da stvari ne bodo prilagojene, smo vzele v zakup, ko smo se odpravile na oddih. Bile smo pozitivno presenečene. Stranišča na postajališčih so večinoma prilagojena, prav tako tudi kampi, v katerih smo se zadrževale. Najbolj pa nas je raznežilo, ko sta ženin in nevesta s pomočjo družinskih članov postavila zunanjo kopalnico, ker je bila njihova nedostopna za voziček. Mislili so prav na vse podrobnosti, tako so bila v kopalnici in stranišču držala, Azurna obala samega resnega prepira, k čemur je verjetno pripomogla njihova zaveza na začetku poti. »Vse smo se že na začetku strinjale, da se moramo ves čas odkrito pogovarjati, tudi o stvareh, ki nas motijo. To je sicer verjetno najtežje, a je učinkovalo.« Tudi, ko so preživele deset ur v vozilu na avtocesti, ker se je zgodila nesreča, so se dobro ujele. Niso bile nervozne, ampak so sprejele situacijo in jo naredile zabavno. »Pele smo, igrale na boben, imele domišljijski govor o puncah iz sosednjega avta, jedle hrano iz hladilnika, ki je bil za Mijinim hrbtom, in ob nujnem postanku za opravljanje potreb doživele Kot pravijo dekleta, je bilo nepozabnih in edinstvenih trenutkov na popotovanju zares veliko. »Piknik in guganje na otroškem igrišču v Pirenejih, kuhanje na 'brener' pred kombijem, najboljši domači sladoled, pa zabava in ples po poroki do jutranjih ur in še bi lahko naštevale.« Cel kup lepih spominov, ki bi jih še obogatile, če bi imele nekaj več časa za natančnejše oglede. »Včasih smo šle samo skozi mesto in nismo imele nič od tega. Pa še ena negativna stvar je, in sicer, da nismo uspele videti dolgih poljan sivke.« Sicer je bila njihova pot dolga, kar se je včasih poznalo tudi pri njihovem razpoloženju, ampak so vedno znova uspešno reševale vse situacije, brez enega 37 prekrasno peščeno plažo,« se spominjajo dekleta. Tako so se že pogovarjale, da bi se še kdaj odpravile na skupno potovanje. Natančnejših tovrstnih načrtov še nimajo, so pa že odločene, da jo takoj, ko se otopli, mahnejo na enodnevni izlet v neznano. Katja Štucin Iščemo raznašalce Loškega utripa. Info: 041/233-350 Marec 2015 Kjer se nikomur nikamor ne mudi Domen Dolenc iz Železnikov je tri tedne lanskega novembra preživel v raziskovanju Tajske in Kambodže. Poln vtisov si je obljubil, da se v ti deželi še kdaj vrne. Na Tajskem si že bil. Praviš, da ti je ostala v lepem spominu. To je bil moj tretji obisk Tajske. V zadnjih letih sem jo obiskal enkrat sam, drugič s prijatelji. Tudi tokrat me je potegnilo v te konce, sem si pa hotel ogledati vsaj še delček Kambodže, ki s Tajsko meji na zahodu in severozahodu. Zvečer sem priletel v Bangkok, v hostlu dvakrat prenočil, se spočil od vožnje in časovne razlike ter se z vozovnico, ki sem jo kupil v eni izmed neštetih agencij v Bangkoku, povzpel na minibus, ki naj bi me v doglednem času prepeljal v mesto Siem Reap v Kambodži. Tajsko mejo smo po osmih urah vožnje pustili za seboj brez težav, zataknilo pa se je na kamboški strani. Avtobus je peljal samo do tajske meje, mejo s Kambodžo je bilo treba prečkati peš, na drugi strani pa naj bi nas čakal drug avtobus, s katerim bi nadaljevali pot. Vedel sem, da za vstop v državo potrebujem vizo in kar nekaj časa sem iskal stavbo, v kateri so mi izdali ta dokument. Za vizo sem odštel trideset dolarjev. Po pridobitvi le-te se je bilo treba vrniti nazaj na carino, ki je na pogled delovala kot drvarnica v slabem stanju. Carinik je sedel na leseni deski, s privijačenima stoloma, ki sta svojo funkcijo na kakem športnem stadionu že davno odslužila. Ko je carinik žigosal potni list, ga je ožigosal tako močno, da se je deska prelomila in je padel, deska pa ga je dobesedno lopnila po glavi (smeh). Če prej ne, sem takrat zagotovo vedel, da sem na pragu nepozabne dogodivščine. In res so se dogodki v tem stilu vrstili skozi celoten obisk Kambodže. Pred teboj se je odpirala nova dežela … Tako je. In v tej deželi nas seveda ni čakal nikakršen avtobus. Ugotovili smo, da telefonska številka za primer kakršnih koli težav na poti, ki so nam jo dali v agenciji poleg vozovnice, preprosto ne obstaja. Najel sem prenočišče v enem izmed obmejnih casinojev, kjer kar mrgoli tajskih obiskovalcev, saj so igre na srečo na Tajskem prepovedane. Ko sem preračunal Mega Jackpot, ki je v tajski valuti znašal 80.000 bahtov (zneski so v tajskih bahtih), sem ugotovil, da bi zanj dobil približno 1900 evrov. Tudi to so zgovorni podatki, ki popotniku pomagajo ustvariti celotno sliko države, ki jo obišče. Za štiri dolarje mi je naslednji dan upravnik hotela uredil vozovnico za nov avtobus, ki naj bi me končno pripeljal v 250 kilometrov oddaljeni Siem Reap. In res sem po celodnevni utrujajoči vožnji ugledal luči mesta in si mislil, da v Sloveniji mogoče le nimamo tako slabih cest. Ob izstopu iz avtobusa so se na postajališču že prerivali vozniki tuk-tukov, s svojimi štirisedimi 'kočijami', vpetimi v kakšen pokašljujoč moped. Prisedel sem k enemu in odpeljal me je do hostla, kjer sem dobil sobo za osem dolarjev na noč. Ko sem vstopil, sem bil spet nemalo presenečen, saj nisem pričakoval sobe v velikosti manjše dvorane, z dvema francoskima posteljama. Preostalo mi je samo še to, da se Domen, v ozadju tempelj Angkor Wat v Kambodži (Foto: osebni arhiv) odločim, na kateri postelji se bom spočil. Naslednjega dne sem se odpravil na ogled starodavnega, največjega in najbolj ohranjenega templja v regiji. Je edini, ki je od časa ustanovitve ohranil svojo funkcijo svetišča, najprej hindujcev, potem pa budistov. Tempelj je zgled klasične kmerske arhitekture in je simbol Kambodže. Upodobljen je na državni zastavi in je največja kamboška turistična atrakcija. Množica turistov s fotoaparati me je kmalu odvrnila od tega, da bi se gnal za tovrstnimi spomeniki. Najel sem tuk-tuk in se odpeljal v revnejše predele, ki jih imenujejo sahakhum (slum). Kot fotograf sem v slumih našel tisto, kar naredi vsako deželo posebno in unikatno – njene prebivalce. Celodnevni najem tuk-tuka me je 38 stal dvanajst dolarjev, v zakup sem moral vzeti samo to, da je voznik ob vsakem najkrajšem postanku v trenutku blaženo zaspal in me seznanil z ležernostjo, včasih celo lenobo, ki jo je resnično občutiti na vsakem koraku. Ko sem na primer natakarja v hostlu že tretjič prosil, naj mi vendarle že pospravi in obriše mizo, ker se je na njej nabralo že cel kup krožnikov, steklenic in kozarcev, je končno z zavijajočimi očmi pridrobencljal k meni. V rokah je nosil že rahlo luknjast, star lavor. Razmišljal sem, če namerava pomiti posodo kar na moji mizi, pa je le podstavil lavor, podrgnil steklenice in pločevinke vanj in vse skupaj stresel na tla dva metra stran od moje mize (smeh). Izkusil si tudi kamboški 'dopust'? Marec 2015 Obljubil sem si, da si moram ogledati Sihanoukville, letoviško obalno mesto. Predstavljal sem si, da bo podobno, kot so obmorski kraji na Tajskem. Kupil sem avtobusno vozovnico iz Siem Reapa do Sihanokvilla. Po nekajurni vožnji po zelo slabi cesti je avtobus prispel do obrobja glavnega mesta Phnom Penh, kjer sem moral prestopiti na drug avtobus. Tam sem na glavni postaji, kjer mi ni ostalo v spominu nič drugega kot tristo psov, petsto kokoši in deklica, ki je prodajala ustekleničeno vodo, čakal avtobus, ki naj bi prišel takoj … »Samo deset minut,« mi je dejal šofer in odpeljal. Po eni uri sem upal, da pride naslednjo uro. Po treh urah sem se nehal ukvarjati z mislijo, kdaj pride avtobus. Prišel je čez osem ur. Stara zadevščina iz petdesetih let prejšnjega stoletja, s sedeži na vzmeti. Ampak s TVsprejemnikom. Res da je bila to navadna televizija, z lesenim okvirjem, pritrjena z lesenimi nosilci, štrlečimi proti sredini avtobusa. V enem dnevu smo nato pripotovali do obale. Ko sem stopil v to letoviško mestece, sem se pa res že nasmejal, očitno se me je začenjala prijemati kamboška brezbrižnost. Povsod kupi umazanije, stekla in ostalih odpadkov. Prepričevali so me, da so kratek čas vožnje od tam plaže lepše in čiste, vendar sem imel kamboške izkušnje, sploh s potovanji, za enkrat dovolj. Da ne bo pomote, spoznal sem ogromno prečudovitih ljudi, od popotnikov do domačinov, ki mi bodo ostali v ljubem spominu. Človek, ki živi v hiši, postavljeni iz trhlih kolov, ki je srečen, če ima za hišo dva vodna bivola, ti ponuja še tisto malo, kar ima, češ, daj, si žejen, vzemi vendar … Revnejši prebivalci ne govorijo angleško, vendar smo se vse spora- zumeli s kretnjami. Kljub revščini, s katero se spopadajo, nisem niti sredi noči imel občutka, da se mi lahko zgodi nekaj slabega. To pa tudi veliko pove. Pa je odmahnil z roko, češ, nič, nič, saj imamo samo kobre tukajle … Meni so oči seveda rahlo skočile iz jamic, Tajec pa se je nasmejal, naj ne skrbim, saj so jih menda že večino pojedli. Obljubil je, da mi bo eno ujel in pripravil. Ko smo se poslavljali, mi je pomežiknil in mi rekel, da lahko povem, da sem jedel kačo. Nikoli ne bom vedel, če je bilo tisto meso v okusni omaki izpred nekaj večerov kura ali kača. Bilo pa je izvrstno. Zakaj si se odločil, da tako hitro odideš iz Kambodže? V Kambodži sem bil le osem dni. Odšel sem predvsem zato, ker sem imel na voljo samo tri tedne potovanja. Če bi si vzel dva meseca in se popolnoma predal načinu razmišljanja in življenja v Kambodži, bi z veseljem ostal dlje. Tako pa sem vedel, da mi bodo ta večna čakanja in počasna potovanja vzela preveč dragocenih dni. Samo zato. Ljudje pa so me prevzeli, že Tajci so večinoma prijazni, kamboška prijaznost pa je še desetkrat večja. Kot fotograf drugače gledaš na potovanje, skozi objektiv mogoče? Včasih sem. In v eni uri naredil petsto posnetkov. Sčasoma s takim načinom nisem bil zadovoljen. Ko sem prišel domov, sem se dobesedno čudil, kaj vse sem fotografiral. Kako naj povem: bil sem tam, pa se tega hkrati nisem zavedal, občutil. Počutil sem se, kot da so dragoceni trenutki ostali ujeti v objektivu, niso se me pa osebno dotaknili. Tokrat sem v treh tednih naredil vsega skupaj tisoč posnetkov. Raje se ustavim, premislim in doživim trenutek, ki ga nato še zapakiram v fotografijo. Pričakala te je Tajska, natančneje otok Koh Chang. Po kamboških vragolijah se je resnično prilegel teden uživanja na otoku Slon (Koh Chang), ki so ga tako poimenovali zaradi oblike slonje glave. Spoznal sem dva Rusa in par Poljakov. Slovani smo navezali stik in se imenitno imeli v resortu, ki ga je vodil hipijevski Tajec. To so bili leseni bungalovi, nameščeni nad tlemi. Na voljo je bila topla voda in sploh vse, kar zahodnjaki pojmujemo kot nujno. Imel je tudi izposojevalnico skuterjev, tako da sem dva dni odkrival skrite kotičke otoka na mopedu. Fenomenalna izkušnja. Tam sem res spal sladko kot dojenček, obdan z glasovi iz džungle, po drevju so skakale opice, pod nami so se sprehajali sloni z vodniki, pa še lastnik je imel rad vse, kar je živega, zato so pri njem našli zatočišče številni psi, mačke, imel je udomačeno opico, krokodila ... Kač me je bilo malo strah, zato sem ga vprašal, če je kaj nevarno, takole, med drevjem … Tako potovanje v lastni organizaciji zagotovo nudi popotniku res raznovrstno paleto doživetij? Zagotovo je bolj pisano, kot če za vsak dan veš, kaj te čaka. Čeprav imajo tudi taka potovanja svoje prednosti, nič nimam proti njim. Ker pa se sam raje podam med ljudi, mi bolj ustreza tak način, ki nudi več svobode. Moraš pa biti pripravljen na vse, to je pa res (smeh). Kaj priporočaš bralcem, ki bi se odpravili v te dežele? Pazite se sonca, saj je močnejše, 39 kot se mogoče dozdeva. Sam sem to še predobro izkusil, ko me je pred leti v eni uri močno ožgalo, kar sem še tedne dolgo čutil na koži. Zdaj se raje skrivam v senci. Ko iščete tuk-tuk, nikar ne pristanite na prvo ceno, ki jo ponudi voznik. Da se dobiti pol ceneje, če ne še več, le barantati je treba. Za vse mlade: v Kambodži ni kaj prida nočnega življenja, za to pride v poštev Tajska. Vsem, ki se nameravate odpraviti v Kambodžo, svetujem obisk Bugs Caféja v Siem Reapu, ker boste lahko porušili svoje predsodke glede prehranjevalnih navad. Na jedilniku so pajki, ščurki in ostale žuželke. Priporočil bi torto iz tarantele, vendar opozarjam, da jo natakar najprej prinese gostu pokazat – živo, če mu ustreza. Iz torte štrli precej kosmatih nogic, tako da ni ravno za izbirčne. Škorpijon ni nič posebnega, okus ima po zažgani skorjici čevapčiča. Do nadaljnjega pa se bom izogibal ščurkov, naj mi ne zamerijo, vendar so res tako nagnusni, kot so videti (smeh). Meso, ki ga vsebujejo, spominja na mast ali jajčni beljak, brez okusa, vendar najbrž glava opravi svoje: ko se zaveš, kaj si pravkar pojedel, marsikomu želodec prične izvajati razne akrobacije … Sicer sem pa ugotovil, da je tudi na Tajskem marsikje bolje jesti na ulici, kjer vam pripravijo hrano pred vašimi očmi, kot v restavraciji, kjer nikoli ne poznaš ozadja priprave, pa še cene so precej navite v primerjavi z ulično hrano. Zelo zanimivo je tudi obiskati tržnice, ki zaživijo ob mraku. Sicer je pa največji čar vsakega popotovanja, da vsak sam po svojem okusu in željah odkriva svet in različnost ljudi, ki v njem živijo. Nina Drol Foto: Domen Dolenc Marec 2015 Najraje plešem … Manca Avguštin, dvanajstletna baletna plesalka, je dosegla drugo mesto na državnem tekmovanju BALTEK. To je zagotovo skupek talenta in trdega dela, saj že peto leto obiskuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Za ostale dejavnosti, ki jo veselijo, med njimi risanje, ji največkrat zmanjka časa. V šoli jo poleg pouka zelo veseli druženje s sošolkami. Veliko punčk sanja o tem, da bi postale balerine. Kdaj si ti začela plesati balet? Ko sem bila stara pet let, smo dobili oglasni letak za pouk baleta v športni dvorani Poden. Skupaj s prijateljico iz vrtca sva se odločili zanj. Kmalu pa mi je učiteljica Tina predlagala nadaljevanje šolanja na Konservatoriju. Ker sem bila še premajhna, me je mami vpisala v takrat novo šolo RitmoLoko, ki sem jo obiskovala dve leti. Tudi učiteljica Liza Volk je predlagala šolanje v Ljubljani, tako da sem proti koncu šolskega leta res opravljala sprejemne izpite. Še zdaj se spomnim, ko je prišla ovojnica, v kateri je pisalo, ali sem sprejeta. Mami mi jo je položila na posteljo. Ko sem se zbudila, sem kar zakričala od veselja, strahu in pričakovanja. Odprli sva jo in potem smo bili vsi v družini srečni, z mami in babi pa smo od veselja kar zaplesale. Koliko časa posvečaš baletu in kako potekajo vaje? K pouku baleta hodim petkrat na teden. Največkrat me pelje mami, pomagata pa še babi in dedi, za kar sem jim res hvaležna. Prav tako sta zaradi mojih obveznosti potrpežljiva tudi brata. Vaje so popoldne in trajajo dve šolski uri. K temu je »Pri baletu mi je najbolj všeč njegova eleganca, lahkotnost, zaradi katere se zdi, da je vse skupaj zelo preprosto. Najbolj me privlači čustveno izražanje skozi gib. Seveda pa so mi všeč tudi kostumi, scenografija in nastopanje.« vesela, čeprav se mi je prvo mesto izmuznilo samo za 0,6 točke. Na podelitvi priznanj (v roza kostumu), Lendava 2015 treba dodati še čas vožnje, tako da vsak dan baletu posvetim vsaj tri ure, pred nastopi pa kako uro in dan več. Včasih je naporno, saj moraš pri baletu vedno težiti k popolnemu gibu in tehniki. Najprej se ogrevamo, potem vadimo nove vaje. Letos je poudarek na izvajanju vaj na špicah. se razžalosti, ker je osamljena, na koncu pa spozna, da z glasbo nikoli ne more biti zares sama. Ko sem dosegla drugo mesto, sem bila zelo Lahko usklajuješ vse svoje obveznosti? Ali se ti kdaj zdi tvoj urnik prenaporen? Šolske obveznosti za zdaj še lahko usklajujem. Naporno je pred nastopi, ko so vaje tudi ob sobotah in nimam veliko časa za učenje. Vesela sem, da mi je OŠ Cvetka Golarja podelila status mladega umetnika. Zelo me podpira tudi moja razredničarka gospa Mirjana Jaklič, za kar sem ji hvaležna. Na državnem tekmovanju si dosegla odlično drugo mesto. S kakšnim programom si se predstavila? Učiteljica Tanja Pavlič mi je – kot edini izbranki v razredu za to tekmovanje – sestavila koreografijo in začeli sva s treningom, enkrat po baletni vaji, vsak četrtek in petek pa pred poukom. Treningi so bili zelo naporni, saj sem plesala solo in je bilo vse odvisno od mene. Vadila sem tudi doma. Moj program je imel poleg baletne tehnike poudarek na čustvenih izrazih, saj sem predstavljala vilo, ki sprva veselo pleše med travniki, potem 40 Letos si bila prvič dovolj stara za tekmovanje, si pa prej že plesala v predstavah. Kaj ti pomenijo ti nastopi? Zelo sem ponosna na nastope v SNG Opera in balet v Ljubljani. Dve sezoni sem plesala v Hrestaču, eno v Silfidi in dve v Trnuljčici. Povabljena sem bila tudi k predstavi Don Kihot, vendar sem si na smučanju poškodovala koleno in nisem mogla sodelovati. Sodelovanje z odraslimi baletniki je zame velika čast. Pravi čar je tudi odziv občinstva. Spomnim se, da sem nekega decembra skoraj vsak dan plesala v Hrestaču. Po koncu, ko so bili že vsi v družini utrujeni od nenehnih voženj in čakanj, bi jaz lahko še kar plesala in plesala. Katja Štucin Marec 2015 Stripar velikega formata, a skromnega duha Stripar Iztok Sitar iz Poljan nad Škofjo Loko pravi, da je Poljanska dolina navdihujoča za pisanje grenko sladkih zgodb, saj »drugače na tem prostoru ne bi bilo toliko umetnikov in pisateljev«. Opaža tudi, da so najboljša dela prav tista, ki se dogajajo in črpajo navdih ravno v Poljanski dolini, kot so Tavčarjeva Visoška kronika ali črtice iz Loškega pogorja, Ivetove partizanske in kmečke slike ter krajine, pa tudi Sitarjevi Čudaki, ki se dogajajo prav v Poljanah. Lani sta bila odmevna vaša strip in razstava, ki ste ju naslovili Čudaki ljubijo drugače. Duh katerega časa in katerih ljudi ste zajeli vanju? Podnaslov stripa Čudaki ljubijo drugače, ki je bil predstavljen na razstavi, je Ljubezenske zgodbe iz Poljanske doline, kar pove vse o stripu. To je zbirka desetih sicer fiktivnih zgodb, v katerih pa nastopajo resnični protagonisti iz lokalnega okolja. V eni sem narisal tudi sodobno različico Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Gre za nekonvencionalne ljubezenske zgodbe iz današnjih časov, ki so v bistvu le okvir za družbene anomalije, kot so nasilje nad ženskami, alkoholizem, indoktrinirana vzgoja otrok, pedofilija itd. Trenutno rišem drugo knjigo Čudakov in ena od zgodb pripoveduje o Škofjeloškem pasijonu, ki je zdaj aktualen. Vabijo vas na različne mednarodne striparske konvencije, tudi v Sloveniji ste povabljeni na vse pomembnejše striparske dogodke. Spoznavanje novih trendov v kombinaciji s starejšimi pristopi torej obrodi? Na leto se udeležim kakih petih festivalov, predvsem v nekdanji Jugoslaviji, kjer se srečam s kolegi, s katerimi se že dalj časa nisem videl, da ob pivu in jagnjetini izpod peke predebatiramo najnovejše stripovske dogodke in trende. Drugače pa na festivalih sodelujem bodisi z razstavami ali s predavanji ter z raznimi okroglimi mizami bodisi z risanjem v živo za obiskovalce. Vedeti moramo, da je bila nekdanja Jugoslavija striparska velesila, bila je med petimi najpomembnejšimi državami v Evropi – tako glede kakovosti in izvirnosti avtorjev kot glede kvantitete stripovskih izdaj. Sicer pa sem bil že na vseh večjih festivalih v Evropi, od angoulemskega v Franciji, ki je sploh eden največjih na svetu, do solunskega v Grčiji. Lani je bila ob obletnici prve svetovne vojne zelo odmev- Prva stran nastajajočega stripa Loški pasijon Stripar Iztok Sitar na razstava jugoslovanskega stripa v Bruslju, na kateri smo seveda sodelovali tudi slovenski avtorji. vsem skrajno desničarske politike in družbe ter klerikalizma, zaprta vrata v nekatere medije, kar pa je povsem normalno. Vemo, da svoje duhovite striparske 'podlistke' objavljate tudi v nekaterih časopisih. Je težko ujeti aktualne teme vsak teden in ne samo napisati, tudi narisati nekaj takega, da se bo bralec nasmehnil? Vsekakor je treba biti tudi visoko razgledan, da si lahko aktualen, duhovit in še piker zraven. Kar se tiče idej, jih imam polno glavo, to pri meni ni bil nikoli problem. Ko sem še risal vsakodnevne politične karikature v Slovencu, mi sploh ni bilo težko najti dobre ideje za karikaturo, včasih sem narisal celo dve ali tri na dan. Seveda pa moraš budno spremljati, kaj se dogaja okoli tebe, da lahko potem prikažeš dogodek na satiričen način. Sicer pa imamo pri nas tako politiko, da sploh ni težko biti karikaturist. Mirno lahko rečem, da ste eden od najbolj prekaljenih mačkov slovenskega stripa, vendar še veliko premlad, da bi vas lahko označila s starosto. Kako je s podmladkom na slovenski stripovski sceni? Star sem res že dovolj, starosta pa še nisem. To je vsekakor Miki Muster, ki je pred kratkim dobil Prešernovo nagrado za Zvitorepca, za kar mu iskreno čestitam. Kar pa Stripi imajo nek duh satire. Zbadanja družbe. Zbadanja medsebojnih odnosov. Igrivosti in trpkosti. Ste imeli morda že kdaj kakšne težave z napisanim oziroma narisanim? Niti ne. Razen da so mi zaradi mojih družbeno kritičnih in angažiranih stripov, v katerih se lotevam pred- se tiče podmladka, je lani izdal svoj prvenec mladi Martin Ramoveš iz Suše. Njegovi Nesojeni kavboji so bili deležni izjemno dobrih kritik v medijih, tako da se za prihodnost stripa ni za bati. Bolj me skrbi to, da mladi in manj mladi avtorji nimajo kje objavljati, ker so časopisi, sploh zdaj v času recesije, vedno manj naklonjeni stripu, čeprav je prvotno strip nastal ravno zaradi boljše prodaje časopisa. Upam pa, da se bo situacija sčasoma popravila in se bodo vremena striparjem zjasnila. Klara Mrak Karikatura Družinski zakonik 41 Marec 2015 Adrenalin, predanosti, zmage Petnajstletna Žirovka Katja Pivk v kartingu še zdaleč ni novinka. Osvojila je že dva naslova državne prvakinje, tri naslove pokalne prvakinje ter naziv najboljšega voznika 2014 v kartingu. Konec novembra 2014 se je preizkusila tudi na svetovni dirki Rotax MAX Challenge Grand Final v španski Valencii. S tem zanimivim športom se je srečala že pri petih letih. Leta 2007 je začela tekmovati na državnem prvenstvu in v Sportstil pokalu. Na sedmih dirkah, ki so potekale v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, je osvojila štiri prva in tri druga mesta. Poleg tega je prejela tudi priznanje za najboljšega voznika v kartingu. Ali si leta 2005, ko si s komaj petimi leti odkrila svoj sanjski konjiček, dirkanje z gokardom, mislila, da ti bodo sanje spremenile življenje? Takrat na to res nisem pomislila, saj mi je bil karting le za zabavo. Z obiskovanjem karting šole v Ljubljani pa sem se začela zavedati, da je to mogoče res – to. Karting mi je zagotovo spremenil življenje, saj je postal del mene. Že od vsega začetka v njem zelo uživam. Tudi starši so s teboj nenehno na poti, oba ti pomagata in te spremljata. Kako je videti vaš delovno-športni dan? Res je, karting je pri nas kar družinski šport. Vikende na treningih preživljamo skupaj in se skupaj tudi zabavamo. Pripravimo se že dan prej s pregledom in z osnovno nastavitvijo opreme, ki jo nato zložimo v prikolico. Že zgodaj zjutraj se odpravimo proti dirkališču, do koder je po navadi vsaj dve uri vožnje. Tam pripravimo boks ter do konca sestavimo in nastavimo kart glede na trenutne vremenske razmere. Sledi priprava dnevnega načrta treningov, nakar se posvetimo sami vožnji. Vsaka vožnja traja približno petnajst minut. Glede na moja opažanja in podatke, ki jih dobimo iz telemetrije (računalnik karta), nastavljamo kart za naslednje treninge tega dne. Dnevno naredim tudi več kot sto kilometrov. Vmes se vedno najde čas za igro, pri čemer pride na račun tudi moj brat. Po končanem treningu očistimo kart, pospravimo stvari in se odpravimo domov. Dolga vožnja proti domu je idelna za pogovor in analiziranje dogodkov, pomenimo pa se tudi druge stvari, ki niso povezane s kartingom. Leta 2007 si že pričela osvajati tudi najvišja mesta. Katere zmage se najraje spominjaš? Moram omeniti, da je leto 2007 tudi leto, ko sem začela prvič tekmovati za državno prvenstvo in Sportstil pokal. Najraje se spominjam, kako sem prvič dosegla drugo mesto in sem prehitela dva do takrat najuspešnejša italijanska dirkača v moji kategoriji. Takrat sem spoznala, da lahko tudi sama posežem po najboljših mestih. V sezoni 2008 si že postala podprvakinja državnega prvenstva in tudi Sportstil pokala. Dirke so potekale v Sloveniji in Italiji. Ste bili z domačimi nenehno na poti, je bilo naporno? Ja, res smo bili nenehno na poti. V Sloveniji so bila takrat kar tri dirkališča, bila pa so oddaljena ravno toliko kot dirkališče Alberone v italijanskem Čedadu. Malo bolj zapleteno je bilo s treningi na Hrvaškem, saj smo morali za prehod meje urejati izvozno-uvozno dokumentacijo, podobno kot je to potrebno za tovornjakarje. A naša družina se zna zabavati in čas, v katerem smo prisiljeni na mukotrpno čakanje, izkoristimo po svoje. dvajset let. Tudi na področju kartinga je njegovo znanje ogromno, saj je njegov sin takrat že posegal po najvišjih mestih. Upam si reči, da je najboljši trener, kar jih je, saj mi zna razložiti stvari na primeren način, zna pa se tudi zelo dobro pohecati. Pomagal nam je nastaviti kart, meni pa izboljšati tehniko vožnje. Učila sva se prehitevati, zavirati, pospeševati ter voziti idealno linijo. Člani naše in njegove družine smo postali dobri prijatelji. Sezono 2009 si začela z novo kategorijo 2, Gazelo 60 mini. Dirkalnik je bil grajen na osnovi Intrepid mini okvirja, ki ga poganja Iamin Parilla 60-kubični motor. Je bil prehod na zmogljivejši dirkalnik težak? Prehod je bil predvsem nujen, saj sem bila že prestara in prevelika za kategorijo mini 50. Z užitkom sem se prilagodila na višje hitrosti. Vesela sem bila, ker sem lahko kart vžgala sama s pritiskom na gumb in mi ni bilo treba čakati atija. Več težav so nam predstavljale nastavitve, saj je bil dirkalnik popolnoma drugačen. Okvir je bil večji, nastavitev zanje je bilo precej več kot za mini 50, motor pa je bil krepko močnejši in sestavljen iz več delov, od katerih je vsak imel svoje nastavitve. Tudi sezona 2010 je bila zanimiva, saj si prestopila v višjo v kategorijo 3, Gazela 60 free. Gokarti v kategoriji so še hitrejši in zmogljivejši in omogočajo več nastavitev. So prišle tudi nove zmage? V tej novi kategoriji smo zamenjali okvir in motor, saj je bilo to dovoljeno. Pospeški so bili boljši, hitrost pa večja. Iz šestih dirk sem domov prinesla tri zmagovalne vence in pokale ter dva pokala za drugo mesto. Tehnična okvara na eni izmed dirk mi je zaradi pravil skupnega točkovanja onemogočila končno zmago. Tako sem sezono končala na drugem mestu. Proti koncu te sezone je prišlo tudi do večje spremembe, saj si začela sodelovati z Matjažem Praznikom, ki je postal tvoj trener. Kakšne so bile razlike? Matjaža smo bili vsi zelo veseli. Ima veliko dirkaških izkušenj kot voznik relija, saj je po svetu dirkal več kot Leta so tekla, športni uspehi so se nizali, danes imaš že skoraj šestnajst let, v kartingu pa osvojenih že kar nekaj najvišjih naslovov. Katere? V svoji karieri sem dosegla zelo dobre uspehe in na vse se ponosna, saj sem jih dosegla sama s po42 močjo staršev, trenerja in zvestih navijačev. V svoji zbirki imam več kot sedemdeset pokalov. Dvakrat sem bila državna prvakinja, trikrat pokalna prvakinja Sportstila, štirikrat državna podprvakinja, štirikrat podprvakinja pokala Sportstil, podprvakinja hrvaškega pokala CroCup ter enkrat tretja na državnem prvenstvu. Letos sem državna in pokalna prvakinja, izbrana pa sem tudi za najboljšega voznika leta 2014 v panogi karting. Kot pokalna zmagovalka si dobila vstopnico za svetovno dirko Rotax MAX Challenge Grand Finals, ki je potekalo na dirkališču Kartodromo Internacional Lucas Guerrero Chiva v španski Valencii. Kakšni so tvoji spomini? Moji spomini na svetovno prvenstvo so tako močni, kot da bi se to zgodilo včeraj. Vsakega dneva posebej sem bila vesela, saj sem v vožnji tako uživala, kot še nikoli do sedaj. Samo v moji kategoriji je bilo 72 voznikov – zmagovalcev pokalnih prvenstev posameznih držav. Z užitkom sem jih prehitevala. Bila sem popolnoma sproščena in vesela, da sem bila tam. Vozila sem popolnoma nov avto, ki ga je izdelal Sodikart, poganjal pa ga je Rotaxov 125-kubični motor s prenovljenim uplinjačem. Motor je imel 23 konjskih moči. Na tej stezi, ki je dolga 1428 metrov in široka devet metrov, je dosegel Marec 2015 povprečno hitrost 72km/h, po ravnici pa sem se peljala preko 100km/h. Zaradi napačnih odločitev glede nastavitev sem imela slab kvalifikacijski čas, ki me je postavil na zadnja štartna mesta posameznih dirk. Na prvih dveh dirkah sem se odlično odrezala in s 33. mesta napredovala enkrat na 17., drugič pa na 23. mesto. Na tretji dirki sem prav tako odlično začela in jih že kar precej prehitela. Dobro je že kazalo, da se uvrstim v finale, vendar mi je to onemogočil trk sredi dirke. Zletela sem s steze in ritensko udarila v zaščitno ograjo. Moja borbenost in trma sta bili razlog, da sem se hitro vrnila nazaj na stezo in vseeno končala dirko. Svetovno prvenstvo sem tako končala na 55. mestu. Ali čez zimo počivaš? Si kako drugače nabiraš izkušnje, znanja, moči? Čez zimo se sezona kartinga začenja, saj se večina treninga opravi takrat. Ko sem imela najbolj intenzivne priprave, sem trenirala skoraj vsak vikend od novembra do marca. Zaradi ugodnih vremenskih razmer se na treninge odpravljamo na steze v bližino Benetk. Za fizično pripravo skr- bim s fitnesom, lokostrelstvom in redno vadbo, občasno obiščem tudi seminarje za psihično pripravo. Odzivam se tudi na vabila na predstavitve športnikov in kartinga, kot je bila ta teden v Centru Supernova na Rudniku ter v karting šoli BTC. manjkam prav pogosto. S prijatelji se ne družim veliko, ker me čez teden ni doma, saj sem v Ljubljani. Ko imamo vsi čas, pa se skupaj dobimo in poklepetamo. Kakšni so tvoji načrti za letošnje leto? Tudi letošnje leto bo zanimivo in polno izzivov. Eden izmed njih je že ta, da bom prestopila v višjo kategorijo, kjer ni več starostne omejitve navzgor. Vozila bom kart z 125-kubičnim motorjem s 30 konjskimi močmi. Poskusila bom dati vse od sebe, saj bi rada še enkrat okusila teden svetovnega Katera je bila tvoja zadnja tekma, kako si se odrezala? Moja zadnja tekma je bila omenjeno svetovno prvenstvo v Valencii, na kateri sem bila 55. od 72 tekmovalcev v moji kategoriji. Kakšna je konkurenca na tem športnem področju, ki ti je tako zelo pri srcu? Konkurenca je vsako leto drugačna. Včasih je dirkačev več, včasih manj. Vedno več se dirk udeležujejo tudi dirkači iz drugih držav, vedno pa se najde kdo, ki je dovolj hiter, da mi predstavlja izziv. Kako športne dejavnosti združuješ s šolskimi, z najstniškimi? Na prvem mestu je šola, zato vedno najprej naredim nalogo in se učim. Šele nato sledi trening, po potrebi pa zvezke za učenje vzamem s sabo. Treningi so največ ob koncu tedna, zato v šoli ne 43 prvenstva. Predvsem pa bom poskušala uživati. Pa še beseda, dve o denarju. Je težko dobiti sponzorje? Karting kot hobi niti ni tako drag, ko pa se s tem ukvarjaš profesionalno, stroški niso majhni. Nekaj sponzorjev me spremlja že precej sezon, veliko pa jih je pokazalo podporo pred svetovnim prvenstvom. Vsem sem hvaležna za podporo in pomoč ter se jim v tem trenutku tudi iskreno zahvaljujem. Načeloma je sponzorje, vsaj za moj šport, kar težko dobiti. Milena Miklavčič Marec 2015 Lokostrelstvo je lahko tudi rekreacija Lokostrelska sekcija Športnega društva Partizan v Škofji Loki deluje že sedemindvajset let in organizira tekme, ki so na koledarju Lokostrelske zveze Slovenije. V Škofji Loki trenirata tudi tekmovalca, ki na državnih prvenstvih dosegata najvišje rezultate. Na zadnji tekmi državnega prvenstva, ki je potekala 14. februarja v Kočevju, je bil Jurij Pleško deseti, medtem ko je Najka Tomat dosegla četrto mesto. Pleško, ki tekmuje v slogu goli lok, na državnem prvenstvu trenutno zaseda peto mesto. Tomatova, ki strelja z ukrivljenim lokom, je trenutno na šestem mestu. »Najka je zelo dobra tekmovalka, je tudi članica slovenske reprezentance. Upamo, da se bo to počasi stopnjevalo do tega, da bo nastopila tudi na olimpijskih igrah,« je o eni najboljših slovenskih lokostrelk povedal vodja lokostrelske sekcije pri Partizanu Vlado Justin. Tomatovi ta dosežek v prihodnosti lahko uspe, saj je ukrivljeni lok edini slog, ki je uradna disciplina na olimpijskih igrah. Tekmovalka, ki je zadnje pol leta živela na Portugalskem in trenirala pri Sportingu, je konec februarja v Kopru nastopila tudi na evropskem prvenstvu v dvoran- skem lokostrelstvu. Jurij Pleško na prvenstvu v Kopru ni nastopil, ker z golim lokom lahko tekmuje le na mednarodnih tekmah arrowhead poljskega lokostrelstva. Primanjkuje mladih tekmovalcev Ker lokostrelstvo ni tako priljubljen šport, kot sta nogomet ali košarka, pritegne manj mladih tekmovalcev. Justin sicer pravi, da se število otrok iz leta v leto spreminja: »Kako leto se prijavi veliko otrok. Nekateri sicer naredijo samo tečaj, potem pa odnehajo.« Največji upad mladih se zgodi ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo. »Mi bi radi pritegnili mladino, saj to ni le tekmovalni šport, ampak je lahko tudi rekreacija ali dodatek k drugemu športu,« je povedal Justin in dodal, da imajo pri tem pomembno vlogo tudi šole. »Če otroka lokostrelstvo bolj zanima, se poglobi v ta šport. Problem je le Dobro lokostrelko, kot je Najka Tomat, odlikujejo dobra fizična in psihična pripravljenost ter zbranost, da lahko določen gib večtisočkrat ponovi. (Foto: Daniela Babčec) to, da se tega bolj mirnega športa lahko hitro naveliča,« je dodal Justin. Konec januarja je lokostrelska sekcija Partizana v dvorani Poden organizirala tekmo, ki šteje za slo- Jurij Pleško na tekmi poljskega lokostrelstva na Turjaku. (Foto: Andrej Godeša) venski dvoranski pokal. Na njej je nastopilo 195 tekmovalcev iz dvaintridesetih slovenskih klubov. Luka Mlakar DO VSAKO SRE a p o p o ld a n n gu Cankarjevem tr I v ŠKOFJI LOK Info: Razvojna agencija Sora, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, T: 04/50 60 220, E: [email protected], W: www.ra-sora.si 44 Marec 2015 Portreti nekdanjih uspešnih loških smučarjev Loški muzej je prejšnji mesec v Groharjevi galeriji pripravil razstavo portretov nekdanjih smučarjev Borisa Strela, Jožeta Kuralta, Lee Ribarič in Darje Porenta. Vsi smučarji so svojo športno pot začeli v alpski šoli Smučarskega kluba Alpetour. Razstavo Smučke na noge je dva dni pred začetkom tekmovanj za Pokal Loka odprl dolgoletni trener vseh štirih nekdanjih smučarjev Jaro Kalan. »Prav je, da spomin na Borisa, Jožeta, Leo in Darjo še naprej ohranjamo, ker so to smučarji, na katere smo lahko ponosni in ki so ponesli ime Škofje Loke v svet,« je poudaril Kalan. Obiskovalci so dobili priložnost, da Borisa, Jožeta, Leo in Darjo spoznajo ne le kot športnike, ampak tudi kot osebnosti. »Njihovi dosežki so dobro poznani, nismo pa kaj dosti slišali o njih samih, o tem, kako so bili zagnani za treninge in smučanje ter da so imeli velik talent in želje po uspehu,« je pojasnila direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar. Portrete športnikov so zasnovali v obliki modela Elanovih smuči, s katerimi so smučarji včasih tekmovali. Razstavo dopolnjujejo tudi fotografije, smučarska oprema in odličja smučarjev, ki so jih prispevali njihovi sorodniki. Prav ti so s svojim pripovedovanjem in spomini zelo pomagali pri pripravi portretov. »Tu so imeli zelo veliko vlogo, saj so nam pripovedovali, kakšni so bili portretiranci od malih nog do vrhunskih športnikov,« je povedala avtorica razstave Biljana Ristić. Dodala je, da sta vse portretirance odlikovali vztrajnost in ljubezen do alpskega smučanja. Luka Mlakar Groharjeva galerija je bila ob odprtju razstave polna obiskovalcev. (Foto: Luka Mlakar) Ob odprtju razstave je Jaro Kalan dejal, da so Boris, Jože, Lea in Darja ime Škofje Loke ponesli v svet. (Foto: Luka Mlakar) Portreti v obliki Elanovih smuči so nekdanje smučarje predstavili skozi njihove značajske lastnosti. (Foto: Luka Mlakar) Razstavo so dopolnili tudi osebni predmeti smučarjev, kot so spominki z olimpijskih iger v Sarajevu in različni pokali. (Foto: Luka Mlakar) . GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE . CEPILNIKIKLEŠČE . KROŽNE ŽAGEDRV . OVIJALCI DRV Vljudno vabljeni na Spomladanski sejem v Komendi v času od 27.3. do 29.3.2015. E: [email protected] www.uniforest.si 45 Marec 2015 Sloveniji peto mesto na letošnjem Pokalu Loka Že štirideseto tekmovanje za Pokal Loka je letos zaznamovala rekordna udeležba. Med 13. in 15. februarjem je v Škofjo Loko prišlo štiriintrideset reprezentanc z več kot dvesto osemdesetimi mladimi športniki. Slovenska ekipa je tekmovanje končala na petem mestu. Izjemna Neja Dvornik Zmagovalci letošnjega Pokala Loka so Norvežani, drugi so bili Nemci, tretji pa Hrvati. Med slovenskimi smučarji in smučarkami se je najbolj izkazala Neja Dvornik, ki je med mlajšimi deklicami najprej zmagala na sobotnem veleslalomu. »Najprej si nisem mislila, da bom zmagala, ker nisem imela najboljšega občutka, toda volje je bilo vseeno dovolj,« je bila skromna štirinajstletna Korošica, ki je v soboto na Starem vrhu ni motilo niti slabo vreme. »Lani so bile razmere podobne na slalomu. Tudi takrat je deževalo, tako da letos nisem imela posebnih težav,« je povedala Slovenjgradčanka, ki ji je napad na zmago uspel tudi naslednji dan. Z več kot sekundo in pol prednosti je v slalomu premagala vse svoje tekmice. Slovenski uspeh je z odličnim drugim mestom dopolnila Žana Ciglič, ki je na sobotnem veleslalomu dosegla šesto mesto. Dobro se je odrezala tudi domačinka Rebeka Oblak, ki je bila v slalomu deseta, v veleslalomu pa šestnajsta. dosegel enajsto mesto, Gartner je bil trinajsti, Oto Vraničar pa deseti. V starejših kategorijah Slovenci niso bili tako uspešni, medtem ko so bili letos izjemno močni tekmovalci in tekmovalke iz Norveške. Veleslalomska zmagovalka je postala Kaja Merete Norbye. Najboljši veleslalomist je bil Gustav Vollo Rosberg, zmagovalec slaloma pa je postal Wilhelm Normannseth. V slalomu je med starejšimi deklicami slavila Finka Nella Korpio. Od slovenskih tekmovalcev sta se dobro odrezala Tadej Paščinski in Tia Trampuš, ki sta v slalomu zasedla osmo mesto. Uspešni tudi domači tekmovalci Pri fantih je med mlajšimi dečki na obeh tekmah slavil Hrvat Tiriel Luka Abramović. Odlično so se odrezali tudi mlajši dečki iz Smučarskega kluba Alpetour. V slalomu je bil Anže Gartner peti, Patrik Slapar enajsti, Martin Križaj pa dvanajsti. Križaj je v veleslalomu Slovenci tretji na paralelnem veleslalomu Uvod v smučarske tekme na Starem vrhu je tudi letos predstavljal petkov paralelni veleslalom na hribu pod Loškim gradom, ki si ga je ogledala množica gledalcev. Zmaga na večernem spektaklu je letos šla v Avstrijo, druga je bila reprezentanca Norveške, tretje mesto pa sta Sloveniji priborila Mariborčanka Nika Tomšič in Žirovničan Tadej Paščinski. »Bilo je v redu. Enkrat sem jaz rešil Niko, drugič pa je ona mene,« je po osvojenem tretjem mestu dejal Paščinski. Dekletom v petek ni bilo treba reševati fantovske časti. »Šlo je za uspešno skupinsko delo. Zelo sem zadovoljna,« je povedala Tomšičeva. Dodala je, da je na Pokalu Loka že tekmovala in da se vsako leto znova rada vrača v Škofjo Loko. Luka Mlakar Najboljši mladi smučarji in smučarke so se v še večjem številu vrnili na Stari vrh. (Foto: Peter Pokorn ml.) Kljub muhastemu vremenu je organizatorjem uspelo izpeljati vse tekme. Odpadla je le druga vožnja veleslaloma za starejše dečke in deklice. (Foto: Peter Pokorn ml.) Neja Dvornik je v nedeljo zmagala tudi v slalomu. Slovenski uspeh je dopolnila Žana Ciglič, tretja pa je bila Erika Pykalainen iz Finske. (Foto: Peter Pokorn ml.) Tiriel Luka Abramović je med mlajšimi dečki slavil v obeh disciplinah. V veleslalomu je bil drugi Norvežan Oscar Braathen Herland, tretji pa Francoz Pierre Savel. (Foto: Peter Pokorn ml.) 46 Marec 2015 Pokal Ciciban pod Loškim gradom Najmlajši smučarji so na pustno soboto na grajskem hribu tekmovali v veleslalomu. Pokala Ciciban v Škofji Loki se je udeležilo okoli osemdeset otrok iz štirih smučarskih klubov: Medvode, Poljane, Domel Železniki in Alpetour Škofja Loka. Vsak od štirih klubov vsako leto organizira po eno tekmo Pokala Ciciban, na kateri se kategoriziranim tekmovalcem lahko pridružijo tudi otroci, ki ne trenirajo v klubih. Mladi smučarji in smučarke nastopajo ločeno ter so razdeljeni v kategorije glede na leto rojstva. V najstarejši starostni skupini (letnik 2003) sta bila najboljša Nina Drobnič iz Železnikov in Tim Košir iz Škofje Loke. Med tekmovalci in tekmovalkami, rojenimi leta 2004, sta bila najhitrejša Škofjeločan Luka Bogataj in Medvodčanka Nike Kozamernik. Pri dečkih in deklicah, rojenih leta 2005, sta zmagala Škofjeločana Nino Krajnc in Liza Vraničar. Voranc Krek iz Železnikov in Ana Bokal iz Škofje Loke sta bila najuspešnejša med dečki in deklicami, rojenimi leta 2006. Pri dečkih, rojenih leta 2007, je bil najboljši Oscar Kozamernik iz Medvod, pri deklicah, ki so rojene isto leto, pa Manca Dolinar iz Poljan. Med smučarkami in smučarji, rojenimi leta 2008, sta zmagala Medvodčana Lucija Najuspešnejše med deklicami, rojenimi leta 2003 (od leve proti desni): Rebeka Kalan, zmagovalka Nina Drobnič (obe Železniki), Neža Žagar (Medvode) in Lara Demšar (Škofja Loka) (Foto: L. M.) Peruško in Drejc Ogris Trampuš. V najmlajši starostni skupini (letnik 2009 in mlajši) sta bila najhitrejša Peter Osolnik iz Škofje Loke in Ajda Drmota iz Poljan. Najboljši med dečki, rojenimi leta 2003 (od leve proti desni): Jaka Pregrad (Medvode), zmagovalec Tim Košir, Luka Kustec (oba Škofja Loka), Luka Šinkovec (Železniki) in Teo Vraničar (Škofja Loka) (Foto: L. M.) tekmovanja Miha Kozamernik je povedal, kako se trudi, da med otroki ne bi delali prevelikih razlik: »Že tako ali tako jih hitro začnemo ločevati. Tekmovanje poskušamo malo obrniti na zabavo, ampak otroci so blazno tekmovalni in zelo zagrizeni.« Vsak udeleženec tekmovanja je prejel medaljo, diplomo in darilo. Pokal Ciciban Tekmovanje in zabava hkrati Predsednik Alpskega smučarskega kluba Medvode in organizator po besedah Kozamernika ni le priložnost za večjo popularnost smučanja, ampak tudi za turistično podobo Škofje Loke: »Nekaj čisto drugega je, če si ljudje lahko ogledajo tekmo pod gradom namesto na smučišču. Danes smo tu lahko videli turiste iz Avstrije in Italije ter številne naključne mimoidoče.« Luka Mlakar Center RitmoLoko, sobota, 21. marec 2015, 15:30 – 19:30 Spodbudite življenjsko energijo, upočasnite staranje in vrnite telesu vitalnost in dobro počutje! Naučite se vaj, s katerimi boste ohranili prožnost telesa in duha. Tibetanski obredi so jogijski sistem petih različnih kombinacij telesnih položajev v gibanju, ki so ga razvili tibetanski menihi pred več kot 2000 leti. Obredi oz. vaje so znani po tem, da obrnejo proces staranja in prinašajo še mnogo drugih koristi. So preprosti, nauči se jih lahko vsak in poleg pomlajevanja tudi razstrupljajo, prinašajo boljši spomin, izgubo odvečne telesne teže ter mlajši videz in počutje. Navdušili so že milijone ljudi po vsem svetu. Vsebina delavnice • Predstavitev tibetanskih obredov, njihov pomen, prednost in način delovanja na telo. • Režim prehranjevanja, ki podpira učinke tibetancev. • Ogrevalne vaje. • Praktična predstavitev vsakega od petih obredov, dihanje, ključni el- ementi za pravilno in varno izvedbo • Prilagoditve omejenim fizičnim sposobnostim. • Samostojno praktično izvajanje tibetanskih obredov pod nadzorom voditeljice. Pristop voditeljice je individualen. Vsak od udeležencev osvoji znanje, ki je potrebno, da lahko takoj začne pravilno in varno izvajati tibetance samostojno. Naučite se pravilnega gibanja, poravnave telesa, kako zgraditi trdno osnovo telesa, kontrole gibov in kako varovati svojo hrbtenico in sklepe. Delavnica je primerna tako za tiste, ki se s tibetanskimi vajami še niste srečali, kot za tiste, ki želite poglobiti znanje in preveriti pravilnost izvajanja. Zaradi individualne narave dela na delavnici je število mest omejeno. Prijavite se zdaj in si zagotovite svoje mesto v skupini. Prijave sprejemamo na recepciji centra RitmoLoko, Kidričeva 75, Škofja Loka, 041 710 310 | [email protected] | www.ritmoloko.si 47 Marec 2015 Škofja Loka v gibanju Bliža se pomlad, sneg bo počasi skopnel, sonce nas bo s toplimi žarki vabilo v naravo. Na cestah bo moč opaziti vedno več kolesarjev, gozdne poti bodo premagovali tekači in sprehajalci, po planinskih poteh se bodo podali zavzeti planinci. Preverili smo, kakšne možnosti rekreacije ponujata Škofja Loka in okolica. Za vse tiste, ki prosti čas radi preživijo na kolesu Kolesarskih poti je na območju Škofje Loke in okolice kar nekaj. Loški kolesarski krog je najbolj znan. Dolžina kolesarske poti obsega dvajset kilometrov in je primerna za srednje kondicijsko pripravljene kolesarje. Pot se prične pri Turizmu Škofja Loka in vas preko Partizanske ceste vodi proti Groharjevem naselju, kjer nadaljujete pot proti Crngrobu. Po poti čez travnike in gozdove prispete do Marijinega oznanjenja, kjer sledi spust do vasi Dorfarje. Prečkate glavno cesto Škofja Loka–Kranj in se podate po Sorškem polju v smeri proti vasi Trata. Na križišču pred industrijsko cono zavijete na makadamsko pot in nadaljujete v smeri proti Lovski koči. Od koče pelje pot čez železniško progo proti vasi Godešič, kjer prečkate cesto Škofja Loka–Ljubljana in se mimo cerkve sv. Miklavža spustite čez Soro. Pot nadaljujete čez naselji Pungert in Hosta do Puštala. Od tod vas od izhodiščne točke ločita le še mostiček in občinski klanec. Občinski kolesarski krog je morda primernejši za kolesarje, ki iščejo daljše izzive. Izhodišče ima v Gorenji vasi. Trasa kroga obsega 115 kilometrov in ima 3400 metrov višinskih vzponov in spustov. Zaradi zahtevnosti je razdeljena v tri etape in še več podetap, ki jih lahko prevozite tudi samostojno. Kolesarski krog je označen s prepoznavnimi tablami in ponuja raznolik program ob poti – od zgodovinskih spomenikov do čudovitih razgledov. V Taverni Petra prejmete tudi kontrolni kartonček. Ko zberete vse žige, vas čaka uporabna nagrada. V letu 2015 obljubljajo kolesarske rokavice za še več podvigov na kolesu. Več podatkov dobite na spletni strani občine Gorenja vas-Poljane. Organizacija Turizem Škofja Loka je za kolesarje pripravila več opisov kolesarskih poti, ki obsegajo območje občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri. Ponujajo dvanajst raznovrstnih opisov poti s celotnega območja, nekaj zase pa bodo našli tako začetniki kot izkušeni kolesarji. Ob začetku se zglasite v stavbi Turizma Škofja Loka, kjer prejmete zemljevid in vložni kartonček. Na vsaki izmed tras prejmete žig ali dva, ob zapolnitvi kartončka pa nagrado. Med najkrajšimi etapami je verjetno skok v Dražgoše, dolg šestnajst kilometrov. Izhodišče poti je vas Selca, po glavni cesti se odpravite proti Železnikom in sledite oznakam za Dražgoše ter Rudno. V slednjem se pričenja tudi strmejši vzpon v serpentinah. Na zadnjem ovinku pred Dražgošami v okrepčevalnici in brunarici prejmete žig kolesarske poti. Pot nadaljujete mimo spomenika do Dražgoš in nato proti odcepu Kališe. Od tod sledi spust proti Selcam. Pot lahko nekoliko podaljšate, če se zapeljete še do Jamnika in cerkvice sv. Primoža. Več informacij oktobru pa vas v tekaške čevlje vabi Tek nove generacije, ki se odvija v naravi po makadamskih poteh Sorškega polja. Za vse ljubitelje pohodništva pa je nadvse dobrodošel sklop poti Turizma Škofja Loka, ki ga najdete v poslovalnici informacijskega centra in na spletni strani http://www. skofja-loka.com/. S projektom so predstavili dvaindvajset poti na območju štirih občin. Ob poteh se nahaja tudi bogat gostinski in kulturni program, zato so primerne tudi za daljše izlete. Kaj pa rolanje? Če želiti združiti prijetno druženje s koristno športno dejavnostjo, se včlanite v tekaško skupino, teh je v Škofji Loki kar nekaj. o etapah dobite na spletni strani http://www.skofja-loka.com/. Tekaške poti si ustvarjamo sami V škofjeloški občini označenih tekaških poti na žalost ni veliko oz. jih ni. Prav zato si tekači sami ustvarjamo trase za tek na različne razdalje. Med zelo priljubljene med Škofjeločani spada tek v Crngrob, kjer tečemo večinoma po makadamskih poteh in se je le redko treba umikati avtomobilom. Marsikdo se raje odpravi na Sorško polje, ki nudi veliko možnosti za tek, vendar je treba paziti na ostale rekreativce in kmetijsko mehanizacijo. Lahko se odločite tudi za vzpon na Križno goro ali pa so vam ljubši travniki v Vincarjih ter tek ob Sori. No, kjerkoli boste že tekli, se lahko med letom udeležite različnih maratonov, ki bodo potekali na območju Škofje Loke in okolice. Maja se bo odvijal 17. Visoški tek, v juniju pa bo na sporedu Tek štirih mostov, ki bo potekal 12. in 13. junija. Že aprila se lahko prijavite na Puštalski polmaraton, torej premagovanje 21-kilometrske razdalje v hribih nad Škofjo Loko. Poleg slednjega se lahko udeležite tudi 24. Gorskega teka na Osolnik, 20. Teka na Ratitovec in 6. KBK Kopačnica– Blegoš–Kopačnica. Prvi vikend v Višinska razlika Loškega kolesarskega kroga Višinska razlika Občinskega kolesarskega kroga 48 Večini ljubiteljev rolanja je najbolje znana pot Škofja Loka–Kranj, ki se začne pri železniškem prehodu v vasi Sveti Duh. Pot vodi ob železnici do znamenja pri Ljubljanski cesti in je dolga deset kilometrov. Rolanje po poti je sicer prijetno, vendar pa je pot precej prometna. Med letom predstavlja povezavo med kmetijami in polji, poleg tega pa jo vsakodnevno uporabljajo vozniki osebnih avtomobilov in kombijev. V strategiji razvoja turizma občine Železniki je kot cilj opredeljena kolesarska pot Dolenja vas–Plenšak, ki naj bi bila dostopna in prijazna tudi za rolanje. Vendar pa je predviden rok za vzpostavitev 2017, tako da bo treba nekaj časa še počakati. V veljavo je stopila nova strategija razvoja Škofje Loke, v kateri se bo občina zavzemala za nadgradnjo infrastrukture v urbanih delih z izboljšanjem okoljske infrastrukture na podeželju. Pomemben izziv predstavlja tudi ohranjanje naravnih virov in narave, ob hkratnem aktiviranju njene trajnostne rabe za rekreacijo in turizem. Škofja Loka ima v primerjavi s slovenskim povprečjem (2,87 kvadratnega metra na prebivalca) zgolj 2,24 kvadratnega metra odprtih športnih površin na prebivalca, zato je cilj občine urejanje športno-rekreacijskih objektov v naravi – med drugimi športnih igrišč Gorajte in Puštal, posodobitev športnega parka Trata, športne površine Viršk in kopalnega območja Puštal. Nika Arsovski Marec 2015 49 Marec 2015 Prireditve v marcu ponedeljek, 2. 3. sreda, 4. 3. 5.00 16.00–19.00 četrtek, 5. 3. 17.00 18.00 6. 3. 7. 3. Literarni večer z ustvarjalkami s Škofjeloškega: osrednja občinska proslava ob dnevu žena Kristalna dvorana Sokolskega doma Kavarna Štrikeraj Zavod TRI, Mestni trg 21 Predvajanje filma: Škofjeloški pasijon 1999 Oddelek za odrasle knjižnice Škofja Loka Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 18.00 Luč v vodo pred Plnado v Železnikih 19.00 Predstavitev knjige Antona Komata: Potniki na ladji norcev Osnovna šola Cvetka Golarja 19.00 Četrtkov večer domačih ustvarjalk ob prozi in poeziji: Marija Gantar, Ivanka Erznožnik in Martina Mlakar Knjižnica Žiri 19.30 Georges Feydeau: Maček v žaklju (za IZVEN) Loški oder Škofja Loka 9.00 Rusijada – vseslovensko srečanje srednjih šol z ruščino Loški oder 18.30 Dnevi Škofjeloškega pasijona: Pasijonski večer 2015 v Stari Loki – recital Pasijonskega sonetnega venca Mateja Krevsa Stara dekanija Stara Loka 6.00 12. turni smuk in 9. pohod s krpljami Soriška planina–Ratitovec–Prtovč zbirno mesto pred Pošto 8.00 Škofjeloški treking – Okusi loškega podeželja Turistična kmetija Ljubica, Vinharje 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov pri BC Mercator 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Trg Ivana Regna Spring zumba party Plesno-športni center RitmoLoko Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg ponedeljek, Škofjeloški pasijon v našem vrtcu (razstava na ogled en mesec) Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka torek, 17.30 sreda, 16.00–19.00 V rokah maskerke pri Škofjeloškem pasijonu 9. 3. 10. 3. Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka 11. 3. 17.00–19.00 Galerija Ivana Groharja 16.00 Dnevi Škofjeloškega pasijona: bralna uprizoritev Škofjeloškega pasijona Kristalna dvorana, Sokolski dom 17.00 Dnevi Škofjeloškega pasijona: peto srečanje slovenskih pasijoncev in pasijonski kolokvij Mala dvorana Sokolskega doma 19.00 Dnevi Škofjeloškega pasijona: predstavitev nove številke revije Pasijonski doneski 10/15 in uprizoritev pasijonskega prizora Štiri celine Kristalna dvorana, Sokolski dom Dnevi Škofjeloškega pasijona: odkritje loškega pasijonskega križa Kristalna dvorana, Sokolski dom 19.00 Albina in Jure Nastran: Škofjeloški pasijon (na ogled do 26. 3. 2015) Sokolski dom 19.00 Snežna Taler: Odlomki iz Škofjeloškega pasijona (na ogled do 25. 3. 2015) Sokolski dom 19.00 Nesnovna kulturna dediščina Slovenije skozi fotografijo (na ogled do 25. 3. 2015) Mala galerija občine Škofja Loka 18.00–20.00 19.00 Skopuh- komedija Teatra Afngunc iz Reteč GV Kulturni dom Poljane 19.00 Koncert Generacije pojejo Kristalna dvorana, Sokolski dom 19.30 Nina Mitrović: Srečanje (gostuje SNG Nova Gorica, MODRI ABONMA in IZVEN) Loški oder 19.00 Veseloigra v treh dejanjih, dr. Josip Štolba: Stari grehi (premiera) Kulturni dom Železniki Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Mestni trg nedelja, 17.00 Veseloigra v treh dejanjih, dr. Josip Štolba: Stari grehi Kulturni dom Železniki Vodenje po utrdbi na Golem vrhu Utrdba na Golem vrhu ponedeljek, Kavarna Štrikeraj Zavod TRI, Mestni trg 21 18.00 Razstava pasijonskih spominkov in rokodelskih izdelkov: Škofjeloški pasijon (na ogled do 14. 4. 2015) Rokodelski center DUO Škofja Loka 19.00 Strokovno predavanje: Štirje tipi prehrane, njihov vpliv na zdravje in bolezen Kašča na Spodnjem trgu Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 19.00 Prireditev ob materinskem dnevu ŠKL Sokolski dom 17.00 Film meseca za osnovnošolce: Hugo Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka 8.00–12.00 19.30 19.30 20.00 8. 3. 19.00 Železniška postaja Škofja Loka 8. 3. Odprtje razstave: Tradicionalno izdelovanje papirnatih rož, nesnovna kulturna dediščina Slovenije 10.00 nedelja, Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob Pasijonsko romanje Po poti p. Romualda iz Celja v Škofjo Loko nedelja, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka 19.00 sobota, Dnevi Škofjeloškega pasijona: srečanje s pasijonskimi romarji in očetom Romualdom Gimnazija Škofja Loka Razstava fotografij: Škofjeloški pasijon 19.00 petek, 15.00 Razstava: Ana Frank – zgodba za sedanjost (na ogled do sredine aprila) 10.00–17.00 10.00 četrtek, 12. 3. petek, 13. 3. sobota, Nina Mitrović: Srečanje (gostuje SNG Nova Gorica, RDEČI ABONMA in IZVEN) Loški oder Skopuh- komedija Teatra Afngunc iz Reteč ŠKL Kulturni dom Sv. Duh Glasbeno doživetje ob dnevu žena: Big Band RTV Slovenije & pevci Dvorana Trata Škofja Loka 14. 3. 15. 3. 16. 3. torek, 17. 3. sreda, Dan odprtih vrat Loškega muzeja – za obiskovalke prost vstop Loški muzej Škofja Loka Odprtje razstave slikarskih del Vide Kajin (na ogled do 15. 3. 2015) Galerija v zvoniku 18. 3. četrtek, 19. 3. 50 17.00–19.00 16.00–19.00 Marec 2015 četrtek, 19.30 Aldo Nicolaj: Oh, te nore ženske (gostuje Gledališče Nasmeh – gledališče slepih in slabovidnih, za IZVEN) Loški oder Škofja Loka petek, 19.00 Predstavitev dokumentarnega filma 'Kuhanje zdravilnega smovnaka v Selški dolini' Galerija Muzeja Železniki 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov pred Zadružnim domom 10.00 Otroški glasbeni abonma: Pod medvedovim dežnikom Sokolski dom Tibetanske vaje – praktična delavnica Plesno-športni center RitmoLoko Škofjeloški pasijon 2015: obpasijonsko dogajanje na Cankarjevem trgu Cankarjev trg 18.00–20.00 Škofjeloški pasijon 2015: rokodelska delavnica z mojstrom rokodelcem Župnišče Škofja Loka, Cankarjev trg 13 19.00 Škofjeloški pasijon 2015: blagoslov igralcev in sodelujočih pri Škofjeloškem pasijonu 2015 Kapucinski samostan, cerkev sv. Ane 20.00 Škofjeloški pasijon 2015 – premierna uprizoritev staro mestno jedro Škofje Loka 19.30 Kraja (za abonma in IZVEN) Kulturni dom Sv. Duh 14.00 Škofjeloški pasijon 2015: ob pasijonsko dogajanje na Cankarjevem trgu Cankarjev trg 14.00–15.00 Škofjeloški pasijon 2015: rokodelska delavnica z mojstrom rokodelcem Župnišče Škofja Loka, Cankarjev trg 13 14.00–16.00 Škofjeloški pasijon 2015: delavnica priprave in pokušanje postnih jedi Cankarjev trg Škofjeloški pasijon 2015 – uprizoritev staro mestno jedro Škofje Loka 19. 3. 20. 3. sobota, 21. 3. 15.30–19.30 18.00 nedelja, 22. 3. 16.00 17.00–19.00 Kavarna Štrikeraj Zavod TRI, Mestni trg 21 sreda, 10.00–17.00 Dan odprtih vrat Loškega muzeja – za obiskovalke prost vstop Loški muzej Škofja Loka 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 19.00 Potopisno predavanje: Malavi in Mozambik Knjižnica Železniki 19.30 Koncertni Kristalni abonma: Slovenski oktet Sokolski dom 17.00 Dnevi Škofjeloškega pasijona: filatelistična razstava Krščanstvo (na ogled do 15. 4. 2015) Sokolski dom 17.00 Dnevi Škofjeloškega pasijona, Radovan Rakovec: Tapiserije križevega pota (na ogled do 15. 4. 2015) Sokolski dom 17.00 Dnevi Škofjeloškega pasijona, Matevž Maretič: Vžiganice in vžgane čipke (na ogled do 15. 4. 2015) Mala galerija Občine Škofja Loka 18.00 Škofjeloški pasijon 2015 – šolska predstava staro mestno jedro Škofje Loka 19.00–20.00 Delavnica opazovanja nočnega neba: teleskop na terasi knjižnice Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka 9.00–12.00 Delavnica izdelovanja butaric na cvetno soboto Mestni trg 25. 3. četrtek, 26. 3. petek, 27. 3. sobota, 28. 3. 28. 3. 18.00 Škofjeloški pasijon 2015: obpasijonsko dogajanje na Cankarjevem trgu Cankarjev trg 18.00–19.00 Škofjeloški pasijon 2015: rokodelska delavnica z mojstrom rokodelcem Župnišče Škofja Loka, Cankarjev trg 13 18.00–20.00 Škofjeloški pasijon 2015: delavnica priprave in pokušanje postnih jedi Cankarjev trg Škofjeloški pasijon 2015 – uprizoritev staro mestno jedro Škofje Loka Peš romanje na Škofjeloški pasijon Žiri–Škofja Loka Škofjeloški pasijon 2015: obpasijonsko dogajanje na Cankarjevem trgu Cankarjev trg 14.00–15.00 Škofjeloški pasijon 2015: rokodelska delavnica z mojstrom rokodelcem Župnišče Škofja Loka, Cankarjev trg 13 14.00–16.00 Škofjeloški pasijon 2015: delavnica priprave in pokušanje postnih jedi Cankarjev trg 15.00 Prireditev ob materinskem dnevu Kulturni dom Lučine 16.00 Škofjeloški pasijon 2015 – uprizoritev staro mestno jedro Škofje Loka 17.00 Pomladni pozdrav: kulturna prireditev ob materinskem dnevu in prihodu pomladi Kulturna dvorana Sovodenj Kavarna Štrikeraj Zavod TRI, Mestni trg 21 20.00 nedelja, 29. 3. 5.30 14.00 ponedeljek, ponedeljek, 23. 3. sobota, 30. 3. 51 17.00–19.00 Marec 2015 53 PRILOGA Vse za avto 54 PRILOGA Vse za avto V REMONTU VAS OPREMIJO ZA TEŽKO PRIČAKOVANE POMLADNE IZLETE V mesecu marcu vas v Remontu Kranj čaka pomladna ponudba, ki je ne smete spregledati! Nakup novega Renaulta vam zaradi velikega povpraševanja ponovno omogočijo z 0% obrestno mero! Hkrati pridobite kar 5 let jamstva, vaš novi avto pa opremijo še z darilnim paketom dodatne opreme za pomladne izlete v vrednosti 250 eur! V današnjih časih se le redko zgodi, da se pri večjem nakupu odločimo za gotovino. V veliki večini si kupci pomagamo z različnimi oblikami obročnih odplačevanj, naj bo to kredit, finančni ali operativni leasing. Pogoji med različnimi oblikami financiranja se razlikujejo, vsi pa imajo eno skupno točko - obresti! V Remontu Kranj vam v marcu ponovno ponujajo izredne pogoje nakupa novega Renaulta, saj za vaš kredit ne boste plačali nobenih obresti! Izkoristite akcijo 0% OBRESTNA MERA*, hkrati pa izkoristite še dodatno ugodnost - kar 5 let brezplačnega jamstva!** Na račun resnično ugodnih pogojev nakupa, si boste zagotovo precej lažje privoščili kakšen pomladni izlet ali pohajkovanje. Toplejši, sončni in daljši dnevi prav vabijo v naravo! V Remontu se zavedajo, da za kakovostno preživljanje prostega časa nujno potrebujete primerno opremo. Da vam ne bo treba česarkoli pomembnega pustiti doma, vam ponujajo še edinstveno priložnost: ob nakupu novega Renaulta vam podarijo POMLADNI PAKET DODATNE OPREME*** po vašem izboru - naj bo to prtljažnik, strešni kovček, nosilec za kolesa,… karkoli vam bo bolj koristilo pri vaših pomladnih aktivnostih! Pokličite v Remont Kranj še danes in skupaj boste izračunali vaš prihranek, ki ga na račun ugodnega nakupa lahko namenite pomladnim užitkom v dobri družbi vaših najdražjih. Vaš klic pričakujejo na telefonskih številkah: 041 740 878 / 041 789 758 / 030 697 285 0% OBRESTNA MERA * Avtohiša Real d.o.o., Vodovodna cesta 93, Ljubljana www.avtohisa-real.si + 5 LET JAMSTVA** + PoMLADni PAkET DoDATnE oPrEME GrATiS!*** PorAbA Pri MEšAnEM cikLu 3,5 - 6,8 l/100 km. EMiSiJE co2 90 - 155 g/km. Poraba pri mešanem ciklu 3,5 - 6,8 l/100 km. Emisije CO2 90 - 155 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5, ter dušikovih oksidov. *Velja ob nakupu preko Renault financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejene vrednosti financiranja, odvisno od modela. Več informacij pri komercialistu v Avtohiši Real. / **5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100 000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem. / ***Do pomladnega paketa dodatne opreme v vrednosti do 250 € ste upravičeni ob nakupu novega vozila Renault v Avtohiši Real. Akcija velja od 1.3.-31.3.2015 / Slike so simbolne. Možnost napak v tisku. Avtohiša REAL, d.o.o., PE REMONT KRANJ Ljubljanska cesta 22, 4000 Kranj, tel: 04/ 2015 223, 55 , www.remont-kranj.si [email protected] PRILOGA Vse za avto PRVI BMW SERIJE 2 ACTIVE TOURER. OBIŠČITE AVTO AKTIV. BMW Avto Aktiv bmw-avto-aktiv.si Užitek v vožnji Kombinirana poraba goriva vozila BMW serije 2 Active Tourer: od 3,8 do 6,4 l/100 km. Emisije CO2: 99 g/km do 148 g/km. Emisijska stopnja: Euro6. Emisije NO x : od 0,0186 g/km do 0,0441 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Rešitev tokratne križanke je: Nagrade za Marčevsko križanko: 1. Vikend vožnja z vozilom BMW 2. Majica + obesek za ključe 3. Obesek za ključe Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do 25. marca 2015 na naslov: Avto Aktiv Kranj, Ulica Mirka Vadnova 2a, 4000 Kranj – s pripisom “Nagradna križanka” . Ime in priimek: Naslov: Podpis: Izžrebani nagrajenci februarske križanke so: 1. nagrada, vikend vožnja z vozilom BMW – Alojz Kokalj, Selca, 2. nagrada, Majica + vizitkovnik Avto Aktiv – Helena Hren, Poljane, 3. nagrada, Majica Avto Aktiv – Boštjan Novak, Žiri. Vsem nagrajencem čestitamo. O nagradah bodo obveščeni po pošti. Nagrade podeljuje Avto Aktiv Kranj. 56 PRILOGA Vse za avto 57 PRILOGA Vse za avto 58 PRILOGA Vse za avto LJUDJE NAREDIMO RAZLIKO. AVTO AKTIV. BMW Avto Aktiv bmw-avto-aktiv.si Užitek v vožnji Obiščite nas na ulici Mirka Vadnova 2a v Kranju, pokličite na številko 04 28 11 400 ali pišite na [email protected]. Celotno ponudbo vozil BMW si lahko ogledate na naši spletni strani. BMW-AVTO-AKTIV.SI BMW 116d 5-vrat za 14.990,00 € BMW 318d Limuzina (M Paket) za 29.990,00 € BMW 318d Touring za 12.990,00 € BMW 318d Touring za 13.670,00 € BMW 318d Touring za 13.990,00 € BMW 320d xDrive Touring za 35.290,00 € BMW 520d Limuzina za 22.890,00 € BMW 520d Touring za 14.490,00 € BMW 520d Touring za 24.990,00 € BMW 520d Touring (M Paket) za 26.990,00 € BMW X1 xDrive18d za 19.730,00 € BMW X1 xDrive18d za 18.690,00 € letnik 2011, 145.679 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2011, 152.975 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2010, 86.477 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2011, 161.122 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2013, 45.607 km, 12 mesečno jamstvo letnik 2011, 140.240 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2010, 191.038 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2011, 117.171 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2010, 151.459 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2014, 5.116 km, 24 mesečno jamstvo letnik 2012, 152.442 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2012, 141.762 km, 6 mesečno jamstvo Kombinirana poraba goriva: 4,3 - 8,8 l/100 km. Emisije CO2 : 114 - 146 g/km. Emisijska stopnja: Euro4, Euro5 ali Euro6 (odvisno od motorja). Emisije NOx: 0,0075 – 0,1697 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 59
© Copyright 2024