REŠETO, 28. november 2014, letnik XVIII
GLASILO OBČINE RIBNICA 28. november 2014 / XViiI november 2014 KOJEKOVA DRUŽINA ŽIVI S ČEBELAMI IN ZA ČEBELE RAČUNOVODSKI SERVIS DAFIN JE NAJBOLJŠI V DRŽAVI RUBINASTI NONET VITRA 15 LET DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA RIBNICA PAZLJIVO V KURILNO SEZONO RIBNIŠKI ŠTUDENSTKI KLUB IMA NOVO VODSTVO RAZSTAVA MUZEJA RIBNICA V POKRAJINSKEM MUZEJU KOČEVJE jesen v naših gozdovih Foto: Marko Češarek www.ribnica.si RUBINASTE VITRE Na koncu štejeta zvestoba in vztrajnost Natanko dan prej so se uradno A so vitrce posebnost v tem prostoru, ker za ženske sestave nikakor ni značilno, da obstajajo toliko ustanovile, le da je od takrat časa, saj se ženske podvržejo materinstvu in družini,in bi pevkam Vitre zlahka zmanjkalo volje za dodatne napore. Nekaj pevk se je dejansko zamenjalo, a njihova imena še pomnimo. Na primer preteklo 40 let. 22. novem- Mirjam Klemenc, zdaj Trček, ki je povezovala sobotno prireditev v TVD Partizan, in Marjano Benčina, bra so nas vitrce spomnile na sopranistko, ki je nekdaj tako izstopala s svojim čistim in bogatim glasom. Povedali sta, da Vitra ni le pevska skupina; ta dan, ko je v njej sta se razviiz mladinskega jali kot osebnosti in zbora vzniknil Bernarda Kogovšek jima pomeni prinonet, katjateljico, vodiljo in erega moč ne zaupnico. Ženske so jenja. Zvestoba rasle z Vitro in zato in vztrajnost, se ne čuditi, da so zmogle toliko jubileto jih dela tako jev. 470 nastopov. zelo pripadne, Za obisk so jim da so nekatostali le še trije kraji ere pevke tu na črke abecede Č, E in F. Vsepovsod prav vsa štiri drugje so že bile. desetletja, tako Izdale so štiri zvočne kot umetniška zapise, najnovejšo zgoščenko z naslovodja Bernarda vom Ptice, pojte z Kogovšek. mano smo lahko Želeli bi si, da prejeli v roke prav na prejmejo še NONET VITRA S TENORISTOM MARJANOM TRČKOM njihovprazničnidan. Vse pesmi so delo kako priznanSlavka in Vilka Avsenika, in zadnja leta jih Vitra redno vključuje v svoj program. Skladbe pa tako dodaje, a letos je šla mimo prijajo programu večjo igrivost in so za nekatere poslušalce tudi bolj poslušljive. Tehnično natančno lika za kako občinsko, čeprav izveden program in moder izbor pesmi namreč ne prepriča tistih, ki jim to ni najpomembnejše, z so ob 10-obletnici že dobile novim CD pa Vitrice širijo svojo poslušljivost. So tudi taki, ki ne morejo brez hudomušnih Gosk, kot Urbanovo nagrado. JSKD na primer mož ene izmed pevk, Vojko Štanfelj, ki je na koncu osvojil poslušalce s svojim šaljivim Ribnica je tudi že podelil vse avtorskim prispevkom o Vitri in vsaki članici posebej. Zahvalna vrsta je bila dolga. Prihajali so zborovodje drugih zboadute, ostanejo le še priznan- rov in skupin, domači in ja na državni ravni, za katere predstavniki institucij, čestitali jubilantkam in se poteguje cela Slovenija. vsi izrazili željo, da Vitra vztraja še mnogo let. Tradicijo povezanosti in razumevanja gojijo tudi na osebni ravni z družinskimi pikniki in obeleževanjem življenjskih dogodkov. Vitra je torej življenje, ne suha, upogljiva veja, in prenese marsikakšen upogib. Ne, ne bi se mogla imenovati ožaga, kot se je nekoč pošalil Janez Debeljak, njihov najbolj zvest občudovalec, ki je njihovo petje poslušal z zaprtimi očmi. Polna dvorana je bila dokaz, da je takih ljubiteljev še veliko. Nonetke so se obiskovalcem oddolžile z dobro pripravljenim koncertom. Uvodoma smo se sprehodili skozi filmski in fotoarhiv, nato spoznavali njihov ustaljeni in nato še najnovejši repertoar. Osrednja gosta sta bila slovenski tenorist in posvojeni Ribničan, kot bi lahko rekli Marjanu Trčku, zetu družine Klemenc. Nenehno je povezan z Vitro, zdaj pa se mu je pridružila še hči Manca, ki je kot pianistka spremljala očeta pri samospevih Rada Simonitija, katerega sto let rojstva praznujemo letos. Včasih se komu zdi, da že preveč ponavljamo obeleževanje obletnic, saj se je, recimo, do Vitrinih 40 let že mnogo tega izreklo ali zapisalo. Včasih se tudi malo pohiti, ker človek nikoli ne ve, kako dolgo bo kaka kulturna skupina zdržala. Ves napor vendarle sloni na prostovoljstvu in ljubiteljstvu, h kateremu člane vodi le njihov osebni zanos. V Vitro nekako nikoli nismo podvomili. Bernarda Kogovšek se zdi neutrudljiva in pevke ji v tem neumorno sledijo. Tako vseprisotne so, da tu in z nami preprosto morajo biti. Zdajšnja Vitra: Bernarda Kogovšek (ustanoviteljica in umetniška vodja), Martina Zbašnik Senegačnik in Mojca Šipka Levstek so vitrce od vsega začetka, torej 40 let. Eda Štanfelj je med njimi leto manj, torej 39, Viktorija Petrovič 33, Ksenija Ambramović Grom 24, Metka Lesar 23, Renata Lesar Hržič 19, Mateja Kožar Bolha 18 in Andreja Oblak 14 let. Vse so si prislužile za dolgoletno pevsko dejavnost že zlato Gallusovo značko, v okolju pa spoštljivo in cenjeno mesto v Alenka Pahulje Foto: Tone Lovšin kategoriji kulturno zaslužnih. KOLEDAR DOGODKOV v občini Ribnica v DECEMbru 2014 4. 12. ob 18. uri KONCERT UČITELJEV OB DNEVU ŠOLE Dvorana Glasbene šole Ribnica 17. 12. ob 17. 30 ZIMSKA PRAVLJICA hribček novega Vrtca Ribnica 6. 12. ob 15. uri MIKLAVŽEVANJE Cerkev na Velikih Poljanah 18. 12. ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE IZ MUZEJSKIH ZBIRK Rokodelski center Ribnica 6. 12. ob 18. uri MIKLAVŽEV KONCERT KUD RIBNIŠKI PIHALNI ORKESTER Z GOSTI Dvorana TVD Partizan Ribnica 19. 12. ODPRTJE RAZSTAVE IZ ZBIRKE ob 19. uri RIKO – VIKTOR BERNIK Galerija Miklova hiša 6. 12. ob 19. uri PRAZNOVANJE 15-LETNICE DELOVANJA OTROŠKE FOLKLORNE SKUPINE OFS LONČKI Dvorana DC-16 v Dolenji vasi 20. 12. ob 18. uri 6. 12. ob 19. uri Rokometna tekma RD RIBNICA RIKO HIŠE : RK JERUZALEM ORMOŽ Športni center Ribnica 6. 12. ob 20. uri PARALITERARNI VEČER z društvom I.D.I.O.T. Škrabčeva domačija 11. 12. ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE – ARHITEKT MILAN MIHELIČ: MODRA ARHITEKTURA Rokodelski center Ribnica 12. 12., 10.–19. ure BOŽIČNO-NOVOLETNI ROKODELSKI SEJEM in DECEMBRSKI PRAVLJIČNI SVET Dvorišče Rokodelskega centra Ribnica 12. 12. ob 20. uri PROJEKCIJA DOKUMENTARNEGA FILMA BOJ ZA Škrabčeva domačija 13. 12. ob 17. uri PRIŽIG LUČK Park Dolenja vas 13. 12. ob 19. uri Rokometna tekma RD RIBNICA RIKO HIŠE : RD ISTRABENZ PLINI IZOLA Športni center Ribnica SPREJEM LUČI MIRU IZ BETLEHEMA Ribniška cerkev 20. 12. TRADICIONALNA ob 18. uri MAŽORETNO - PLESNA BOŽIČNA PREDSTAVA Športni center Ribnica 23. 12. BOŽIČNO - NOVOLETNA PRIREDITEV ob 18. uri »OTROCI ZA OTROKE« Športni center Ribnica 24. 12. od 21. ure dalje 10. PREDBOŽIČNO RAJANJE Igrišče v Dolenji vasi 25. 12. ob 18.30 15. BOŽIČNI POHOD Z BAKLAMI NA GRMADO OŠ Velike Poljane, prijave ob 18. uri 26. 12. ob 9.30 TRADICIONALNI BLAGOSLOV KONJ Pred cerkvijo na Velikih Poljanah 26. 12. 27. TRADICIONALNI ob 18. uri BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT Športni center Ribnica 31. 12. SILVESTROVANJE Z ŽIVO GLASBO od 21. ure dalje (skupina FORTISSIMO) Igrišče v Dolenji vasi (pod šotorom) Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, [email protected]. UREDNIKOV KOMENTAR Edino mi vemo, kaj nas čaka na teh straneh. Listopad je prinesel veliko lepih zgodb, pozitivnih dogodkov in mnenj, 'rumeni tisk' je zgolj na naslovnici, pa še to na lepi jesenski fotografiji. Pozdravljeni, bralke in bralci. Za nami je klavrno poletje, vlažna jesen in obeta se menda huda zima. Kdo ve, tudi napovedi vremenoslovcev niso več to, kot so bile, ko smo prelistavali stare pratike in se ravnali na podlagi njihovih napovedi, in ko so starejši za nekaj mesecev naprej vedeli, kakšno vreme bo. Ja, vse je postalo nepredvidljivo, nezanesljivo, kljub izjemnemu tehnološkemu napredku, ko bi moralo biti obratno. Nezanesljivost pa veje tudi z vseh področij družbenega življenja. Vse je nekako v zraku, nihče si ne upa več prevzeti odgovornosti, se izpostaviti, povedati na glas, kje ga čevelj žuli, če si stavek sposodim po istoimenski oddaji na nacionalnem radiu. R E Š E T O Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Marko Modrej - odgovorni urednik Polona Klajič - članica Domen Marinč - član Programski svet: Sabina Vučemilović, Neva Šilc Vidmar, Simona Lovšin, Aleš Češarek, Uršula Jaklič Žagar, Nevenka Turk, Matjaž Nosan, Miha Klun Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: GSM: 041-536-889, 051 641 021 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov Skratka, prijetno branje želim, za mesec, ki je pred nami, pa vam polagam na dušo in srce, da boste morali, če se želite brati v zadnji letošnji številki, zelo pohiteti. Zaradi praznikov in v želji, da objavimo čim več lepih prazničnih želja, bomo z redakcijo zaključili čez štirinajst dni. Pa naj bo prvi dobri mož, ki je že na pohodu, radodaren … Ne mislim zgolj na materialne dobrine. Marko Modrej Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 051 641 021 / 8369 765 E-pošta: [email protected] Izid naslednje številke: 23. decembra 2014 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 12. decembra 2014. Anonimnih pisem ne objavljamo. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. 3 IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA Izpod županovega peresa Spoštovane, spoštovani, zadnjič, bila je nedelja, me je gospod Ciril Andoljšek povabil na rokometni turnir desetletnih osnovnošolcev iz več občin v Športnem centru Ribnica. Ker sem si želel ogledati nekaj tekem še pred podelitvijo nagrad in priznanj, sem šel na tribuno in z zanimanjem spremljal finalne tekme. Vse lepo in prav, dokler me ni zmotilo navijanje, bolje rečeno zelo agresivno komentiranje mlade mamice enega od igralcev z imenom, verjetno njenega sina. Res je, da sem pred časom tudi sam živel in delal v sredini, katere besedni zaklad zaradi narave dela ni vseboval samo lepih besed, vendar sem bil presenečen nad napadalnostjo in brezkompromisnim egoizmom mlade mame za svojega sina. Očitno je, da moralne norme, ki jih je bila deležna naša generacija, ne veljajo več. Zdaj, ali je to dobro ali slabo, mnenje prepuščam bralcem in tudi sledeče razmišljanje. Nasilje in strah sta nenehno spremljali človeka skozi njegov razvoj. Tudi dandanašnji, ko stojimo pred vrati nove dobe miru in sozvočja, že bežen pogled v dnevne novice pokaže, da z agresivnostjo še nismo opravili. Recimo, da je to dediščina, ki smo jo podedovali od praprednikov, in kaže, da je v nas še veliko nekdanje prvinskosti. Strah je naraven odziv na pretečo nevarnost, ki jo še najlepše lahko ponazori srna, ko beži pred volkom. A človek je razvil strah, ki dobesedno paralizira in dela človeka nemočnega v rokah tistega, ki je agresivnejši. Torej strah ni stvar preteklosti in zgolj fizične borbe. Z njim se soočamo vsak dan. Vsak zase ve, da se soočam s prvinskim strahom, ki se skriva v nas, kadar koli je pred nami kakšen izziv ali morda nova pomembna naloga. Tudi ko želimo vzpostaviti stike z novimi ljudmi, je največkrat prav strah pred razočaranjem in notranjo bolečino vzrok, da ne moremo do soljudi vzpostaviti pristnih in harmoničnih odnosov. Morda bi lahko celo rekli, da damo priložnost srcu, ko premagamo strah. Kljub temu, da je strah čustvo, in bi bilo smiselno iskati njegov izvor v človekovi 4 duševnosti, pa se v resnici pravi ključ do strahu skriva v človekovem razumu, oziroma v načinu, kako preko razuma doživljamo svet okoli sebe. Razum služi kot nekakšen posrednik med objektivnostjo sveta in subjektivnostjo človeka. Vse predmete okoli sebe zaznavamo s čutili, a jih dejansko vidimo v razumu. Ta jih po analizi primerja s podobnimi slikami iz preteklosti in poskuša predvideti potek dogodkov v prihodnosti. Posledica tega je, da je naš razum v stanju nekakšne neprestane ujetosti med množico naših preteklih izkušenj, ki jih zajemamo iz svoje bogate zbirke nekje v podzavesti na eni strani in množico verjetnih razpletov, ki jih znamo velikokrat naslikati z neugodnim razpletom za nas na drugi strani. Prav ta ujetost razuma med preteklostjo in prihodnostjo pa je temelj strahu, ki nas paralizira. Ti rezultati našega čustvenega sveta se pojavljajo tudi v našem telesu. Tako se pojavijo znani občutki cmoka v grlu in tiščanja v trebuhu, vse do tiste meje, ko se prestrašeni človek ne more premakniti z mesta ali spregovoriti ene besede. Kljub temu, da je v sodobni družbi posameznik bolj redko izpostavljen fizičnemu nasilju, pa je sodobna družba močno tekmovalna in agresivna. Celotno sodobno delovanje trga temelji na načelu, da obstane in preživi najmočnejši in najspretnejši. Lahko bi rekli, da je agresivnost človeka našla le mehkejši izraz, vendar nič manj neusmiljen. Mi vsi pa smo vpeti v ta sodobni način življenja, če to želimo ali ne. Zato je za današnji čas še vedno pomembno, da se zna človek soočati z agresijo in strahom na pravilen način. Morda bomo čez čas spoznali sami pri sebi, da smo na agresijo reagirali čisto spontano, brez razmišljanja, kot bi se vse zaključilo samo, brez našega napora. Takrat bomo v sebi začutili poseben mir in občutek svobode. Vedeli bomo, da smo na široko razklenili objem, v katerega nas oklepa naš notranji strah. Župan Jože Levstek Občinska uprava november 2014 Vprašanje ribniškemu županu in občinskim svetnikom Ali je parkiranje oz. promet pred ribniškim novim vrtcem, šolami in Športnim centrom res strokovno urejen in je zadosti varen za otroke, spremljevalce in voznike, ko se že sedaj, ko ni snega, mnogi vozniki in spremljevalci z otroki zagozdimo v gneči, ki je ob konicah nihče ne ureja? Kot dedek in babica, ki voziva vnukinji v vrtec in šolo, imava skoraj vsak dan problem; zelo težko ali celo ne moreva se pripeljati ali odpeljati na parkirišče pred novim vrtcem, ko se tam vozila srečujejo. Ob izhodu tudi ni prehoda za pešce, pa še pločnik ob vrtcu ni urejen. Meniva, da obstaja dovolj resen problem prometa okoli šol in vrtca še nezadostno rešen . Prosiva za javen odgovor: Kakšno je stališče občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ribnica? Marija Mihič, prof. pedagogike Franc Mihič, univ. dipl. inž. Prometna varnost v okolici novega vrtca Franc in Marija Mihič sta v prejšnji številki Rešeta opozorila na prometno varnost v okolici novega vrtca v Ribnici. Podajamo oceno strokovnih služb in aktivnosti, ki so bile doslej izvedene pri projektiranju in gradnji. Komisija za cestni promet bo zadevo obravnavala na eni izmed sej, ko bo konstituirana v novem mandatu. Že v najzgodnejši fazi načrtovanja investicije smo planirali tudi promet in parkirna mesta. Tako je v investicijskem projektu zapisano, da bo zunanja ureditev razdeljena na parkirne oz. dovozne površine, pešpoti oz. dostope ter parkovni del z igrišči. Vsi dostopi in parkirišča bodo skoncentrirani na severni strani. Uvoz na gospodarsko igrišče bo ločen od uvoza za starše in zaposlene. Parkirišča bodo organizirana vzdolž stavbe na severni strani v dveh sklopih. Ločevala jih bo avtobusna postaja, ki se zajeda v parcelo s ceste Ob železnici. Zagotovljenih bo 65 parkirnih mest (od tega 4 za invalide). Krožišče na vzhodni strani parkirnih površin bo zagotavljalo dobro pretočnost prometa. V nadaljevanju so projektanti izdelali gradbeno dokumentacijo, na osnovi katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Vzporedno s pripravo projektne dokumentacije smo izdelali tudi OPPN. Na območju novega vrtca velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novi severni del Center mesta Ribnica (Ur. l., RS št. 31/2010). V postopku priprave in sprejema je bila izpostavljena tudi prometna problematika. V nadaljevanju je predstavljena pripomba in odgovor. Kot je razvidno iz odgovora in priložene karte, je med novim in starim vrtcem predvidena povezovalna cesta, tako da kar zadeva prostorsko ureditvene pogoje, je cesta umeščena v OPPN. Za izvedbo je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. V okviru izdelave smo zbirali tudi pripombe in predloge javnosti. Za omenjeno področje je prišla ena pobuda, ki je predstavljena v nadaljevanju. STALIŠČA DO PREDLOGOV IN PRIPOMB, PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE V Strokovno mnenje Pripomba/ se delno upošteva Izvedena Cesta ob železnici je rekonstruirana kot zbirna in tranzitna cesta. Na severovzhodnem delu območja OPPN-ja je izvedeno avtobusno postajališče, kar ne dovoljuje novih direktnih priključkov na cesto Ob železnici za potrebe vrtca. V dopolnjenem osnutku (v razgrnitvi) je načrtovana nova povezovalna cesta, ki pomeni podaljšek Ulice Jožeta Petka, oziroma obstoječi dovoz do starega vrtca. Ta povezovalna cesta se nadaljuje do Krošnjarske poti. S tem se zagotovi boljša pretočnost prometa iz Majnikove ulice na Krošnjarsko pot. Arhitekturno funkcionalna zasnova novega vrtca omogoča izvedbo dodatnih dostopov iz jugozahodne strani pri obeh fazah. Za potrebe normalnih dostopov se izvede povezovalna cesta kot dvosmerna, z enostranskim vzdolžnim parkiranjem na daljšem odseku. Ob parkiriščih se izvede hodnik za pešce in ozek pas zelenice, ki se konča z ograjo novega vrtca. Na ta način se dostopi in s tem tudi dovozi za starše z otoki delijo na dve komunikacijski cesti. Na severovzhodnem delu ostane dovoz za zaposlene in del staršev. Na jugozahodnem delu povezovalna cesta omogoča dostop staršem. Ta rešitev podpira obe fazi izvedbe. Predlagana rešitev občana v smislu urbanizma dodatno deli območje še manjše enote, kjer je vsak objekt od vseh strani obdan z dovozno cesto. Enosmerna cesta ima en uvoz in en izvoz, kar v času povečane koncentracije lahko tudi povzroča zastoje. S preoblikovanjem načrtovane povezovalne ceste (z vzdolžnim parkiranjem) se v prvi vrsti dodajo parkirna mesta in pri umirjenem dvosmernem prometu (30 km/uro) se v konicah in fazi parkiranja in vključevanja v promet zagotovi boljša pretočnost za starše. Pri izdelavi dokumentacije se je projekt izdelal v okviru predlagane rešitve: južni del (med novim in starim vrtcem) je namenjen parkiranju zaposlenih v vrtcu in delno staršem, in novi del (na severni strani), ki je namenjen prihodu/odhodu otrok. Za vrtec Ribnica je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala Upravna enota Ribnica na podlagi projekta PGD št. AT10/01, izdelovalec ARHITURA d.o.o Ljubljana. V projektu so upoštevani vsi predpisi in zakonodaja za projektiranje prometa in parkirišč. Upoštevani so bili vsi gradbeni normativi in zahteve po parkirnih mestih za potrebe vrtca. Parkiranje za zaposlene in starše otrok je relativno optimalno rešeno, saj je predviden krožni promet, tako da ob normalni kulturi voznikov promet poteka tekoče. Za omenjeno parkirišče je izdano uporabno dovoljenje na osnovi tehničnega pregleda in pregleda izvedenca gradbene stroke, ki je ugotovil, da je parkirišče izvedeno skladno s predpisi. Podobno se je urejalo ostala parkirišča, ki so nastajala v sklopu posameznih projektov (zdravstveni dom, športni center, TVD Partizan …) Parkirišče pred Športnim centrom Ribnica je bilo zgrajeno v sklopu rekonstrukcije dvorane. Za rekonstrukcijo dvorane in okolice skupaj s parkiriščem je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2003 in tudi uporabno dovoljenje. Parkirišče pred športnim centrom Ribnica je preko celega leta vzdrževano in urejeno za nemoteno parkiranje. Res je zelo zasedeno, saj v dopoldanskem času puščajo tu svoja vozila nekateri potniki, ki gredo naprej z avtobusom v Ljubljano, zaposleni v osnovni šoli ter obiskovalci ŠCR ter zdravstvenega doma. Ob sneženju nam že ponoči čisti sneg Komunala Ribnica, mi poskrbimo za vse poti in steze okoli ŠCR, posebej pa še do prehoda proti vrtcu, saj otroci iz vrtca dopoldan koristijo prostore za športno vadbo na galeriji, ki jim je namenjena. Do sedaj ni bilo pripomb na čiščenje snega, čeprav je površina tako za strojno kot ročno čiščenje res velika. Prav tako ni bilo pripomb glede na prihod in odhod vrtčevskih otrok. Tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v preteklih letih večkrat obravnaval prometno problematiko na občinskih cestah in državni cesti G2-106 na območju Osnovne šole dr. Franceta Prešerna v Ribnici, Vrtca Ribnica, Športnega centra Ribnica in zdravstvenega doma Ribnica. Na državni in občinskih cestah je na območju osnovne šole postavljena vsa predpisana vertikalna in horizontalna prometna signalizacija, ki opozarja udeležence v prometu na bližino šole. Leta 2008 je upravljavec občinskih cest na predlog Komisije za prometno varnost Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ribnica s prometno signalizacijo dodatno zmanjšal dovoljeno hitrost v naselju Ribnica na Majnikovi ulici in Ulici Jožeta Petka s postavitvijo znaka III-27, "območje omejene hitrosti", z napisom "30". Poleg prometne signalizacije so bile postavljene zvočne zavore (naprave za umirjanje prometa, ki zvočno opozarjajo voznika, da prihaja v območje omejene hitrosti). Na Šolski in Merharjevi ulici, ki sta kategorizirani kot državni cesti G2-106 po tehnični specifikaciji za javne ceste, ki ureja naprave in ukrepe za umirjanje prometa, tam ni dovoljeno postavljati grbine in ploščadi za prisilno zmanjševanje hitrosti. Parkirišče pred Športnim centrom Ribnica in novim Vrtcem Ribnica je bilo zgrajeno v času gradnje objektov. Za parkirišči je bila izdelana projektna dokumentacija z izjavo projektanta, da je pri projektiranju upošteval vse veljavne predpise. Občina Ribnica bo tudi v prihodnje spremljala dogajanje na površinah in cestah v okolici vrtca in ostalih ustanov. Nove rešitve bomo iskali v povezavi z uporabo prostora, kjer stoji stari vrtec in z optimizacijo transportnih poti v okolici vrtca. Zaključimo lahko z že povedano mislijo: »Parkiranje za zaposlene in starše otrok je relativno optimalno rešeno, vsekakor pa bomo iskali možnosti za dodatne izboljšave.« Župan Jože Levstek s sodelavci ENERGETSKA SANACIJA OŠ DR. FRANCETA PREŠERNA RIBNICA Septembra je Občina Ribnica na stavbi C Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica zaključila obnovitvena dela. Občina Ribnica je za energetsko sanacijo projekta »Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica« pridobila nepovratna sredstva. Operacijo je delno financirala Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada, izvedla pa se je v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb. Izvajalec del je bilo podjetje Tipo investicijske gradnje, ki je na podlagi objave javnega naročila za izvedbo del podal ceno 187.944,24 EUR brez DDV, skupna pogodbena vrednost z vključenim DDV je znašala 229.291,97 EUR. Namen investicijskega projekta je bil s pomočjo sredstev EU energetsko sanirati obstoječi objekt – stavbo C OŠ Ribnica ter na ta način omogočiti prispevek k učinkovitejši rabi energije glede na prejšnje stanje, zmanjšanju rabe energije in izpustov CO2 toplogrednih plinov v okolje ter uvesti najugodnejšo rešitev za zagotavljanje optimalnih pogojev izvajanja vzgojnoizobraževalnega procesa in drugih programov za potrebe OŠ Ribnica, pri tem pa upoštevati tudi načela racionalnosti. Predvideni letni prihranek toplotne energije je 214 MWh. Dela so obsegala izvedbo fasade objekta, tankoslojne fasadne obloge v kleti, toplotno izolacijo stropa v pritličju, izolacijo podstrešja, zamenjavo starih radiatorjev ter dodatno toplotno izolacijo ogrevalnega sistema. Viri financiranja investicije: Občina Ribnica - 129.905,58 EUR Kohezijska sredstva - 152.435,00 EUR SKUPAJ - 282.340,58 EUR Občina Ribnica je za leto 2014, poleg energetske sanacije na stavbi C, predvidela tudi obnovo strehe z delno zamenjavo ostrešja. Po izvedenem javnem naročilu sta izbrani izvajalec GRAFIT d.o.o. in Občina maja podpisala pogodbo v vrednosti 68.941 EUR z DDV. Investicija se je pričela v juliju, zaključila pa septembra. Izvajalec je delno zamenjal ostrešje, namestil novo kritino ter opravil ostala krovsko-kleparska dela. Investicijo je v celoti pokrila Občina Ribnica iz lastnih proračunskih sredstev. MARKO MODREJ 5 AKTUALNO POSTOPKU PRIPRAVE OPPN za Novi severni del CENTER mesta RIBNICA Opis pripombe / predloga občana Velik problem predstavljajo prihodi staršev ob jutranjih in popoldanskih urah ob konicah ob 7. in 15. uri. Že obstoječe stanje priča o prevelikih koncentracijah prometa. Poleg tega opozarja na problematičnost bližine samega križišča na cesti Ob železnici in Majnikovo ulico z novim dovozom za napajanje vrtca. Ta konkretni izvoz z območja vrtca na Majnikovo ulico je problematičen. Predlaga, da se dostopna pot enosmerne ceste spelje v obliki krožna poti, okoli novega vrtca in se priključi na obstoječi dostop k staremu vrtcu. POGOVOR MESECA »Vsaka čebelja družina je svoja zgodba.« Ob pogovoru z Barbaro Prelesnik Kojek, kasneje se nama je pridružil tudi njen mož Boštjan, sem dobil občutek, da je to najsrečnejša čebelarka naokoli, a pravi, da je čebelarjenje trd kruh. Letos je bila ena slabših letin, težave jim povzročajo tatinski medvedi, celo človeški nepridipravi se znašajo nad kamionom s panji na paši, a njim gre bolj za gorivo kot za med. Čebelarstva se je Barbara naučila od tasta Janeza Kojeka, ki mu vsi rečejo kar 'oča' in je čebelar že preko 33 let. Včasih je imel celo do dvesto čebeljih družin in vedno je čebelaril skupaj z ženo. »Sedaj se je pa tako obrnilo, da sva midva z očatom v glavnem v čebelnjakih,« pravi Barbara. Janez Kojek je bil pred leti predsednik Kočevskega čebelarskega društva in je ogromno naredil za čebelarstvo, »tako da sem imela res intenzivno uvajanje v delo s čebelami in pravega mentorja«. To je bila »prava šola«, ker se je učila na kar 150 čebeljih družinah in šele po petih, šestih letih je natančno vedela, da gre lahko sama v čebelnjak. Barbara ima veliko znanja, saj je opravila precej izobraževanja, povezanega s čebelarstvom v Sloveniji, pa vendar »uporabljam intuicijo, saj je vsaka čebelja družina svoja zgodba«. Zato ima na vratih panjev listke z opombami o vsaki družini. Leta 2005 je Barbara ustanovila podjetje Družinsko čebelarstvo Kojek s sloganom: 'Kjer se cedita med in medica'. Je članica ribniškega in kočevskega barbara s taščo olgo čebelarskega društva ter izpeljati. Združenja Kočevski med. To je prvi med iz Boštjan je s čebelarstvom povezan že Slovenije z evropsko registracijo Zaščitena od zgodnjega otroštva, pa tudi danes ga označba porekla in zajema področje od piči še marsikakšna čebela, ko sodeluje Velikih Lašč do Kolpe. v domačem podjetju, »če ne začneš kot Najprej sta z možem Boštjanom medene glavni, si vedno pomočnik«, doda v smehu. izdelke pripravljala doma v Hrovači, a je Obiskoval je tudi čebelarske tečaje, ki jih kmalu postalo pretesno, zato sta kupila kar je društvo takrat organiziralo za čebelarski nekaj časa zapuščeno sosedovo domačijo. podmladek, sicer pa je inženir gozdarstva Uredila sta medeno klet, kjer se, jasno, cedin je diplomiral iz gozdnega medenja na ita med in medica, nad kletjo je polnilnica, Kočevskem. v načrtu imata urediti dva apartmaja za Oča je imel dva stara kamiona in ko je oddajo, predavalnico, razmišljata pa tudi selil čebele na pašo, je moral imeti zraven o apiterapiji in še. Ko sem jima rekel, da sta mehanika, ker če kamion zataji, je treba zastavila široko zgodbo čebelarstva in turčebele spustiti ven, da se ne zadušijo. Zato izma, me je Barbara skromno popravila, da Barbara ni kupila starega kamiona znamke ne gre za široko zgodbo, ampak preprosto Deutz, ampak bolj sodobnega, da čebele za delo, ki ga zmoreš sam tudi finančno 6 zanesljivo pripelje na pašo in letos so šli ven že v začetku aprila. Da najdejo dobro gozdno pašo, naredijo letno tudi 1000 kilometrov po območju pridelave zaščitenega Kočevskega gozdnega medu in širše. Ko smo šli pogledat kamion s panji, je Boštjan pokazal na prvo in edino samoobrambno linijo žebljev, ki so prav zlovešče štrleli s konico navzgor. Ti preprečujejo dostop medvedu do sladkega medu in svoje delo opravljajo prav dobro. Težje, kot pa ustaviti zver, je preprečiti človeku, da ne bi delal škode, pa čeprav gre le za nekaj litrov goriva. Letošnja letina je bila za čebelarje katastrofalna, saj nekateri medu sploh niso točili. »Takega leta ne pomni nihče, tudi stari čebelarji ne.« Poprečen pridelek čebelje družine na leto je okrog 20 kg medu, Barbara pa ga je letos natočila v poprečju 15 kilogramov na družino, kar je odlično. »Lanska čebelarska letina je bila, kljub suši, fantastična,« letos pa je druga skrajnost. Pravi, da je čebelariti čedalje težje in izpostavi varojo, zajedavca, ki se je pri nas pojavil v začetku 80-ih let, ki čebeli pije limfo, zaradi česar čebela oslabi. Država je nekaj let pomagala čebelarjem z zdravili, od lani ne več. Letos pa so razpisali pomoč čebelarjem za sladkor, s katerim hranijo čebele, ker ni dovolj naravne hrane, a le za čebelarje z več kot dvajsetimi družinami, in to po pet evrov na panj, kar je bolj simbolično. »Mislim, da vseeno ni tako grozno,« je optimistična Barbara. Glede na pomembno vlogo čebele pri opraševanju, je Einstein dejal, da če čebela izumre, v štirih letih tudi človeštva ne bo več. Ponekod na Kitajskem, kjer zaradi onesnaženja ni čebel, ljudje nabirajo cvetni prah in potem s čopiči oprašujejo drevje. Ali lahko tudi pri nas pride do ročnega opraševanja? »Mislim da ne, ker imamo dovolj ohranjeno okolje. Glede na to, da je ta konec manj razvit, ima pa to prednost, da je čist. Ta okoliš je za čebele raj.« Izpostavila pa sta še eno težavo. Tako imenovane 'hobi čebelarje', ki imajo čebele zato, ker je to nekako moderno in sploh fino, a ko se naveličajo in ko ugotovijo, da je potrebno cel kup dela, potem te čebele prepustijo same sebi in tako se razširi bolezen, ki jo druge čebele raznesejo v svoje panje. Menita, da je težava v tem, da se 'hobi čebelarji' ne izobražujejo in da je človek brez izobraževanja težko čebelar, zato sta pred kratkim opravila tudi DRUŽBA DAFIN PREJELA NAGRADO ZA NAJ RAČUNOVODSKI SERVIS 2014 DAFIN d.o.o., družba za računovodske odgovornim opravljanjem računovodskih storitve in davčno svetovanje iz Ribnice, in svetovalnih storitev. Odlikuje jih širok je letošnji dobitnik priznanja Naj spekter storitev, ki lahko zadovolji tudi računovodski servis v kategoriji Srednji. najzahtevnejše stranke, visoka strokovnost Družba se je letos prvič prijavila na razpis in profesionalen ter spoštljiv odnos do vseh Zbornice računovodskih servisov, čeprav strank. je v Katalog certificiranih računovodskih Ena od Dafinovih najpomembnejših vredservisov vpisana že osem let. Kot je dejala not je izjemna skrb za zaposlene, ki se direktorica Mirjam Trdan jo je k temu kor- kaže v možnostih strokovnega razvoja, v aku spodbudila predvsem močna podpora zaposlenih, saj k uspešnosti sodelovanja v tem projektu bistveno prispeva ciljno usmerjeno timsko delo, njo osebno pa je dodatno spodbudila še radovednost in želja, da s pomočjo strokovne komisije, ki je sodelovala v procesu izbora, pridobi strokovno oceno o delovanju družbe, tako na področju strokovnosti, ravnanja s človeškimi viri, organizacijske klime, informacijske tehnologije in drugih pokazateljev, ki skupaj tvorijo oceno. DAFIN, družba za računovodske, ZMAGOVALNA EKIPA Z MIRJAM TRDAN V SREDINI revizijske storitve in davčno svetovanje, d.o.o. je bila ustanovljena leta 2004, politiki stimulativnega nagrajevanja ter direktorica Mirjam Trdan pa ima že več v ustvarjanju dobrih delovnih pogojev. kot 20 let izkušenj na področju vodenja Izobrazbena struktura zaposlenih je v računovodskega servisa. primerjavi z dejavnostjo nadpoprečna, saj Vizija podjetja je postati vodilni in imajo vsi zaposleni fakultetno izobrazbo, najprepoznavnejši računovodski in direktorica pa je svojo izobrazbo nadgrasvetovalni partner strankam v JV regiji in dila še s tremi pridobljenimi licencami na širše. Vizijo uresničujejo z dvigovanjem računovodskem in davčnem področju. ugleda računovodske stroke. To pa jim Dafin je družini prijazno podjetje s flekuspeva s kakovostnim, pravočasnim in sibilnim delovnim časom, v zadnjem Tekst in foto Sašo Hočevar letu pa se posvečajo tudi ukrepom za promocijo zdravja na delovnem mestu, eden pomembnejših je zagotavljanje sproščenega in ustvarjalnega vzdušja v kolektivu. Razvijajo tudi družbeno odgovornost v lokalnem okolju, predvsem s podporo interesnih skupin, ki delujejo na dobrodelnem, kulturnem in športnem področju. Temeljno dejavnost družbe predstavlja opravljanje računovodskih storitev, pri čemer z naročniki razvijajo več oblik sodelovanja, vsakič se prilagodijo njihovim potrebam. Družba je ciljno naravnana tudi za izvajanje računovodske funkcije srednjih družb, za katere v skladu z ZGDjem pripravijo letno poročilo, ki je predmet revidiranja, ter aktivno sodelujejo v revizijskem postopku. Izvajajo tudi storitve davčnega svetovanja, tudi bolj zahtevnega na področju zastopanja v postopkih davčnega nadzora, kjer direktorica družbe Trdan Mirjam kot davčna svetovalka nastopa v funkciji pooblaščenke inšpiciranega davčnega zavezanca. Z osebnim odnosom zaposleni ustvarjajo pogoje za visoko lojalnost strank; fluktuacija strank je izjemno nizka. Stranke spodbujajo v uporabo brezpapirnega poslovanja in e-arhiviranja. Vpeljane imajo notranje kontrole procesov. Skrb za varnost osebnih podatkov ter varnostno kopiranje podatkov na oddaljeno lokacijo je njihov standard poslovanja. Vir: www.dafin.si Marko Modrej Foto: Žiga Lovšin 7 POGOVOR MESECA barbarin mož boštjan in hčerka manca mojstrski izpit, ki je najvišja stopnja izobraževanja čebelarstva v Sloveniji, in čebelarskih mojstrov je pri nas le nekaj. Ta izpit zajema tudi pedagoška znanja, in tako bosta lahko na domačijo sprejemala šolarje, dijake … ter vodila predavanja. Na domačiji imata že postavljen čebelnjak, ki je pregra- jen s steklom, da obiskovalci lahko spremljajo delo čebelarja v samem čebelnjaku. Težko je o nekom trditi, da je najsrečnejši, zagotovo pa je Barbara srčna čebelarka in to je slišati v vsakem njenem stavku in okušati v vsaki žlici medu njenih čebel, no, pa tudi v vsakem požirku Kojekove medice. DOGODKI MESECA VRE, VRE, VRE, ME SMO RIB’NČANKE! Dragocenosti življenja so trenutki, ki dajejo lepoto spominom in smisel prihodnosti ... Takega mnenja smo bile tudi me, članice Društva podeželskih žena, ko smo se odločile, da svojo 15. obletnico obeležimo s prijetnim praznovanjem in zanimivo jesensko kulinarično razstavo, ki smo jo v obnovljeni dvorani TVD Partizan pripravile skupaj z otroki iz OŠ in Vrtca Ribnica ter s stanovalci VDC-ja. Praznovanje ima smisel, če vemo, kaj praznujemo. Je lepo, če ga praznujemo skupaj z veselimi ljudmi, zato smo na svoje praznovanje povabile tudi nastopajoče goste in si z njimi polepšale večer. Vsi skupaj smo uživali ob petju, plesu in zvokih harmonike ter na koncu ob dobrotah lepo pripravljene in bogato obložene mize, ki je bila vredna ogleda. Poleg domačih pevk, Veselih Rib’nčank, harmonikarjev Matevža in Gašperja Kljuna ter poskočne folklorne skupine Grmada so čudovito prepevale še ljudske pevke Mavrica, ki jih je na harmoniki spremljal njihov vodja, jubilejna torta je bila zelo slastna Leon Behin, pa ljudski pevci Fantje USPEŠEN SI, ČE DELO OPRAVLJAŠ z vasi, ob zvokih citer Tanje Zalokar, pa še Z ZAGANANOSTJO, VESELJEM IN naše prijateljice, pevska skupina Klasek, ki LJUBEZNIJO! jih vodi Irena Ule. Tega se zavedamo tudi me, članice društva, ki vsako leto organiziramo različne tečaje POSLANSTVO DRUŠTVA in predavanja. Radovedne, kot znamo biti Društvo podeželskih žena Ribnica združuje samo ženske, se jih pridno udeležujemo ter žene in dekleta iz cele Ribniške in nekaj iz črpamo znanja in spretnosti povabljenih Sodraške doline in šteje poprečno 70 članic. mojstrov in predavateljev, hkrati pa si Naj povem, da se je v društvu skozi celih 15 izmenjujemo tudi medsebojne izkušnje in let zvrstilo kar 211 žensk, ki so bile ali so še naše članice. Delujemo in se družimo od leta 1999 (prvo leto pod vodstvom Marije Bojc), in sicer na različnih področjih, kot so izobraževanja, predavanja, kuharski tečaji in nastopi. Skrbimo za ohranjanje naravne kulturne dediščine, prizadevamo si za boljši status podeželskih žena v družbi, v veliki meri pa se zavzemamo za varstvo in urejenost okolja in lepše življenje na podeželju tako kot tudi ostala društva po Sloveniji, ki jih uspešno že kar peto mandatno obdobje združuje in vodi predsednica Irena Ule. mize so se šibile pod domačimi dobrotami 8 ideje. Najraje kuhamo in pečemo dobrote, saj smo večina preproste kmečke ženske. Kuhamo s srcem in ljubeznijo za svoje družine in prijatelje; najrajši preproste jedi, ki so značilne za našo Ribniško dolino. Prvo največje druženje se vsako leto začne z občnim zborom, na katerem si zastavimo nove naloge in cilje za tekoče leto. Prav tako ne pozabimo na medsebojna praznovanja rojstnih dni članic ali znanih osebnosti, raznih občinskih obeležij, obletnic društev in druženj na delovnih akcijah. DELO BREZ TRUDA IN ZAGNANOSTI NIMA PRAVE VREDNOSTI Da delo brez truda nima vrednosti, učimo tudi otroke, s katerimi nam je vedno užitek sodelovati; najsi bo z otroki iz vrtca ali z otroki in učiteljicami iz osnovnih šol (Ribnica, Dolenja vas, Sušje, Sv. Gregor). Ponosne smo, da smo skupaj z njimi v vseh teh letih pripravile lepe nastope na svojih koncertih in vrsto čudovitih razstav (božične, velikonočne, jesenske), kjer smo prikazale svoje stvaritve s pridihom preteklosti. Postavile smo jih na različnih mestih; največkrat v bivši trgovini Manufaktura, pa v Idealu in bivši trgovini Krošnjar. Ob tej priliki se še enkrat lepo zahvaljujem družinama Trdan in Tanko iz Sušja. Vedno smo vesele, kadar se na svojih delavnicah naučimo kakšne nove ročne spretnosti. Znanje posameznic si medsebojno delimo, dodamo še malo svoje fantazije in izdelki so tu - lepi, praktični in uporabni, tako da jih lahko ponudimo tudi na svoji stojnici, s katero se društvo vsako leto predstavi na ribniškem sejmu. Na stojnici ne manjka tudi slastnih dobrot in dobre kapljice. Od leta 2005, ko si je kar nekaj članic nadelo ribniška oblačila, pa sodelujemo tudi v tradicionalnem sprevodu po glavni ribniški ulici. Letos, ravno za to priložnost, pa je še nekaj naših članic dobilo tudi nove „uniforme“, da se nas bo prireditev doma in drugod lahko udeležilo še več. Kljub temu, da smo zelo rade doma, smo v vseh teh letih obiskale veliko krajev naše ljube Slovenije, pa tudi mesta sosednje Hrvaške in Avstrije ter Italije. Vsako ’’vandranje“ je pustilo v naših srcih lepe, nepozabne spomine in doživetja. REGIJSKO TEKMOVANJE POVABILO Kot članica in predsednica društva sem vesela in ponosna, da smo si vzele čas in v petnajstih letih doživele nepopisno lepe trenutke, urice, dneve ... Vesela ter ponosna sem, da so si vzeli čas tudi naši zvesti oboževalci, ki so naše delo in dogodke spremljali ves čas, čas, ko smo se v skupnem druženju povezovale, se učile in ustvarjale, se smejale, včasih tudi sporekle, jokale in se tolažile. Lahko rečem, da smo kot ena velika družina, posebno ob naših kuharskih tečajih, ko pri veliki mizi uživamo ob pripravljenih dobrotah, ali na občnih zborih, ko smeh, veselje in petje prepodi naše vsakdanje skrbi. Zelo pestro dogajanje imamo v društvu, zato lepo vabljene v našo družbo še ostale nove članice, ki želite biti aktivne in ustvarjalne ali pa samo v dobri družbi. ZAHVALA Pravijo, da bogastvo ni to, kar imamo, temveč to, kar smo in znamo … Vse aktivnosti ne bi bilo možno izpeljati brez dobre volje, s pridnim delom in finančnimi sredstvi članic, ki jih prispeva- NOV IZZIV V sodelovanju z Društvom podeželskih žena Ribnica smo izvedle tekmovanje med društvi z naslovom DOBRODOŠLI NA NAŠI STOJNICI. S stojnicami smo popestrile dogajanje ob praznovanju, prav tako pa poskrbele, da so se članice sodelujočih društev na svoj način potrudile in privabile udeležence k stojnici. Stojnice so bile zelo različno obložene. Na njih so udeleženke ponujale, kar je tradicionalnega za področje, ki so ga predstavljale. To nas je nekoliko presenetilo, a hkrati smo bili tega veseli, saj tako dokazujemo, da smo na svoje kraje in svojo preteklost ponosni. Ob razpisu smo tekmovalnim skupinam glede mo za vsak projekt posebej, seveda ob sofinanciranju Občine Ribnica in nekaterih posameznih donatorjev, ki cenijo in podpirajo naše delovanje, za kar se jim ob tej priložnosti v imenu vseh članic lepo zahvaljujem. Ob naši obletnici izrekam čestitke vsem sta poskrbela naša dolgoletna sponzorja, Okrepčevalnica Janez Mejač in Penzion Makšar iz Brež. Vesele smo bile, da se je praznovanja udeležilo toliko domačinov in prijateljev od drugod ter nam s tem pokazalo spoštovanje do našega dela in priznanje, ob dobrotah smo se družili pozno v noč članicam, posebno tistim, ki so v društvu že vseh petnajst let. Ob tej priložnosti smo izdale tudi zgibanko, ki na kratko zajema naše delovanje; prav lepa hvala Franciju Veselu za postavitev in Andreju Ambrožiču-Abo grafiki za hiter tisk zgibanke. V dodelavi je tudi obsežnejši zbornik našega delovanja v prvih petnajstih letih, ki bo predstavljen ob kakšni drugi priložnosti. KOL'KOR KAPLJIC TOL'KO LET ! Naše praznovanje se je odvijalo pozno v noč ob naših dobrotah in dobri vinski kapljici in domačem varjenem pivu, za kar postavitve stojnice pustili proste roke in pot domišljiji. Tričlanska komisija je opravila svoje delo. Ocenjevanje je bilo prijetno, a odgovorno. Stojnice so bile domiselne, lepo zložene, primerno obložene in ob da so radi z nami v družbi. Drage članice, spoštovani prijatelji, naj zključim svoje pisanje z rekom: Kdor dela s srcem, ta ne obžaluje in ne tekmuje; kdor dela z ljubeznijo, se mu dvojno obrestuje! Predsednica DPŽ Ribnica MARINKA VESEL njih so bile prijazne gospe, ki so razlagale, od kod so, kaj počnejo … Komisija je bila enotnega mnenja, da so si vse udeleženke zaslužile najvišje priznanje. Sprejele so izziv, se podale v »neznano« in se zelo potrudile, da je bilo vsako stojnico lepo obiskati; bile so paša za oči in vse ponujene dobrote iz različnih krajev smo lahko tudi poskusili. Ob takih priložnostih in dogodkih sem ponosna, da sem predsednica takim društvom. IRENA ULE, predsednica Zveze kmetic Slovenije predsednica dpž marinka vesel z županom jožetom levstkom in predsednico zk slovenije ireno ule 9 DOGODKI MESECA – DOBRODOŠLI NA NAŠI STOJNICI Obeležitev našega praznovanja je zaznamovalo tudi regijsko tekmovanje, ki smo ga pripravile skupaj z Zvezo kmetic Slovenije, in smo ga poimenovale Dobrodošli na naši stojnici. V tekmovanju smo sodelovala štiri društva, to je DPŽ Dobrepolje Struge, Velike Lašče, Mlinše-Kolovrat in Ribnica. Tekmovale smo v ocenjevanju za najlepšo, najbolj urejeno, najizvirnejšo in raznoliko ponudbo na stojnici. Komisija v sestavi predsednice Zveze kmetic Slovenije Irene Ule, svetovalke Vladke Turk Mate in župana Občine Ribnica Jožeta Levstka je imela težko delo. Vsako društvo se je na stojnici predstavilo na svoj način in s svojo temo, z najlepšimi stvaritvami in dobrotami. Enotno so se odločili, da se vsem društvom podari velika ribniška lesena žlica, Zveza kmetic Slovenije pa nam je izročila zlato odličje za sodelovanje na regijskem tekmovanju. IZPOSTAVLJENI DOGODKI Nova pesniška zbirka Roka Horžena MOTO R : Človek, ki se dolgočasi, dlje živi Prav želela sem si videti, kako deluje ribniška kulturna alternativa, in scena je malo drugačna, je med prvimi pokomentirala dogajanje literatka, ko se je končal dogodek. Prišli so mladi, prišli so kolegi, sorodstvo, drugi literati, ljubitelji pisane besede. Rok Horžen, z Brega pri Ribnici, je 14. novembra predstavil svojo drugo pesniško zbirko, štiri leta po tem, ko je izdal Nočno slepoto. Ohranja svojo kritičnost in svojski pogled na svet ter izhaja iz sebe, brez vsakršne milosti. To je pač on, 'ekstra navaden', in če ga pije, se ne bo delal, da ga ne, in če je prekrokan nekaj dni, ne bo lagal, da je delal. Zato se tudi druga zbirka bere na dih: »Sprejel sem troizmenski šiht v pivovarni, kaj pa čem. Opravila niso vedno strašanska, dobim toplo malico in gratis pijačo. Sodelavci so vpeljani in utrjeni, logično se jim zdi, da je kljub obupu teorije njihovo delo zrihtano – soodvisno od motiva in plače, ki je bolj taka … Kar hočem povedat: prilagajam se na režime, družbo, okolico itd., a že dolgo konstatiram, da sodim zraven pira.« Nič jokat, žival je ustvarjal polni dve leti. Dobro je tehtal zapisano in zato mu je zbirka tako zelo všeč. To je to, pravi, tudi v oblikovnem smislu podanih stihov. S svojo neposrednostjo in ironijo vedno uspe dobiti odziv občinstva – glasno strinjanje, smeh ali začudenje. Pustil si je tudi brke, ker je Nick Cave rekel, da je moški brez brkov isto kot ženska z njimi. »Pustil sem si rasti dlake – en mesec, dva, in vse skupaj izgleda švoh.« Horžen si sam izbira goste za predstavitev, in tako ustvari domačnost po svoji meri, a vendar ga je pred pričetkom spremljala rahla nervoza, saj je v zadnjem času omejil število javnih nastopov. Javna predstavitev nečesa novega, na kar si čustveno navezan, pa ni lev- Pred polno dvorano Miklove hiše so predstavitev v spontanem in doživetem duhu predstavljali Rokova sestra Sara, njena radijska kolegica Valentina, prijatelj Trubi in avtor, Rok sam. Kitarist je bil Luka, spremno besedo k zbirki pa je zapisala Polona Petrovič. 10 Pesnik Rok Horžen z avtorico spremnega besedila zbirke Nič jokat, žival oroka zadeva. Bil je že gost slovenskega nacionalnega radia, radia Študent, nastopal je tudi skupaj z drugimi literati, leta 2012 pa bil med finalisti za viteza pesniškega turnirja v Mariboru. Dejaven je na pesniškem portalu Pesem.si, kjer nasploh lahko spremljamo sveže in poetično dogajanje. 43 novih Rokovih pesmi bo tako lahko slej ko prej zaživelo tudi tamkaj. Zbirka Nič jokat, žival je bila ponovno izdana v samozaložbi, v nakladi 200 izvodov. Naslovno ilustracijo je živo naslikal Mihael Tomšič in naletel na odobravanje prvih kupcev. Predstavitev je potekala v Miklovi hiši, v izvedbi JSKD Ribnica in Roka Horžena z gosti. Rok, ki se zna imenovati tudi Misfits in se zaveda, kaj kdo misli o vsem, kar počne, in vmes ustvarja. »Najstarejši sem, imajo me za večnega otroka, zgubljenega črnega backa v jati belih vran. So visoko izobraženi, sam pa kracljam pesmice. Kadar zafrkavajo, komaj zadržujem jok. 'Oh, brez skrbi,' me znajo tolažit. 'Rokči, še slabše bo – preden bo slabše.' Misfits. Tekst in foto Alenka Pahulje Damjan Levstik –Trubi pri izvirni izvedbi Zdravljice – a ne Prešernove, marveč Horženove, ki trdi, »da smo na robu zavesti uničili zadnje nanodelce razuma, ker svet pripada generaciji s konkretnimi jajci«. Vokalna skupina Anamanka, pod vodstvom umetniškega vodje Simona Korošca, je 15. novembra v Zagorju ob Savi nastopila na tematskem koncertu Sozvočenja 2014, Osrednje slovenske regije, in prejela prvo nagrado. MANJ SVEČK ZA MANJ GROBOV Spoštovane bralke in spoštovani bralci, kot že veste, je prvega novembra tudi letos v občini Ribnica potekala akcija Manj svečk za manj grobov. Namen akcije je bil opozoriti na prekomerno okraševanje grobov in del sredstev nameniti v dobrodelen oz. bolj koristen namen. Mnogi ste se odločili darovati sredstva, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Cilj akcije v Ribnici je bil zbrati zadostno število sredstev za nakup javno dostopnega defibrilatorja. Z veseljem vam sporočam, da je bil cilj dosežen, saj ste darovali dovolj, da bo Ribnica tudi letos dobila že drugi javno dostopni defibrilator v okviru akcije Manj svečk za manj grobov. Želimo si, da bi omenjena plemenita naprava služila svojemu namenu ter da bi, če bi bila uporabljena, reševala naša življenja. Naprava je za uporabo enostavna in pri vžigu v slovenskemu jeziku tako pisno kakor tudi glasovno vodi uporabnika skozi proces oživljanja. SIMON KOROŠEC OB PREJEMU NAGRADE S tem si je vokalna skupina Anamanka skupaj s prvonagrajenimi zbori drugih regij prislužila nastop na sklepnem koncertu Sozvočenj 2014 ob dnevu zborovskega petja, 13. decembra ob 18. uri v Slovenski filharmoniji. STOJNICA V RIBNICI Lepo vabljeni! RAZIGRANA AMAMANKA Program z naslovom Brez besed, s katerim se je predstavila, so sestavljala dela pretežno sodobnih skladateljev. Čeprav so skladbe brez besedila, so nas z glasovi popeljale v skrivnostni svet melodije, ritma in čustev. Pri ustvarjanju in izvedbi so jim pomagali pevka Manca Lesar, koreografinja Anja Pajnič ter tolkalisti Matija Bartol, Laura Juvančič, Marijana Korošec in Matic Jakšič. Prireditev sta strokovno spremljala Helena Fojkar Zupančič in Sebastjan Vrhovnik, ki sta glavno nagrado pojasnila z besedami: »Utemeljitev je bila skladna z izborom skladb. Program je inovativen, poglobljeno izbran, skladbe karakterno raznolike, zasedbi primerne. Program na oder prinaša svežino. Izvedba je bila učinkovito opremljena z domiselnim odrskim nastopom.« Več o Anamanki: http://facebook.com/Anamanka Vokalna skupina Anamanka Foto: Uroš Rok Drnovšek ZAHVALA Pri pripravi na nastop so nam pomagali: Občina Ribnica, Krajevna skupnost Ribnica, Knjižnica Ribnica, Glasbena šola Ribnica in Petra Bartol. Pri sami izvedbi pa so nam na pomoč priskočili Matija Bartol, Matic Jakšič, Laura Juvančič, Marijana Korošec, Manca Lesar in Anja Pajnič. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč. IN DOLENJI VASI Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem prostovoljcem in podpornim organizacijam, ki so sodelovali v omenjeni akciji vsak na svoj način. Odločili smo se, da bomo predvsem zaradi dobrega odziva Ribničanov akcijo v naslednjemu leto izvajali kar dva dneva, tako 31. oktobra kakor tudi 1. novembra, o čemer boste občani obveščeni pravočasno. Luka Ilc, koordinator akcije Manj svečk za manj grobov Ribnica Vokalna skupina Anamanka 11 IZPOSTAVLJENI DOGODKI Anamanka poje brez besed IZPOSTAVLJENI DOGODKI Razstava Muzeja Ribnica Janko Trošt gostuje v Pokrajinskem muzeju Kočevje Po prvi postaviti razstave Muzeja Ribnica o Janku Troštu v Ribnici, jeseni 2011, in po gostovanju v Idriji, leta 2013, je razstava našla začasen prostor še v Pokrajinskem muzeju v Kočevju. Ob odprtju je direktorica PMK Vesna Jerbič Perko izpostavila nujno potrebno sodelovanje. To se je začelo uresničevati v zadnjem letu, najprej z gostovanjem razstave PMK Živeti z gozdom v Ribnici, nadaljuje pa se z razstavo Janko Trošt v Kočevju. Avtorica razstave mag. Marina Gradišnik je predstavila razstavo v nekaj potezah: Janko Trošt ni pomemben samo kot ustanovitelj ribniškega ter idrijskega muzeja, pač pa je njegovo področje delovanja mnogo širše. Začel je kot učitelj, pozneje topograf, nadaljeval pa kot poverjenik zavoda za zaščito spomenikov. V prostem času se je ukvarjal s slikanjem, risanjem, rezbarjenjem ter ustvarjanjem motivov za ribniško Spominkarstvo. Vloga Janka Trošta za razvoj in ohranjanje kočevske, idrijske in ribniške dediščine je neprecenljiva, saj je pomagal ohraniti velik del tako tehniške dediščine idrijskega rudnika živega srebra, zbiral gradiva o suhi robi in krošnjarstvu ter oblikovanje prve razstave suhe robe in lončarstva. Tekst in foto: PRIMOŽ TANKO RIBNIŠKI ŽUPAN JOŽE LEVSTEK V DRUŽBI ŽUPANA OBČINE KOČEVJE VLADIMIRJA PREBILIČA mag. Marina Gradišnik, avtorica razstave 12 Pomen in vlogo Janka Trošta za Kočevsko pa je predstavil Ivan Kordiš. Trošt je s Kočevsko najbolj povezan s topografskim delom na območju kočevskega sreza, saj je izdelal kar dva zemljevida tega področja. Najpomembnejše pa je njegovo delo pri raziskovanju in popisovanju kulturne dediščine po koncu druge svetovne vojne. V jeseni leta 1947 je skupaj z umetnostnim zgodovinarjem in arhitektom raziskoval, popisoval in slikal kulturno dediščino Kočevske, še posebej cerkve. Popisali, fotografirali in naslikali so 27 cerkva, od katerih sta bili le dve močneje poškodovani, večina pa je bila dobro ohranjenih, vendar se do današnjega časa ni ohranila nobena od analiziranih. O pomenu povezovanja med občinami pa pričajo tudi udeleženci odprtja, saj so se ga udeležili kar trije župani: ribniški Jože Levstek, kočevski dr. Vladimir Prebilič in loškopotoški Ivan Benčina. Poleg priznanja delu Janka Trošta je gostovanje razstave v Kočevju tudi priznanje delu ribniškega muzeja, ki je s to predstavitvijo prikazal sposobnost raziskovanja, predstavljanja in oblikovanja razstave in vsebine, ki je privlačna in sporočilna za obiskovalce ter informativna za strokovno javnost. Vesna Jerbič Perko, direktorica PMK Ivan Kordiš, kustos PMK Območno združenje Rdečega križa Ribnica je 6. novembra v Dolenji vasi organiziralo srečanje starejših. Prišlo jih je 49 iz Ribnice in okolice. Za prijetno vzdušje so poskrbeli vsi prisotni in nastopajoči. Namen srečanja je medgeneracijsko povezovanje, skrb za zmanjševanje izključenosti starejših FOLKLORNA SKUPINA LONČKI in krepitev medsebojnih stikov. Program izvajajo vsa Območna združenja po vsej Sloveniji, podpira pa ga tudi Ministrstvo za delo družino in enake možnosti. Za lep in bogat kulturni program se zahvaljujemo Folklorni skupini Lončki, Jožetu Osvaldu in pevkam Društva podeželskih žena Ribnica, osebju Restavracije Tina pa za postrežbo. OB NASTOPU LONČKOV SO STAREJŠI OBUJALI SPOMINE NA SVOJE OTROŠTVO Zahvaljujemo se tudi Občini Ribnica za sofinanciranje programa Pomoč starejšim. OB KONCU LETA Ob prometni nesreči pred dnevi v Goriči vasi je bilo uspešno in hitro reševanje na podlagi dolgoletnega treninga in reševanja, ki ga izvajamo že od leta 1995. Ravno zato, da se na njih usposabljamo, potrebujemo stara in odslužena vozila. V primeru, da se boste za to odločili, pokličite na št.: 041 - 533 070 (Matjaž Virant), oz. to povejte kateremu naših članov. Ob koncu leta bi se gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ribnica vam, krajani in občani Ribnice, radi zahvalili za lanskoletni prispevek ob naši vsakoletni akciji »Koledar v vsako gospodinjstvo«. Tudi letos pripravljamo koledar, s katerim vas bomo obiskali v mesecu decembru, da vam zaželimo veliko lepega, predvsem pa varnosti v novem letu 2015. Vse vaše prostovoljne prispevke bomo, kot do sedaj, porabili izključno za vzdrževanje sedanje in nabavo nove opreme ter za izobraževanje naših operativnih članov. Le tako bomo pripravljeni za pomoč z znanjem in opremo, ki jo v primeru raznih nezgod rabimo. Rad bi vas spomnil tudi na prispevek, ki ga lahko namenite dobrodelnim organizacijam. To je del dohodnine v višini 0,5 %, ki se ga v vašem imenu od vaše dohodnine odpove država. Za to se pozanimajte za davčne številke pri predstavnikih gasilskih društev v svojem kraju. Davčna številka PGD Ribnica je 56141394. Ta prispevek lahko namenite tisti, ki ste dolžni oddati davčno napoved in ob tem namenite sredstva od svoje dohodnine v dobrodelne namene. Srečno in varno v letu 2015 vam želimo člani PGD Ribnica. Za PGD Ribnica Matjaž Virant, tajnik PGD Ribnica Za PGD Ribnica Matjaž Virant, tajnik društva SPOŠTOVANI Imate doma staro neuporabno vozilo, ki vam zavzema prostor? Bi se ga radi znebili? Gasilci PGD Ribnica vam ponujamo brezplačno rešitev. Če imate takšno vozilo, ga ponudite nam, da ga odpeljemo in uredimo vse dokumente, ki jih mora imeti odjavljeno vozilo. Gasilci rabimo takšna vozila za vaje reševanja v prometnih nesrečah. Tekst: BRANKA MILINOVIČ, OZRK Ribnica Foto: EVA PODGORELEC, mentorica Lončkov OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA RIBNICA KRVODAJALSKA AKCIJA Območno združenje Rdečega križa Ribnica v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino Ljubljana organizira krvodajalsko akcijo 3. in 4. decembra med 7. in 13. uro v dvorani Športnega centra Ribnica. K sodelovanju vabimo vse redne krvodajalke in krvodajalce od 18. do 65. leta in vse, ki se boste za to plemenito in humano dejanje odločili prvič. S seboj obvezno prinesite veljaven osebni dokument s fotografijo! DAJEM KRI - REŠUJEM ŽIVLJENJA. Vljudno vabljeni! 13 NE PREZRITE DRUŽENJE S STAREJŠIMI KULTURNI UTRINKI ČLOVEK (NAJ) NE ŽIVI SAMO OD KRUHA Člani Društva likovnega ustvarjanja Ribnica smo 6. septembra na povabilo Blanke Bartol iz Turističnega društva Loški Potok v KTCju pripravili in odprli razstavo slik, kipov in keramike. Na ogled je bila ves mesec september. Stanka Kordiš je vse prisprijatelji v najžlahtnejšem otne prijazno pozdravipomenu besede: radi skula v potoškem narečju. paj ustvarjajo, se družijo in Nepozaben kulturni del so k čutijo pripadnost društvu. odprtju dodale Povasjenke, So kot velika družina, kjer ki so nas razveseljevale s si delijo mnogo lepega, pesmimi. Zanimiv in poučen včasih pa tudi manj lepe je bil prikaz obdelave volne reči, ki jih prinese življenje. od kolovrata, preko gradaš Brane Žunič je bil vrsto let in motovila do pletenega pobudnik in organizator izdelka. Tudi pri tem so bile likovnega dogajanja ob Potočanke glavne. oglarski kopi v Rakitnici. Člani DLU Ribnica sodeluDruštvo likovnega ustvarjanjejo vsako leto na likovni ja Ribnica (DLU Ribnica) koloniji v Loškem Potoku, je bilo ustanovljeno v febudeležujejo pa se tudi ruarju 2008 v Grčaricah na pobudo Branka Žuniča, ki je Brane je bil navdušen nad likovnih kolonij širom po predsednik društva. Članov obiskom in spremljevalnim Sloveniji. Ustvarjali so v je 18; iz Ribnice, Škofje Loke, programom odprtja raz- Radečah, na vseslovenRogaške Slatine, Velikih Lašč, stave in nad gostoljubnostjo skih oglarskih dnevih v Dolu pri Litiji, v Škocjanu Kočevja, Loškega Potoka Potočank in Potočanov na Dolenjskem, Grosuplju, in Ljubljane. Med seboj se vzpodbujajo pri ustvarjalnem delu, veselijo Lokavcu na Banjški planoti, v Kočevju, se uspehov drug drugega in so med seboj na Magolniku, v Drašičih, Rogaški Slatini, Črnomlju ... Likovna dela, nastala ob oglarskih kopah v Rakitnici in Dolah pri Litiji, so predstavili na občini Litija, v Radečah, na Lisci in na Gozdarskem inštitutu v Ljubljani. Letos je potekala v Ribnici v organizaciji DLU Ribnica že 6. likovna kolonija, ki so se je udeležili likovniki iz Slovenije ter Hrvaške in Haitija. Kot vsako leto bo razstava likovnih del, nastalih na tej likovni koloniji, v Domu starejših občanov v Ribnici. Peter Polončič Ruparčič, kot član DLU Ribnica, se je v Loškem Potoku avgusta 2013 predstavil s samostojno razstavo z zanimivimi likovnimi izdelki. Brane Žunič je izdelal leseni skulpturi, ki krasita občino Loški Potok: skulpturo sove pri Vedkovem vodnjaku v Novem Kotu in skulpturo pastirčka in pastiričke v bližini maloobmejnega prehoda Novi Kot. DLU Ribnica organizira tudi keramične delavnice, kjer se člani in nečlani izpopolnjujejo v oblikovanju gline. Naša članica Milica Koštrun je letos avgusta vodila keramično delavnico v Loškem Potoku. Predsednik društva je v zahvalo za zelo prijetno sodelovanje Povasjenkam podaril akvarel ribniškega gradu, ki ga je naslikala Zvezdana Zatler. Poudaril je, da človek potrebuje za svojo duhovno rast kulturo, ki naj bi bila njegov stalni spremljevalec. Zbrane je nagovoril tudi Danimir Mazi, predsednik Zveze kulturnih organizacij Notranjske Krpan. Opisal je različne kulturne dejavnosti, ki jih to društvo izvaja. Pohvalil je medsebojno sodelovanje različnih zvrsti kulture, ki jih je opazil ob tem dogodku. Vzdušje je bilo zelo dobro, kajti ljudje, ki so V Miklovi hiši razstava Kompozicija za pravičnost VGalerijiMiklovajehišaZvonkaTSimčičpripravila razstavo Kompozicija za prazničnost, na kateri je predstavljen projekt, ki je nastajal v letu 2014. Projekt vključuje raziskovanje nedela v odnosu do počitka in hkrati iskanja trenutkov temeljev našega obstoja. Za Zvonko T Simčič je čas petja s Silvano Paletti počitek in navdih. S skupino sodelujočih je v Ribnici pred meseci izvedla dogodek prepevanja rezijanske pesmi, osnovo za video in zvočno produkcijo, ki tvorita temelj razstave v Miklovi hiši. Ob odprtju razstave je bil tudi performans/ koncert, na katerem so sodelovale Silvana Paletti, Zvonka T Simčič in Irena Tomažin. Tekst in foto: JURIJ KOŽAR ZANIMIV ZVOČNO-SVETLOBNI PERFORMANS 14 Ko se srečata umetnost in obrt prišli na odprtje razstave, so bili vsebinam zelo naklonjeni. Razkošje mize kulture jih je notranje oplemenitilo in jih duhovno obogatilo. Vsi skupaj pa smo se posladkali z dobrotami, ki so jih pripravile članice Turističnega društva Loški Potok. Ob jedači in pijači smo prijetno kramljali še dolgo časa po uradnem delu razstave. HELENA RUPARČIČ POLONČIČ V nedeljo, 26. oktobra, je bila v Športni dvorani Sodražica že 12. revija domačih ansamblov. Sedaj že tradicionalno narodno-zabavno prireditev sta v počastitev občinskega praznika organizirala Občina Sodražica in Klub harmonikarjev Urška. Zopet je Klubu uspelo zbrati zanimive in znane narodno-zabavne ansamble, ki so prisotnim popestrili nedeljski večer. Prireditev so odprli člani Kluba harmonikarjev Urška z venčkom kvintetovskih, potem so dobro vzdušje na odru in med obiskovalci stopnjevali Veseli Morostarji, ansambli Javor, Zakrajšek, Maj, Zdomarji, Ribniški pušeljc, Tik-Tak, Roka Tekst: Arko Manca Foto: Arhiv Kluba harmonik arjev Urška Zbor vseh ansamblov je za konec zapel Veselega Rib'nčana. Drugi poljanski pohod Turistično društvo Grmada je v soboto, 11. oktobra, organiziralo drugi pohod po naši krajevni skupnosti. Pohodniki iz Ljubljane, Kočevja, Ribnice, Sodražice, Velikih Lašč in seveda mi, Poljanci, smo se zbrali pri gradu Pekel v Ortneku. Ob deveti uri smo se podali na pot proti Dulam, kjer smo se na kratko spomnili družine Kosler, ki je krepko zaznamovala polpreteklo zgodovino našega kraja. Tokrat smo svoje misli posvetili izjemni gospe Olgi Kosler Rudež. Z Dul smo se po »gosposki« poti podali do cerkve sv. Tomaža, kjer smo spoznali bogato kulturno dediščino in zgodovino cerkve nasploh. Ustavili smo se tudi pri stari »kajži«, ki je zgledno urejena in vredna ogleda. Nato smo se povzpeli na Grmado, Sledil je Žlindre, Kvintet 7, dodatno pa popestrila še Tamburaška skupina Dupljak. Prireditev je z domiselnim povezovanjem obogatil Vlado Komljenovič. Kot se spodobi, so se za zaključek zbrali na odru vsi nastopajoči in se od občinstva poslovili s poskočnim Veselim Rib'nčanom. Lepo je bilo videti polno dvorano in po dolgem času vse lokalne ansamble spet skupaj na istem odru. Klub harmonik arjev Urška se lepo zahvaljuje vsem nastopajočim, predvsem pa vsem, ki ste prišli na revijo uživat ob prijetni glasbi. Nasvidenje naslednje leto, na 13. reviji domačih ansamblov! spust na Velike Poljane, kjer smo si ogledali našo župnijsko cerkev sv. Jožefa, ki hrani tudi znamenite ortneške oltarje. Andrej Ambrožič je povedal, da je to naša bazilika in poudaril podjetnost naših prednikov, ki so v tako majhni fari zmogli zgraditi tako veličastno božjo hišo in jo tudi dopolniti s čudovitimi vitraji. Ker pa prazna vreča ne stoji pokonci, nas je pri poljanski šoli že čakala Marija Šilc s svojimi kuharskimi dosežki. Predsednica društva Mara Okorn nas je presenetila še z darilom, spominsko ploščico šole in kapo, ki jo bomo nosili na božičnem pohodu. Preden smo se dobre volje razšli, je že padla beseda tudi za smer pohoda oktobra 2015. Tekst: Marija Oblak Foto: Mara Okorn ČAS ZA POČITEK IN SKUPINSKO FOTOGRAFIJO 15 MED NAŠIMI LJUDMI Revija domačih ansamblov že dvanajstič MED NAŠIMI LJUDMI OGLED PLEČNIKOVIH DEL Muzejsko društvo Ribnica je v soboto, 18. oktobra 2014, organiziralo strokovno ekskurzijo Ogled Plečnikovih del, ki jo je odlično vodil velik poznavalec Plečnikovega dela, ribniški župnik, mag. Anton Berčan. Okrog 40 članov se nas je zbralo na milo jesensko jutro pred Rokodelskim centrom Ribnica. Lepo vreme nas je spremljalo ves dan in razpoloženje je bilo čudovito. Naš cilj je bil ogled Plečnikovih del po 2. svetovni vojni, in sicer v krajih okrog Kamnika (Mengeš, Stranje, Kamniška Bistrica, Nevlje). Tu so nastala dela, ki še danes kažejo veličino Plečnika, umetnika, kateremu se je tudi najmanjši detajl zdel vreden pozornosti. V Mengšu stoji cerkev sv. Mihaela. Posebnost te cerkve je, da je zvonik ločen od cerkve (zaradi Udeleženci ekskurzije MDR obrambe pred Turki). V njej je mojster svetilk. Na stropu je vzorec iz grafita, Plečnikova krstilnica, ena najlepših krstilnic fugiran je navzven. Križ ima obliko grške na Slovenskem. Nahaja se ob glavnih vratih. črke tau. Plečnik je bil izreden poznavalec Osnova je Jakobov vodnjak s krasnim nas- Svetega pisma, bil je zelo učen, čeprav ni tavkom in vodnjakom žive vode. Okrog je imel klasične izobrazbe. Verjel je, da človek fugiran kamen z desetimi Božjimi zapoved- potrebuje lepoto, da se dvigne. mi, navzven deluje kot pajčevina. V krstilnico Cerkev sv. Mihaela v Stranjah je bila med vstopiš skozi kovana vrata. 2. svetovno vojno oskrunjena – spremenV Kamniku smo obiskali Lectarjevo hišo. jena v nemški bunker. Sledovi so vidni še Podjetje Pax-Svečarna Stele uspešno danes. Po vojni se je za njeno obnovo zavzel nadaljuje tradicijo Svečarstva Stele, katerega frančiškan, pater Martin Perc, pomagali so začetki segajo v davno leto 1701. Že takrat tudi zagnani župljani. Dela so potekala pod so se njihovi predniki ukvarjali s svečarstvom strokovnim vodstvom Jožeta Plečnika, ki je in medičarstvom. Do začetka 20. stoletja iz cerkve naredil umetnino. so sveče izdelovali iz smole in živalskega Cerkev stoji na hribu, od koder lahko loja. Kasneje so prešli na čisti čebelji vosek, občudujemo Veliko planino in Krvavec. sčasoma pa so le-temu dodajali stearin in parafin, ki sta bila cenejša in bolje gorljiva. Junija leta 1950 pa se je zgodilo nekaj pomembnega tako za družino Stele kot tudi za celotno umetnostno zgodovino Slovenije. Arhitekt Jože Plečnik, družinski prijatelj Steletovih, je dal pobudo za izdelavo sveč, okrašenih z odlitki različnih motivov, narejenih iz voska. Ti odlitki so se oblikovali v lesenih modelih, ki so ji včasih uporabljali za oblikovanje testa. Prvo tako svečo so pod Plečnikovim mentorstvom izdelali leta 1951 za pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi Cerkev sv. Mihaela v Stranjah 80-letnici. Ideja je uspela, in tako še danes Pod cerkvijo je pokopališče. Zelo zanimiv je izdelujejo sveče po Plečnikovi zamisli. Vse Križev pot. Slike imajo okrogle okvirje. Krog sveče so fotografirali v domači hiši – v sobi, je podoba sveta. Pod vsako podobo sta dve za katero načrte je prav tako narisal Plečnik. svetilki, vsaka svetilka pa je drugačna. Ena luč V domači hiši imajo še vedno ohranjeno in sveti navzgor, druga navzdol. Na stranskem delujočo »črno kuhinjo«. oltarju je sv. Martin, zraven stoji svečnik v V frančiškanski cerkvi v Kamniku smo si obliki ravne sulice. Na drugi strani je Mati ogledali Božji grob ( v bistvu je to samostan- Božja in prav tako svečnik. V sredi cerkve je za ski oratorij-molilnica), čigar ostrešje pred- rajne postavljen svečnik s sedmimi svečami, stavlja hlevček. Grob je v obliki granate. Kar ki simbolizirajo sedem zakramentov. Cerkev predstavlja nasprotje vojni. Zadaj je sonce, je tlakovana z lesom. Iz kamnov je Plečnik ki simbolizira vstajenje. 56 svetilk v obliki naredil preprogo. V cerkvi je tudi prižnica. nemških čelad dokazuje, da je bil Plečnik 16 Na njej so ribe. Legenda pripoveduje, da so šli ribiči na nedeljo lovit ribe. Užaljeni sv. Anton je šel na obalo pridigat ribam. Ribiči niso nič ujeli, ker so ribe poslušale svetnika. Nauk zgodbe sledi: Najprej poslušaj Božjo besedo, potem delaj. Plečnik je za patra izdelal majhno in lepo svetilko z zvončkom (za previdenje). Velikonočni svečnik je iz 12 kamnov, večna luč na uteži. Na oknih so zavese, da bi zakrile grda betonska okna, ki so jih vzidali pred Plečnikom, on pa ni hotel ničesar podirati. Zavese pa naj bi tudi preprečevale, da bi ljudje preveč gledali ven. Vrata v zakristijo so nizka z visokim nastavkom. Ko je škof prišel blagoslovit cerkev, se je z glavo zaletel v podboj. Pritožil se je Plečniku, da so vrata prenizka. Plečnik pa ga je zavrnil: »Prav to sem hotel, da se sklonite, ponižnost!« Na glavnem oltarju so sv. Klara, Frančišek in Anton. Na levi je okno s pogledom na Veliko planino. Skozenj je župnik pošiljal blagoslov vernikom, ki niso mogli k maši, ker so kapelo na Veliki planini med vojno požgali. Tabernakelj je lesen, križ iz brona ima 57kg . Svečniki so iz kamna, kovine in lesa. Plečnik je rad združeval materiale. Oltarna miza je iz enega kosa (kamen). Vrata v krstilnico so gotska. Na sredi je obešen krstni kamen iz alabastra. Svetilke so kroparske. Tu vidimo edini Plečnikov podpis – kozjo bradico. Svetilke imajo obliko delfinov. Pozimi v cerkvi ni maš, so pa v spodnji kapeli sv. Družine, kjer smo občudovali slike Tomaža Perka. Na koncu se je župnik izkazal z orglanjem, kar je bilo za nas veliko presenečenje, mi pa smo zapeli eno Marijinih pesmi. V Kamniški Bistrici stoji lovski dvorec, ki ga je Plečnik postavil za kralja Aleksandra. Po vojni je propadel. Sedaj je zaprt. Po okusnem kosilu Pri planinskem orlu v Stahovici smo se odpravili še v Nevlje, ker smo si ogledali cerkev sv. Jurija, eno najstarejših kamniških cerkva. Tukajšnji župnik je Sodražan (iz Jelovca). V oltarju je Jelovškova freska sv. Jurija, okna so Kregarjeva. Najlepša je Plečnikova kapela Marije Kraljice iz leta 1947. Ni klasična kapela. Deluje orientalsko. Tudi tu se mešajo različni materiali. Občudovali smo angelski kelih iz zlata in srebra, kamni so iz domače vode. Ko so Plečniku oponašali gradnjo cerkva in njihovo bogastvo, je odgovarjal: »Za Boga nobena stvar ni prelepa. Človek potrebuje lepoto. Ceniti je treba to, kar imamo. Ne letati po svetu. Bog ne daj, da bi rušili žulje naših dedov.« S to mislijo zaključujem zapis o naši ekskurziji, za katero sem prepričana, da nas je vse obogatila, in je zlepa ne bomo pozabili. Hvala Francetu Ivancu, predsedniku društva, za organizacijo in mag. Antonu Berčanu za strokovno vodenje. Tekst: Marjana Starc Foto: Igor Jamnik Bilo je samoumevno, da smo se pogovarjali, skupaj razmišljali in se smejali. Vse je bilo samoumevno, samo konec ne. Zahvala ob izgubi našega brata, strica in svaka FRANCETA GORNIKA Zahvala ob nepričakovani izgubi našega dragega sina, brata in strica JURETA ŽITNIKA (1984 – 2014) iz Junčjega (1951 – 2014) iz Lipovca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Hvala osebju ZD Ribnica, Komunalnemu podjetju Ribnica, župniku, g. Alešu Pečaverju, za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam prvi stali ob strani, zdravniku Aleksandru Đorđevskemu za zdravniško pomoč, Komunali Ribnica, sorodnikom, prijateljem, znancem, sošolcem iz OŠ za darovane sveče in cvetje, pevcem za zapete pesmi, župniku, g. Andreju Muleju, za molitve in lepo opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste se od njega v tako velikem številu poslovili v mrliški vežici pri Sv. Gregorju ter pokojnega Jureta pospremili v cerkev in k njegovemu večnemu počitku. Jure, ohranili te bomo v lepem spominu! žalujoči vsi njegovi vsi njegovi Sveče plamen ugasne, cvetje v šopku se ospe, nam pa spomin ostane na tvoje zlato srce. Naslednja številka Rešeta izide 23. decembra 2014. Gradivo oddajte do 12. decembra. Zahvala Tiho nas je v 87. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in sestra MARIJA TANKO iz Nemške vasi 19 (1926 – 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ter vsem spremljevalcem na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Šmalčevi, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in ZZB NOV Ribnica. Žalujoči vsi njeni 17 ZAHVALE OB SMRTI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. OBVESTILA MALI OGLASI DEJAVNOSTI DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA V DECEMBRU PRODAM Člani DI Ribnica ste 4. decembra vljudno vabljeni na kopanje v Izolo. Stroške prevoza in kopalne karte bo pokrilo društvo, kosilo pa je samoplačniško. Zbiramo tudi prijave na prednovoletno srečanje, ki bo 21. decembra v Gostišču Pugelj. Za informacije in prijave smo vam na voljo med uradnimi urami društva, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 11. ure, na telefonski številki 836 11 69 ali po elektronski pošti: [email protected] Vljudno vabljeni! Društvo invalidov Ribnica RAZPORED POČITNIŠKIH KAPACITET ZA LETO 2015 SIMONOV ZALIV od 05. 02 . do 12. 02 od 09. 04. do 16. 04. od 21. 05. do 28. 05. od 30. 07. do 06. 08. od 22. 10. do 29. 10. št. apartmaja B 12 F 16 F 18 C 10 D 9 TERME ČATEŽ od 26. 03. do 02. 04. od 21. 05. do 28. 05. od 25. 06. do 02. 07. od 10. 09. do 07. 09. od 15. 10. do 22. 10. od 03. 12. do 10. 12. št. apartmaja 119 119 15 127 171 119 TERME PTUJ od 12. 03. do 19. 03. od 05. 11. do 12. 11. št. apartmaja G / 03 G / 03 DOM ZDRAVJA - RADENCI od 12. 02. do 19. 02. št. apartmaja pritličje TERME DOBRNA od 21. 11. do 28. 11. (ženske - onkološke bolnice, ginekološka obolenja, dojke) ROGAŠKA - VILA GOLF od 24. 09. do 01. 10. KRITERIJ KORIŠČENJA 1. delovni invalidi I. kategorije 2. delovni invalidi II. kategorije 3. delovni invalidi III. kategorije 4. osebe s statusom invalida po ZZRZI 5. osebe s telesno okvaro OBRAZCE ZA PRIJAVO DOBITE V DRUŠTVU. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 15. 12. 2014. 18 Prodam 2-sobno stanovanje v izmeri 63,60 m², z zaprtim balkonom, s pripadajočo kletjo in parkirnim prostorom. CK je na biomaso, stanovanje je etažno urejeno (vpisano v zemljiško knjigo), v 2. nadstropju (južna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici, v bližini TC Spar. Cena po dogovoru. Telefon: 031 – 449 565. Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam gradbeno parcelo v izmeri 900 m² ter parcelo v izmeri ca. 800 m². Prodam tudi stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom v kletnem delu z uporabnim dovoljenjem za okrepčevalnico (dovoljenje za prehrano). Cena po dogovoru. Informacije na tel.: 070 - 842 625. Na Bregu pri Ribnici, na lepi lokaciji v Hrastju, prodam nezazidano stavbno zemljišče v skupni izmeri 1.127 m². Parcela je komunalno opremljena z vsemi potrebnimi priključki. Dostop je urejen po javni asfaltirani cesti. Možna takojšnja gradnja. Cena po dogovoru. Telefon: 041 - 244 845. V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji, prodam hišo. Velikost hiše je 160 m², celotne parcele 750 m². Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 207 718. V centru Ribnice, Škrabčev trg, v 1. nadstropju večstanovanjske stavbe (le 3 stanovanja), prodam dvosobno stanovanje v skupni izmeri 42,36 m². Stanovanje je v celoti obnovljeno, v bližini vrtca, trgovine, šole, lekarne, avtobusne postaje … ZK urejena (vpisano v etažno lastnino), vsa infrastruktura, možnost priključitve na CK na lesno biomaso. Delno opremljeno, vseljivo takoj. Vredno ogleda. Cena je 45.000 EUR. Tel.: 041 – 897 097. V Dolenji vasi, na Obrtniški ulici, prodam gradbeno parcelo velikosti 682 m². Parcela leži na mirni lokaciji, teren je raven, primeren za gradnjo hiše. Na njej sta trenutno sadovnjak in star kozolec. V bližini so pošta, šola, trgovina. Čez cesto možen tudi dokup manjše parcele, namenjene za sadovnjak, vrtiček ... Cena po dogovoru. Tel.: 041 - 285 606 – Bernard. V Ribnici (Trubarjeva 6) prodam dvosobno stanovanje (dve sobi, kuhinja, kopalnica, predsoba, loža, klet), velikosti 71,82 m². Stanovanje je v pritličju. Poleg balkona ima tudi atrij, CK ogrevanje. Vredno ogleda. Cena je 70.000 EUR oz. po dogovoru. Tel.: 031 – 840 255, 01 – 836 95 90. Na sončni strani Ribniške doline (Kurirska pot) prodam parcelo: 1054, velikosti 789 m². Parcela je na mirni lokaciji, na ravninskem terenu, vsa infrastruktura je v bližini, 2 minuti iz centra Ribnice, oddana vloga na zemljiškem oddelku za zazidljivost. Tel.: +38161 689 9756. ODDAM V poslovni stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica na Vrvarski poti 3, v Ribnici, ugodno oddamo v najem tri poslovne prostore v II. nadstropju, v izmeri 15 m², 18 m² in 21 m². Cena najema znaša 9 EUR/m² in vključuje vse stroške. Za vse informacije smo dosegljivi na tel.: 01 - 8369 340 ali osebno v pisarni Zbornice. V Obrtni coni Ugar oddam poslovni prostor, velikosti 70 m² – novogradnja, primeren za skladišče ali delavnico. Tel.: 031 – 677 387. V najem oddam 150 m² velik prostor, primeren za delavnico oz. skladišče. Leto izgradnje 2010. Voda in elektrika sta v objektu. Cena najema po dogovoru. Tel.: 031 – 369 908. V Kočevju – UHM, oddam delno opremljeno trisobno stanovanje. Vseljivo bo 1. januarja 2015. Cena najema 300 EUR. Tel.: 041 - 454 275. V Slatniku oddamo v najem hišo s centralno kurjavo na olje ali drva. Vseljivo takoj. Info. na tel.: 041 – 631 693. RAZNO Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili odvečnih knjig? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Kontakt: 030 - 996 225. • • • • • • Vse vrste Elektroinštalacij LED SISTEMI Alarmni sistemi Šibko točne instalacije Električno ogrevanje, prostorov DEVI Električno ogrevanje žlebov DEVI Gregor Bojc s.p., Za vodo 3, 1331 Dolenja vas e-mail: [email protected] gsm: 031 765 790 Vrata za varen, topel in urejen dom Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. ˇ POOBLAŠCENI ZASTOPNIK: ELSTAR Starc Matjaž s.p. ˇ vas 85a | 1310 RIBNICA Gorica GSM: 041 612 590 [email protected] -4c-98x68-SLO-Starc.indd 1 42 mm vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo 888 € 42 mm vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 925 € 42 mm BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS 25/02/14 13:23 SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si *FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE - (BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA, STROKOVNI NADZOR, KVALITETNA IZVEDBA) (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN) SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €) *GRADBENA DELA - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…) - SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN) *SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL) *ČISTILNI SERVIS YASKAWA Slovenija d.o.o. T: + 386 (0)1 83 72 410 www.yaskawa.eu.com MegadoM je vaša trgovina z gradbeniM MaterialoM, Metalurgijo, inštalacijaMi in kopalnicaMi, orodjeM, vijaki in okovjeM, barvaMi in laki, belo tehniko in MaliMi gospodinjskiMi aparati, zabavno elektroniko, pohištvoM (logo les in vse za doM in vrt. MIKLAVŽEVA AKCIJA LESENE SANKE 100 cm slovenski proizvajalec UGODNO Božično novoletna dekoracija 30 € 54 na zalogi ZIMSKA PONUDBA Čistila za vetrobanska stekla blesk 3 l, 39 3 blesk 5 l, 39 do -30 °C 5 € / kos antifriz 759 € / kos koncentrat, 1 l 269 € / kos € / kos loPate za sneg na zalogi po 15. decembru snežne freze na zalogi koncentrat, 3 l do -30 °C UGODNO NA ZALOGI PIROTEHNIČNI IZDELKI akUMUlatorJi 99 € 5 3 1 - 10 % Razvlažilec zraka TTK 25 E Ciak Pestra izbira sol za PosiPanJe strgala in MetliCe za sneg senzor gibanJa reflektor leD 10W, beli staro za novo zasUk 180° 1270 € / kos reflektor leD 30W, beli 2670 € / kos stenski, bele barve tiP Pir 04/WH 610 € / kos senzor gibanJa zasUk 360° stroPni, bele barve tiP Pir 06/WH 650 € / kos MIKLAVŽEV POPUST -15 % NA ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE IZ ZALOGE akcija velja samo do 15. 12. 2014 OGREVANJE MEGA POPUST garnitUra za kaMin koCke za netenJe ognJa 079€ 0 € greleC koMbinirani 3-Delna trda goriva ali elektrika, like la83, 80 l KOVANA 99 4999€ MEGA CENA 15 % 33920€ BELA TEHNIKA 39906 € troseD 294 145370 € 199 € izDelkov za gosPoDinJstvo in DoM € na zalogi oMara z DrsniMi vrati dimenzija 175 x 195 x 62 cm barva šah bela/sonoma že za 12611€ 99870€ že za 82 dimenzije 200 x 90 cm 7700 € Ognjišča: Vermikulit Moč: 12,5 kW Koristna moč na vodo: 7 kW Poraba: 2-4 kg / h Ø Izhodna frekvenca: 15 cm, moški Grelna moč: 325 m 3 Mere (ŠxGxV): 52 x 52 x 95 cm Na zalogi v poslovalnici v Ribnici. UGODNO velika izbira vzMetniCe barva črna PeČ na trDa goriva aQUa borDeaUX Pralni stroJ konDenzaCiJski sUŠilni stroJ beko 5 let garanCiJe ki popust s r b m e c e d 12 % SUPER MEGA CENA 3300€ sUPer PonUDba brezPlaČen izris 3D Dostava in Montaža za kUHinJe gorenJe in alPles TALNE OBLOGE TOPLI PODI, vINIL, LAmINAT, PARKET, ITISONI, TEPIHI, TEKAČI, PREPROGE MEGA POPUST MEGADOM RIBNICA ob Železnici 4, 1310 ribnica tel.: 01/835 1 640 ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 www.megadom.si 15 % MEGA POPUST 15 % 19200€ keraMiČne PloŠČiCe GORENJE SAMBA dim. 20 x 33,3 cm koPalniŠko PoHiŠtvo in sanitarna oPreMa ter PloŠČiCe iz zaloge PRIHRANI z Mega Kartico Vsi, ki boste postali člani MegaKluba boste brezplačno pridobili MegaKartico ugodnosti. UGODNOSTI: • • • 14900 € samozačlanebomovsakmesecpripravilipestro ponudboizjemnougodnihizdelkov, dodatnipopusti, zbiranjetočkspopustiinpridobivanjebonitet A AKCIJA V E Ž V A L MIK 890 € /m2 BANKA KOPER SUMMIT LEASING HITRI KREDIT DO 12 OBROKOV NLB PRODAJA DO 12 OBROKOV BREZ OBRESTI IN STROŠKOV DINERS OBROKI AMERICAN EXPRESS DO 12 OBROKOV 1251€ / m2 DARILNI BON Možnost nakUPa Darilnega bona Akcija velja do 31. 12. 2014 oz. do razprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Akcije se ne seštevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. kontakt: WWW.BLESK2.SI T://031-647-188 T://051-334-826 E://[email protected] Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE - z nami do subvencije ekosklada (2400 €) - brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE - z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€) - izolacija podstrešja (celuloza, volna) - toplotno izolacijska fasada - dobava in montaža oken (ral montaža) - izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji) GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA - adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...) - zidarska dela - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen) - keramičarska dela (prenova kopalnic) - čistilni servis zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost Poslovni objekti TUDI LETOS VRAČAMO VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM STE MED NJIMI? IZBERITE VZAJEMNO DEJSTVO # 1: Naslednja premija naših zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo nižja za 15 EUR. DEJSTVO # 2: Imamo najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. DEJSTVO # 3: Izberite Vzajemno in prejeli boste paket dobrodošlice. PE NOVO MESTO Novi trg 7 tel.: 07/ 3935360 ZASTOPSTVO KOČEVJE Ljubljanska 25 tel.: 01/8938612 POSLOVALNICA RIBNICA posluje vsak torek v Zdravstvenem domu tel.: 01/8351602 Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. Stanovanjski objekti Večstanovanjski objekti VESELI OFS LONČKI VABIMO NA PRAZNOVANJE 15. OBLETNICE DELOVANJA otroške folklorne skupine. 6. december 2014, ob 19. uri dvorana DC – 16 v Dolenji vasi Z nami bodo tudi: FS Tine Rožanc Veterani nekdanje Lončice Radio Mlajku etno-rock skupina Fletno DECEMBER V Dolenji vasi sobota, 13.12. 2014, ob 17. uri PRIZIG LUCK V PARKU Dolenja vas kratek kulturni program vabita vas športno in mladinsko društvo sreda, 24.12. 2014, od 21. ure naprej 10. PREDBOZICNO RAJANJE vabi vas mladinsko društvo sreda, 31.12. 2014, od 20. ure naprej SILVESTROVANJE s skupino FORTISSIMO na igriscu v Dolenji vasi Dobri nastopi Vite Gala Fras in Gaja Riosse v Italiji Lulu prav tako pustili vse zapreke nedotaknjene in s tretjim časom baraža zasedli 3. mesto. Ekipni uspeh je zaokrožil Gaj Riossa, ki je tako kot na nekaterih prejšnjih turnirjih nastopil z mladimi konji, s katerimi je zabeležil nekaj dobrih uvrstitev. Izpostaviti velja zmago s konjem Flo Cooper v konkurenci štiriletnih konj. Ekipa bo konec meseca sezono nadaljevala na istem prizorišču v še nekoliko močnejši konkurenci. O dosežkih naših članov bomo poročali v prihodnji številki Rešeta. Gaj Riossa in Vita Gala Fras sta v novembru uspešno nadaljevala jesenski del tekmovalne sezone. Tako sta se prvi novembrski vikend udeležila nacionalnega turnirja v preskakovanju ovir v italijanskem San Giovanniju in Marignanu v bližini jadranske obale, nedaleč stran od Ugar Equestrian Team 1 24.10.2014 13:27:24 Riminija. Trinajstletna Vita je s kobilotiskan_oglas_triglav_komplet_105x148.pdf Lulu nasfoto: arhiv Posestva Ugar topila v konkurenci mlajših Združite tudi vi mladincev, ki tekmujejo Skoraj vsa zavarovanja in prihranite v seriji Top Rider. V močni pol milijona do 50 %. zavarovancev konkurenci, povečini mladih že ima italijanskih tekmovalcev, je Triglav komplet. odlično nastopila že v prvem Kaj pa vi? delu 1.15 m parkurja, ki ga Nova je le pet tekmovalcev, med zavarovanja, dvojni popusti. njimi tudi Vita, odjahalo brez Že dve zavarovanji sta napake, torej brez podrte komplet. zapreke in v predpisanem času. V drugem delu tekmovanja oz. baražu sta Vita in C Na dan 31. 7. 2014 je bilo v Triglav komplet vključenih 493.246 zavarovancev. M Y CM MY CY CMY Zavarovalnica Triglav K Vse bo v redu. www.triglav.si SVETOVALNI KOTIČEK PRAVILNO KURJENJE Z DRVMI V LOKALNIH KURILNIH NAPRAVAH Les je obnovljiv vir energije in z zgorevanjem v kurilnih napravah ne povečuje izpusta toplogrednih plinov, kar pomeni, da je z vidika CO2 nevtralno gorivo. Pri zgorevanju lesa žal nastajajo tudi delci, ki so manjši kot 10 mikronov (PM10) in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Za male kurilne naprave je značilno, da imajo več kot 90 % mase delcev v izpustih manjših od 10 mikronov. Za doseganje pričakovane kakovosti zraka je treba iz kurilnih naprav znižati tudi izpuste PM10. To še posebej velja v gosto poseljenih območjih, kjer so v celinskem delu Slovenije koncentracije delcev v času kurilne sezone pogosto previsoke. Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM10 so, poleg vgradnje primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom, predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilna zakuritev in dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija zgorevalnega zraka in redno vzdrževanje kurilnih naprav. Pri specialnih kurilnih napravah pa je treba paziti, da se z nepravilnim kurjenjem ne povečuje emisije dimnih plinov in s tem tudi ne izpust delcev. Z nepravilnim kurjenjem se namreč lahko emisije CO in delcev povečajo tudi do dvajsetkrat. Prav tako se lahko zaradi nepravilnega kurjenja prepolovi izkoristek kurjenja in doseže zgolj 40 % vrednosti, pri kurilnih napravah z odprtimi kurišči pa tudi, kar ni v interesu uporabnika, niti ni v javno korist. Zniževanje vlažnosti bukovih razcepljenih in nerazcepljenih drv v obdobju dveh let (Vir: TFZ Bayern) Polena naj bodo nasekana, okrogla polena so manj primerna za sušenje in kurjenje Odvisnost kurilnosti v MJ/kg od deleža vlage v drveh in vlažnosti drv (Vir: TFZ Bayern) PRIPRAVA DRV ZA KURJENJE V kurilnih napravah se lahko kuri le zračno suha drva, polena morajo biti primerne velikosti, kar dosežemo z naslednjimi ukrepi: - Podiranje dreves in sekanje drv naj se opravi decembra ali najkasneje januarja, ko je vsebnost vlage v lesu najnižja. - Najbolj primerna oblika polena je trikotnega preseka s stranicami približno 7 – 9 cm, oziroma z obsegom polena približno 21–25 cm. V primeru zelo majhnih kurišč, kot so npr. v štedilnikih, se lahko velikost polena zmanjša in prilagodi kurišču. Tudi dolžina polen se prilagodi kurišču. Sicer pa se glede velikosti polen upošteva navodila proizvajalca kurilne naprave. - Nasekana drva se zloži na podstavek, ki zagotavlja nemoteno gibanje zraka okoli drv, sušenje naj bo na sončni legi, drva naj bodo pokrita. - Priporočljiv čas sušenja drv iz smreke in topola je približno 1 leto, iz jelše, lipe, breze približno 1,5 leta, iz bukve, gabra, sadnega drevja približno 2 leti, hrasta pa 2 do 3 leta. - Drva, razen nekaterih vrst lesa, se lahko v dobrih pogojih sušenja posušijo tudi v 28 - V malih kurilnih napravah je tako prepovedano kuriti prebarvan les (npr. stavbno pohištvo, pohištvo, izdelki iz iverke) kot tudi embalažo iz lesa (npr. zaboji za sadje, zelenjavo), papir (npr. karton, časopisi, pisarniški papir), embalažo pijač in hrane (npr. plastenke, vrečke, zamaščen papir) ali drugih gorljivih materialov (npr. blago, čevlji, plastika). S kurjenjem prepovedanih snovi se lahko močno poveča vsebnost toksičnih snovi, tudi dioksinov v delcih. ZAKAJ JE LES ZAHTEVEN ZA KURJENJE? Nasekana drva sušiti zložena in z naravnim prezračevanjem, pokrita proti dežju, na sončni strani (Vir: www.bosy-online. de) enem letu, vendar je priporočljivo, da se tem primeru vlažnost drv pred kurjenjem preveri z merilnikom vlage. - Primeren delež vlage je med 8 in 17 %, idealna so drva z vlažnostjo približno 10 %, vlažnost drv nad 20 % je previsoka. - Z dodajanjem bolj drobnih polen v kurišče se povprečna intenziteta zgorevanja in s tem toplotna moč kurilne naprave zvišuje, z dodajanjem debelejših polen pa znižuje. Tako predrobna kot tudi predebela polena pomenijo višje emisije dimnih plinov. - Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav določa, da se v malih kurilnih napravah v bistvu lahko kuri le mehansko obdelan les. Pri kurjenju lesa je ključnega pomena upoštevati, da je večina gorljivih sestavin hlapnih, praviloma nad 60 %. Če les izpostavimo temperaturam zgorevanja, te hlapne sestavine izhlapijo, zato je treba zagotoviti, da tudi zgorijo. Zgorevanje hlapnih sestavin je vidno kot plamen. Kolikor te hlapne sestavine ne zgorijo (CO, CxHy), gredo z dimnimi plini skozi dimnik v okolico, kar pomeni zniževanje izkoristka pri energetski izrabi lesa in tudi škodljive emisije, tudi delcev manjših od deset mikronov. Poprečna sestava zračno suhega lesa – polen je C 40 %, H 5 %, O 35 %, W < 18 %, P < 1 %, ostalo < 1 %. Kurilnost zračno suhega lesa je približno 14 - 15 MJ/ kg oziroma približno 3,8 do 4,2 kWh/kg. Osnovno pravilo pravilnega kurjenja drv je, da se v kurišču doda le toliko polen, kot jih je potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave. S tem se zagotovi, tako kot v primeru kurilnih naprav na pelete in sekance, da zgorijo tudi hlapne gorljive sestavine lesa. Iz kurišča in pepelišča, če ga kurilna naprava ima, je treba pred ponovno zakuritvijo odstraniti pepel in morebitne druge ostanke zgorevanja. Še posebej je pomembno, da se očistijo rešetka in reže za dovod zgorevalnega zraka. Pred zakuritvijo se odpre loputa za dovod zgorevalnega zraka, praviloma na maksimum. Preveri se tudi, ali sta zagotovljena dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov. ZAKURITEV NA NALOŽENIH DRVEH – ZGORNJE ODGOREVANJE V primeru lokalnih kurilnih naprav, kot so peči, kamini ipd., če proizvajalec ne določi drugače, v kurišče ali na rešetko kurišča najprej naložite zračno suha polena. Naloži se od dveh do štirih polen, več le v primeru, če to priporoča proizvajalec kurilne naprave. Polena naj bodo naložena križno, posebno še, če gre za kurišče brez rešetke in to kurišče omogoča. Če proizvajalec kurilne naprave priporoča vzporedno naložitev polen ali tudi večjega števila polen, je to v primeru kurišča z delitvijo zgorevalnega zraka na primarni in sekundarni del ali večje kurilne naprave, npr. krušna peč. Na ta polena se križno doda najmanj štiri drobna polena, dimenzij približno 3 cm x 3 cm in dolžine približno 20 cm, ter lesno volno za podžig teh drobnih polen. Tako naložena drva se zakuri s prižigom lesne volne z vžigalico ali plinskim vžigalnikom. Tako zakuritev imenujemo zgornje odgorevanje ali vžig na vrhu naloženih drv. Zgorevanje je primerno, če je plamen svetle barve, v nobenem primeru naj ne bo temnordeče ali celo temnordeče z odtenki črne barve niti v posameznih delih plamena. Če je plamen neprimerne barve ali ga celo ni, je treba odpraviti razloge za slabo zgorevanje. Če nam ne uspe, se je treba posvetovati s strokovnjakom. Zapiranje dovoda zgorevalnega zraka se opravi le v primeru, če je nujno potrebno omejiti toplotno moč oziroma temperaturo kurilne naprave. V primeru avtomatskega dovoda zgorevalnega zraka to opravi regulator zgorevalnega zraka. Prikaz primerne zakuritve (Vir: TFZ Bayern) ZAKURITEV POD DRVMI – SPODNJE ODGOREVANJE Drugi način zakuritve, ki je v praksi bistveno bolj uveljavljen, je, da se na rešetko oziroma kurišču najprej pripravi drobna drva za zakuritev in lesno volno za podžig in na to naloži polena za kurjenje. Število polen za kurjenje naj bo čim manjše, vsekakor pa ne polno kurišče, če je to večje. V tem primeru so plamen in dimni plini vodeni skozi naložena drva, zato se v zelo kratkem času vžge vsa naložena količina drv. Kolikor je drv več, praviloma zmanjka zgorevalnega zraka za zgorevanje tudi hlapnih snovi, kar pomeni, da hlapne gorljive snovi izhajajo iz kurišča skozi dimnik v okolico, ne da bi zgorele. V tem primeru gre ob slabem energetskem izkoristku tudi za povečano vsebnost CO, delcev itd. Edina prednost takega načina kurjenja je, da se naložena drva zelo hitro vžgejo, in se s tem doseže ogrevanje v najkrajšem možnem času, zaradi tega je tudi višja poprečna toplotna moč kurilne naprave. Za izboljšanje takega načina kurjenje je priporočljivo, da se v kurišče nalaga le ena vrsta polen, oziroma eno ali dve poleni, več le v primeru večjih kurilnih naprav. KOLIKO DRV IN KAKO JIH PONOVNO NALOŽITI V KURIŠČE Ponovna naložitev drv, ko prejšnja v takih kuriščih pogorijo, ne glede na to, kakšen je način odgorevnaja predhodne naložitve, je praktično sprejemljiva le na žerjavico, ki Pri ponovni naložitvi se praviloma doda eno ali dve poleni na žerjavico (Vir: www. heimwerkerlexikon.selbermachen.de) Toplotno moč se določi s količino dodanih polen, le izjemoma z regulacijo zraka (Vir: www.heimwerkerlexikon.selbermachen. de) je že v kurišču, kar pomeni, da naslednja naložitev odgoreva po principu pregorevanja. Ker je tak način tako z energetskega, okoljskega pa tudi finančnega razloga najmanj sprejemljiv, naj se za izboljšanje zgorevanja naloži v kurišče le toliko polen, kot je to potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave, tudi v tem primeru eno ali dve poleni, oziroma največ eno vrsto polen, če gre za večje kurišče. Dovod zraka se zapre le v primeru, če je treba znižati ali omejiti toplotno moč kurilne naprave, sicer je priporočljivo, da se toplotna moč regulira s količino dodanega goriva. KAKO RAVNATI S KURILNO NAPRAVO PO KONČANEM KURJENJU? Ko naložena količina goriva pogoreli, je primerno, da se zapre dovod zgorevalnega zraka in se tako prepreči ohlajevanje kurilne naprave, posebno še, če gre za akumulacijsko kurilno napravo, kot je npr. krušna ali lončena peč. Ko se kurilna naprava ne kuri, naj bo dovod zgorevalnega zraka zaprt, da se prepreči ohlajanje bivalnih prostorov in zniževanje bivalnega ugodja ter energetske učinkovitosti stavbe, posebno, če gre za kurilno napravo, odvisno od zraka v prostoru. VIZUALNA PRESOJA KAKOVOSTI ZGOREVANJA Kakovost zgorevanja se lahko strokovno določi le z meritvami (O2, CO, NOx, delci, tdpl., qdpl. itd.). Ker pa v praksi ni mogoče pričakovati stalne meritve kakovosti zgorevanja, lahko uporabnik primernost kurjenja oceni vizualno, in sicer naslednji način: Temnordeč plamen pomeni slabo zgorevanje lesa z veliko saj, CO, …… Zaželen je svetel plamen, ki pomeni dobro zgorevanje lesa (Vir: Hausbau Ratgeber) nadaljevanje na strani 30 29 SVETOVALNI KOTIČEK PRIPRAVA KURIŠČA NA ZAKURITEV SVETOVALNI KOTIČEK nadaljevanje s strani 29 - z barvo plamena (primeren je svetel plamen, brez rdečih ali temnih delov), - s sivostjo dima na izstopu iz dimnika (dim, ki je viden, razen pare, je neprimeren), - z vsebnostjo goriva v pepelu (pepel naj bo svetlosiv, čim manj delcev oglja), - z oblogami kurišča (kurišče, tudi morebitna šipa na vratih, naj bo svetlo brez saj ali smol), - z oblogami ostalih površin kurilne naprave in dimnika (brez saj in smol, malo pepela, ki naj bo le sivo - bele barve), - katranske obloge v dimniku in posledično celo dimniški požar so posledica popolnoma nesprejemljivega zgorevanja. Temnejši ali temen gost dim na vrhu dimnika je pokazatelj zelo slabega zgorevanja (Vir: www.richtigheizen.at) Svetel – neviden dim, razen pare, je pokazatelj dobrega zgorevanja, za strokovno presojo so sicer potrebne meritve emisijie REDNO VZDRŽEVANJE KURILNIH IN DIMOVODNIH NAPRAV Za čim boljše zgorevanje je treba kurilno napravo redno vzdrževati. Med ta dela štejemo: - odstranjevanje pepela iz pepelišča in kurišča, - redno čiščenje površin kurilne naprave, ki pridejo v stik z dimnimi plini, dimniškega priključka, dimnika in po potrebi zračnika (storitve javne dimnikarske službe), - zamenjava morebitnih iztrošenih ali poškodovanih delov (kot npr. tesnila vrat, rešetka, šamotne obloge), zamenjava ostalih morebitno poškodovanih delov kurilne naprave. 30 OBČANI PIŠEJO Če te ne dobijo, je dovoljeno … Pepel svetlejše in sive barve ima manj ostankov lesa in je posledica boljšega zgorevanja (Vir: www.bioregio.info) Katranske obloge v dimniku kot posledica zelo slabega zgorevanja zaradi vlažnih drv in nepravilnega kurjenja DODATNE INFORMACIJE O KURJENJU Dodatne informacij o kurjenju lesa, kurjenju v drugih vrstah kurilnih naprav, predvpisih o dovoljenih emisijah iz kurilnih naprav, omejitvah uporabe trdnih goriv, izvajanju storitev javne dimnikarske službe itd. so dostopne na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor www.mop.gov. si/. Informacije o pravilnem kurjenju so dostopne, tako tekstualno kot tudi z video posnetki, na spletnih straneh posameznih proizvajalcev kurilnih naprav in domačih ter tujih združenj s tega področja. Avtor: Jože Kaplar Koordinacija: mag. Jože Jurša Naslednja številka Rešeta izide 23. decembra 2014. Gradivo oddajte do 12. decembra. Ta miselnost je pri nas prisotna na vsakem koraku, v vsakem trenutku. Dokler se ne bo spremenil način razmišljanja v naši družbi, ne vidim nobenega napredka, nobene sprave, nobene svetle prihodnosti. Samo išče se storilce nezakonitih ali vsaj nemoralnih dejanj, da se jih spravi v medije, kjer celo postanejo junaki, obsodbe pa ni, niti ni obsojeno dejanje. Ni me prizadel »škandal« v mariborski šoli, ampak posledično spremljanje in predvajanje posnetka v medijih, kar bi bilo treba ostro prepovedati. Tu gre za spletno nadlegovanje. Ni prav, da sta se zaposlena spravila k takemu dejanju na tako občutljivem delovnem mestu, posledice bosta sama trpela oziroma njuni družini ali najbližji. Ni prav, da je dijak iz objestnosti dejanje posnel in ga dal na splet. Tudi druge posnetke in fotografije, ki niso vedno primerne, velika večina daje na splet, kjer trajno ostanejo in se marsikdo tudi že informira o določeni osebi na podlagi njegovega profila. Spet mislim, da je stvar posameznika ali pa tistih oseb. In je junak, ker si je upal. Medijsko razpravljanje pa gre širše in to obsojam. Ko smo že pri mladini, me prizadene miselnost v naslovu, saj nimam somišljenika v zvezi s »plonkanjem« v šoli. Menim pa, da se tu vse začne. Če te ne dobijo, je v redu. Marsikateri učenec, dijak, študent in kasneje tudi zaposleni porabi več časa in energije za domiselni, inovativni način prepisovanja, ki še ni v splošni uporabi, in ga je težje odkriti, kot pa za učenje samo. Če bi se to preprečevalo z nekimi zgledi in splošnim negativnim odzivom ali kaznovalo že v osnovni šoli, bi se kasneje tudi ne nadgrajevalo. Tako pa imamo kopiranje in kupovanje izpitov, diplom, prilagajanje pogodb, obsodb…, kolikor si kdo upa, da ga ne odkrijejo. Če pa se že odkrije, je pa tako junak, za kar poskrbijo mediji, postane poznan in iskan. Verjetno se bo celo življenje bolje znašel. Ali so lahko takšni temelji naše družbe? Verjetno da. Davčni urad ima na spletni strani slovenskega junaka Martina Krpana, ki pomaga davkoplačevalcem z informacijami. Kdo je bil Martin Krpan? Prekupčevalec, ponarejevalec, davčni utajevalec. Če te ne dobijo, je dovoljeno, je v redu. Tudi kraja, ki ima zelo širok pomen, saj gre lahko za krajo opredmetene lastnine, krajo intelektualne lastnine, krajo ideje, krajo resnice, krajo pravice, krajo svobode, krajo zasebnosti, krajo življenja …, kot pravi v svoji knjigi pisatelj Khaled Hosseini. Tako mi piše razočarana znanka. Menim, da je vredno javnega preudarka! Franc Mihič »Pričevalci« OBČANI PIŠEJO Znana in preverjena je modrost, da je zgodovina vedno bila in bo temelj sedanjosti in tudi prihodnosti, v družini in družbi. Temu se ni moč izogniti. Dejstva o dogodkih so vedno samo ena, njih razlaga pa pogosto mnogotera. »Vsake oči imajo svojega malarja«, je pregovor. Zgodovinarji naj nam bi pomagali, da zmanjšajo »ponudbo« resnic o zgodovini, ki jo vedno pišejo »drzni in močnejši« oblastniki, seveda po svoji meri, kar je »resnica z velikim pridržkom,« ve vsak moder človek. Če pa zmaga in potem vlada samo ena partija, je to enoumje in je dopustna samo ena zgodovinska resnica, pisana po diktatu zmagovalca, to je ene partije. Vse drugo so sovražne ideje, ki se v kali zatrejo in zaprejo. Tako je bilo tudi v naši deželi vse do osamosvojitve Slovenije, ko smo dobili novo Ustavo, pravico do svobode govora, to je svobodo. Tako lahko sedaj beremo tudi, da je v vojnem in povojnem nasilju umrlo evidentiranih 97.506 žrtev, kar je 6,5 % Slovencev. To je pokazal projekt popisovanja žrtev medvojnega in povojnega nasilja. Vodja projekta, zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič z Inštituta za novejšo zgodovino, piše: »Najbolj je bila prizadeta Ljubljanska pokrajina. Tu je bil center slovenske politične elite – tako meščanske izpred vojne kot tudi novo nastajajoče revolucionarno-odporniške, kar je poleg italijanske okupacijske politike odločujoče pogojevalo tok dogodkov. Ljubljanska pokrajina je zgubila 9,5 odstotka prebivalstva. Tukaj se je namreč vzpostavil zelo močan odpor proti okupatorju, ki je šel z roko v roki z revolucijo, čemur je sledila reakcija meščanskega tabora. V Ljubljani so se že leta 1941 dogajale likvidacije, nato so množične likvidacije potekale leta 1942 na partizanskem ozemlju. To je bistveno spodbudilo vzpostavitev samoobrambnih vaških straž po kapitulaciji Italije, ko se dogaja radikalni obračun s četniki in vaškimi stražarji, pa organiziranje domobranske vojske. Med partizanstvom in zlasti v Ljubljanski pokrajini dobro izurjenim ter številčnim domobranstvom je potekal intenziven spopad med vojno, temu pa je sledil tudi strahoten obračun zmagovite strani nad premagano po končani vojni. Prav zaradi naznačenega dogajanja ima Ljubljanska pokrajina največ smrtnih žrtev, pri čemer je imela najvišje število žrtev protirevolucionarna stran, in to predvsem zaradi povojnih pobojev. Partizanskorevolucionarni tabor je povzročil več kot 24.000 žrtev – med vojno in po njej. Če ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci imeli za 15 odstotkov manj žrtev. Italijanski okupator je povzročil nekaj čez 6.400 žrtev. Protirevolucionarni tabor, v katerem so zajete vaške straže, četniki in vse tri OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO veje domobranstva, so zakrivili smrt 4.400 ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih samostojnih akcijah, ne pa žrtve, ki so jih povzročili v sodelovanju z okupatorjem (te žrtve so prištete k številu žrtev okupatorja) itd.« Obče je sedaj poznano, da je v Sloveniji v okviru NOB med 2. svetovno vojno v državljanski vojni zmagala revolucionarna stran, največ s pomočjo in za »Stalina«, in da je po deželi preko 600 grobišč povojnega revolucionarnega nasilja, katerih večina še nima spomenika. Murskosoboški škof dr. Peter Štumf je letos na spominski slovesnosti dejal: »Na Teharjah se je ubijalo in umiralo samo zaradi primitivnega in brezumnega sovraštva.« Izrazil je prepričanje, da sovraštva ni mogoče iztrebiti z nasiljem, saj nasilje sovraštvo še povečuje. "Sovraštvo domuje v skritih kotičkih srca. Lahko se potuhne mnogo let in šele potem udari z vso močjo. Človek, ki je okužen s sovraštvom, lahko zelo dolgo deluje kot mirovnik, kot domoljub, kot dobrotnik in celo kot vernik," je dejal. Sprava se po mnenju škofa mora zgoditi in se bo zgodila. Kot je dejal, so vsa prizadevanja za resnico in spravo preroška dejanja, ki Slovenijo razstrupljajo od sovraštva. Predsednik Milan Kučan je zapisal, ob deseti obletnici spravne slovesnosti, ko sta se skupaj z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem poklonila mrtvim in povabila žive k spravi in sožitju, da želi simbolično ponoviti svoje besede obžalovanja in obsodbe povojnih zunajsodnih pobojev, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin. Samo na podlagi pietete do mrtvih sta mogoča spravno sožitje med živimi in strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim, in ne drug proti drugemu, medtem ko politična zloraba preteklosti in mrtvih peljeta drugam, povzročata nove delitve in zbujata nova sovraštva, je še v izjavi zapisal Milan Kučan, ko je obiskal množično grobišče po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu in tam položil venec in prižgal svečko. Tako piše Nedelo, 29. julija l. 2000. Pokojni akademik prof. dr. Aleksander Bajt, medvojni politični sopotnik olimpionika Leona Štuklja, v knjigi »Bermanov dosje« pravi: »Partija je med NOB oziroma med okupacijo prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov. Ni pa mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so v njem sodelovali tisoči Slovencev.« Dr. Spomenka Hribar pa pravi: »Prav bi bilo, če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej. Revolucija je že med vojno, še posebno pa prva leta po njej, naredila ljudem toliko hudega.« Tudi sam sem tega mnenja. Drži tudi: »Teharje so opomnik za katarzo!« Največji opomniki za katarzo pa so še živi pričevalci, ki sedaj končno lahko javno povedo svoje zgodbe trpljenja zaradi nasprotovanja revoluciji, med vojno in po njej. Vse lahko spremljamo na nacionalni RTV v poznih nočnih urah ali pa na posnetkih arhiva oddaj. Ogledal sem si kar nekaj oddaj »Pričevalci« Jožeta Možine na RTV SLO. Zato sva z ženo obiskala pričevalca Alojza Arka, »Papeževega«, roj. l. 1927, iz Prigorice pri Ribnici. Gospod Arko je namreč izkazal velik pogum, da je slovenski javnosti povedal svojo zgodbo o doživetih grozotah revolucije med NOB in po končani vojni. Doživel je tragedijo ribniškega brezna »Žiglovica« l. 1942, ko so revolucionarji med drugimi pobili tudi njegovega očeta in dva brata, stara 18 in 21 let. Kot mnoge druge ga je takšno ravnanje potisnilo v obrambo za življenje in je pri 16 letih s starejšim bratom odšel k domobrancem. Brat je končal v breznu v Rogu, sam pa je preživel, ker je bil ob koncu vojne mladoleten. Pogosto je bil tik pred smrtjo, celo še leta po vojni. Njegovo pričevanje je eno najbolj pretresljivih. Govori jasno in zbrano, prizadeto, a ne maščevalno. Tudi doma se razgovori in še dopolni svojo pretresljivo življenjsko zgodbo, s katero živi. Tudi, ko smo sami, torej brez kamer, ni kančka maščevanja! Pričevalec, gospod Alojz Arko, pokaže zelo visoko integriteto! Pove tudi, da po pričevanju na TV ni doživel nobenega pritiska ali oporekanja, nobene grožnje. Nihče se ni oglasil. Najinega obiska je bil zelo vesel. Menim, da bi bilo spodobno in prav, da bi tudi v Ribnici dobil za izkazani pogum ustrezno javno priznanje. Mnenja sem tudi, da pričevalci niso predmet za maščevanje, ne za hujskanje in za povečevanje razkola, temveč za iskanje sprave in sobivanja različno mislečih v družbi enakopravnih državljanov, kar je bistvo demokracije. V demokratični Sloveniji lahko sedaj napišem dejstvo in mnenje: »Trga revolucije ni več, ker je bila revolucija odveč!« Franc Mihič, pionir ribniške politične pomladi-Demosa P.s.: Enopartijski sistem je bil preživet! V nedavnem intervjuju je bivši predsednik republiške skupščine republike Slovenije v SFRJ in sedaj upokojeni poslanec SD, g. Miran Potrč, povedal, da so on, Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek ob osamosvajanju imeli še tako oblastno moč in možnost, da bi lahko s silo ustavili začeti proces osamosvojitve in spremembe enopartijskega družbenega sistema, kar bi zopet pomenilo nasilje (op.:državljansko vojno!). Vendar so vedeli, da je enopartijski (socialistični) sistem "preživet« in so dopustili nadaljnji tok osamosvajanja Slovenije. Brez komentarja! V opomin in spomin! 31 PISMA OBČANOV OBČANI PIŠEJO IZ POLITIČNIH KROGOV POSLANČEVA ZAPISNICA: Se še spomnite, ko je Nedeljski Dnevnik avgusta 2008 napovedal veliki pok s Finske? V petek, 21. novembra, je z razsodbo Ustavnega sodišča dobil prvi odmev. Tega dne je Ustavno sodišče potrdilo samo tisto, kar v SDS trdimo že ves čas: da je bil postopek odvzema poslanskega mandata Janezu Janši protipraven. To zavestno protiustavno ravnanje Cerarjeve koalicije bo v zgodovino slovenske demokracije zapisano kot eno najbolj zavržnih dejanj. Petkova odločitev Ustavnega sodišča je zgolj kamenček odločitev v mozaiku političnega konstrukta Patria. Odločitev US je pokazala na neodgovornost politike, ki je odločitev o prenehanju mandata Janezu Janši oprla na neobstoječo ustavno, zakonsko in procesno podlago, pri čemer cilj »cerarjevih« ni bila ničelna toleranca do nespoštovanja ustavne ureditve, ampak nasprotno – iz 'petnih žil' so se izumljali ustavni, zakonski in poslovniški konstrukti. Pri tem so si pomagali s plačano skupino t. i. neodvisnih pravnih strokovnjakov, da so Piše: poslanec SDS Jože Tanko vsaj začasno onemogočili politično delo Janeza Janše in SDS. Kar pa je še precej huje, z zavestno politikantsko zlorabo pravnih aktov so povzročili izjemno veliko težav Janševi družini, predvsem mladoletnima otrokoma, ki so jima v stilu totalitarne razlage 'naravnega' prava, odvzeli očeta. Ta odločitev US je velik problem za vse, ki so tlakovali politikantski postopek odvzema mandata Janezu Janši v DZ. Najprej za režim, ki stoji v ozadju vseh zgodb in ki se z Janezom Janšo ukvarja že desetletja, mu podtika razne zgodbe, sume, afere, konstrukte in sodne postopke. Po tem pa tudi za tiste, ki so jih tokrat postavili v ospredje in jih določili za operativce. Gre za 'brezmadežnega' predsednika vlade Mira Cerarja, predsednika DZ Milana Brgleza in predsednika mandatno volilne komisije DZ Mitjo Horvata. Vsi trije so profesorji, prava vešče osebe, in so morali vedeti, v kaj se spuščajo. Vsi trije so še pred kratkim zatrjevali, SODELUJTE Z NAMI Združena levica in jaz kot član občinskega sveta Ribnica lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je veliko občanov in občank pripravljenih sodelovati pri razreševanju izpostavljenih problemov in uresničevanju pobud. Med doslej prejetimi bi lahko izpostavili naslednje: - zagotovitev možnosti varnega ustavljanja in parkiranja vozil pred novozgrajenim vrtcem, - zemljiškoknjižne ureditve funkcionalnih zemljišč večstanovanjskih stavb, možnosti odkupa občinskih zemljišč lastnikom delov stavb (posamezni lastniki stanovanj), da se uredi parkirišča, - obnova večstanovanjskih stavb in investicijsko vzdrževanje občinskih stanovanj, 32 - preučitev možnosti za prepoved vožnje tovornih vozil na določenih lokalnih cestah (npr. Dolenja vas), - povečanje sredstev za sofinanciranje društvene dejavnosti (proračun 2015). Veliko pobud se nanaša na področja, ki jih je Združena levica opredelila v svojem programu. Občane in občanke moram seznaniti, da občinski svet še ni imenoval delovnih teles (komisije in odbori za posamezna področja), zaradi česar še Poslanska pisarna v Ribnici: ponedeljek, 1. in ponedeljek 8. 12., obakrat med 10. in 11. uro, v prostorih SDS Ribnica, Škrabčev trg 40. da za odvzem mandata prevzemajo politično odgovornost. Sedaj je prišel čas, da to storijo. Pričakujemo njihov odstop. Ta odločitev ustavnega sodišča je tudi odgovor, zakaj pomembni segmenti oblasti in družbe nasploh ne delujejo. Zakaj nekateri, kljub čvrstim dokazom, odhajajo na prostost, druge pa na podlagi izmišljenih ali podtaknjenih zgodb zapirajo? To se dogaja zato, ker sodišča zaradi pritiskov režima v najpomembnejših primerih ne sodijo po dejanjih, ampak po 'facah'. Samo spomnite se na nekaj zadnjih odmevnih odločitev Vrhovnega sodišča. Poseben problem je tiščanje glave v pesek vseh institucij, ki bi se morale odzvati v takšnih krivičnih primerih po uradni dolžnosti: gre za predsednika republike, varuha, in druge. Pa se ne. Še huje, kljub pozivom se ne odzovejo. Odločitev Ustavnega sodišča je dokaz, da se postopkov na tako brutalen, nasilen, neustaven način ne da in ne sme izpeljati. Je pa tudi znak, da je totalitarna mentaliteta v Sloveniji še vedno zelo močno prisotna in kaže kaj klavrno podobo sedanje oblastne politike. ni vseh možnosti za ustrezno obravnavo in predloge občinskemu svetu. Pričakujemo, da bo tudi občinska uprava glede vprašanj, ki jih občani in občanke naslavljajo, pripravila ustrezne odgovore in rešitve. Vsekakor vas bomo o svojem delu in o delu občinskega sveta redno obveščali. Ponovno vas tudi vabimo k sodelovanju (tel. št.: 031 - 333 416, e-naslov: [email protected]), saj lahko s skupnimi močmi več naredimo in dosežemo. Za vse dosedanje pobude in predloge se zahvaljujemo. Aleš Hoge, OO DSD - ZL Spoštovane bralke in spoštovani bralci, četrtega novembra je v prostorih občine Ribnica potekala 1. izredna seja novega občinskega sveta Občine Ribnica. Na njej smo potrdili mandate novih članov občinskega sveta in mandat dosedanjemu županu. Na seji smo občinski svetniki imenovali tudi petčlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in sicer v sestavi treh predstavnikov SDS (Jože Tanko, Breda Lovšin in Domen Češarek), predstavnika SD (Igor Jamnik) in predstavnika SLS (Luka Ilc). Sam sem takšni sestavi komisije nasprotoval, saj sem mnenja, da bi morali komisijo sestavljati predstavniki vseh političnih strank oz. list. Tako bi jo po mojem predlogu sestavljali po en predstavnik SDS, SLS, Liste za jutri in NSi ter en skupni predstavnik strank SD, SMC in Združene levice. Žal pa tak predlog na seji ni bil sprejet, saj je bil izglasovan predlog stranke SDS. Za predlog stranke SDS, ki ji daje v komisiji abso- PISARNA VABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH URAH, IN SICER VSAKO ZADNJO SOBOTO V MESECU MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, 1310 RIBNICA. VESELIM SE SREČANJA Z VAMI! lutno večino in tako popolno moč pri odločanju o mandatnih vprašanjih in pri imenovanju, je glasoval tudi predstavnik NSi (Franc Dejak), čeprav stranka NSi pri taki sestavi Komisije nima niti enega svojega predstavnika. Cilj vsake politične stranke v občini bi moralo biti uresničevanje potreb in želja občanov. V SLS se zavedamo, da je usklajevanje in sodelovanje med političnimi strankami nujno za dobro vseh občanov. Za sodelovanje med strankami pa je potrebno zaupanje in iskrena želja po tem, da delamo v dobro Ribnice, kar pa na žalost ni vedno pravilo. S strani SDS Ribnica smo bili kmalu po zaključku prvega kroga volitev povabljeni k sodelovanju, na kar smo se v SLS odzvali z vso resnostjo. Na žalost smo po nekaj uvodnih sestankih ugotovili, da je bila to ponudba s figo v žepu, saj se glede programskih usmer- Več Evrope v Evropi Piše: Ljudmila Novak, predsednica NSi in poslanka v Državnem zboru Pred nekaj tedni smo v Cankarjevem domu z dogodkom, ki je nosil naslov Več Evrope v Evropi, obeležili 25-letnico ustanovitve Slovenske krščanske demokracije (SKD). Poleg evropskega poslanca Lojzeta Peterleta je spregovoril tud državni sekretar na nemškem zveznem finančnem ministrstvu Steffen Kampeter. V zanimivem pogovoru o trenutni gospodarski in finančni situaciji v Evropi pa so sodelovali tudi dr. France Arhar, dr. Boris Pleskovič, mag. Rado Pezdir in Primož Cencelj. Gostje so ugotavljali, da se je Slovenija znašla na močnem prepihu krize zaradi spleta različnih okoliščin, ključni del problema pa je bilo neodgovorno, neetično in neevropsko obnašanje najpomembnejših akterjev - tako v politiki kot tudi v gospodarstvu in finančnem svetu. Vzpostavljeni sistemi nadzora so (žal) odpovedali in sedaj smo se znašli v situaciji, ko se nam - zaradi krpanja finančnih lukenj v bankah - maje celotna država in najvažnejši sistemi: zdravstveni, izobraževalni, pokojninski … Naloga politike sedaj je, da s pametnimi ukrepi zajezi nadaljnje zadolževanje po visokih obrestnih merah in hkrati sprejme takšne reforme, ki bodo brez večjega padca življenjskega standarda omogočale boljše delovanje države. V NSi smo se že pred volitvami zavzeli za takšno reformno politiko, a bili večinoma preslišani. Sedaj je na potezi vlada, ki pa se veliko ukvarja s kadrovanjem in premalo z vsebino. V Sloveniji se kljub volitvam tako žal ni dosti spremenilo, jasno pa je postalo tudi, da bo za rešitev krize potrebno kaj več kot samo novi obrazi. V zaključku bi rada izpostavila besede itev in kadrovskih vprašanj v SDS niso bili pripravljeni dogovarjati. Kljub vsemu pa v SLS Ribnica napovedujemo dobronamerno in konstruktivno držo v občinskem svetu. Podpirali bomo dobre projekte, predlagali prioritete in nove ideje ter opozarjali na racionalno porabo sredstev. Naj zaključim razmišljanje s citatom iz knjige Živalska farma avtorja Georga Orwella, ki vam jo glede na aktualnost njene tematike priporočam v branje. »Vse živali so enakopravne, toda nekatere živali so enakopravnejše od drugih.« Ta citat pa boste žal v polnemu pomenu razumeli zgolj tisti, ki ste oz. boste omenjeno knjigo tudi prebrali. Luka Ilc, predsednik OO SLS Ribnica POLITIČNI ČLANKI NISO STALIŠČA UREDNIŠTVA REŠETA, AMPAK SO NAMENJENI PREDSTAVNIKOM POLITIČNIH STRANK. že omenjenega Steffena Kampetra, ki je dejal, da je v sodobnem svetu moč preživeti le, če se bomo sposobni reformirati in se bomo lahko prilagajali vedno novim razmeram in razmerjem moči – tudi oz. predvsem na mednarodni ravni. Spomnil pa je tudi na znani citat, da ohranjanje tradicije ne pomeni dvigovati pepela, ampak ohranjati plamen pri gorenju. Želim si, da bi na tak način večkrat razumeli tudi vlogo krščanske demokracije v Sloveniji. Konec koncev, kot je spomnil tudi Lojze Peterle v svojem govoru, je bila SKD pred petindvajsetimi leti že razumljena kot ključni nosilec politike, ki deluje pošteno in za skupno dobro. Čas je, da v Sloveniji to politiko ponovno bolj jasno izpostavimo ter se z več optimizma in odločnosti zazremo v izzive prihodnosti. Moja poslanska pisarna deluje vsak ponedeljek na sedežu NSi v Ribnici, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, med 15. in 16. uro. 33 IZ POLITIČNIH KROGOV »ŽIVALSKA FARMA« IZ MIKLOVE HIŠE Novice iz Knjižnice Miklova hiša Pregled dogajanja v novembru V Knjižnici Miklova hiša je v novembru kar vrvelo – v mesecu dni se je namreč odvilo lepo število prireditev. V prvem novembrskem torkovem večeru nas je pesnica in pisateljica Nuša Ilovar s pomočjo matere Anice Ilovar in Simone Krapec s tenkočutno osebnoizpovedno liriko popeljala v svoj svet. Naslednji torek nam je svojo izkušnjo s popularno knjigo [psi] neznanega slovenskega avtorja zaupala nekdanja mis Slovenije Tina Petelin. Že naslednjega dne so prišli na svoj račun vaši najmlajši. Dvorana TVD Partizana je pokala po šivih: na predstavi lutkovnega gledališča Fru-fru. Po motivih pravljice Muca Copatarica, priljubljene slovenske pisateljice Ele Peroci, smo v dveh ponovitvah našteli blizu 450 obiskovalcev. Do konca meseca sledijo še: literarni večer Roka Horžena v sodelovanju z JSKD Ribnica, kjer bo avtor predstavil svojo najnovejšo zbirko Nič jokat, žival, nato predavanje doc. dr. Vasje Klavore o prvi svetovni vojni ter konec meseca še potopisni večer Andreja Morelja, v katerem bo opisal svoja doživetja na potovanjih po vseh svetovnih celinah. slovenskih pisateljev, pripoveduje zgodbo mladega Cirila Kraljeviča, predstavnika dandanašnje »izgubljene generacije«. Spremlja njegovo potovanje od želje po polnem življenju, ki pa se na poti skozi pridobitniško slovensko realnost zaključuje Knjigo [psi] je predstavila nekdanja mis Slovenije Tina Petelin v svetu izgubljenih iluzij. Aktualna slika mlade slovenske generacije, ki je potisnjena na rob v vlogo opazovalcev, za prihodnost BARJANSKI OTROK – Siobhan Dowd Siobhan Dowd je bila pisateljica, aktivistka za svobodo izražanja pisanja pri mednarodni pisateljski organizaciji PEN in borka za pravice neprivilegiranih otrok. Pri nas je znana po nedokončani knjigi Sedem minut čez polnoč, ki jo je po njeni prezgodnji smrti-umrla je pri 47. letih-po njeni zamisli dokončal znani pisatelj Patrick Ness. Mladinski roman Barjanski otrok, nagrajen z ugledno Carnegiejevo medaljo, pripoveduje zgodbo osemnajstletnega Fergusa, ki živi v razburkanem času politične in humanitarne krize v Irski leta 1981. Zgodba se začne z najdbo dekliškega trupla v barjanski šoti v pogorju Severne Irske. Četudi kaže, da naj bi bilo dekle žrtvovano v času železne dobe, Fergusu v sanjah dekle ne da miru. Na ozadju burnega družbenega dogajanja pa se počasi razrešuje tudi dekletova smrt. KDO SI, ALJASKA? – John Green Prvenec priljubljenega ameriškega pisatelja, ki je po svetu in pri nas požel izjemen uspeh s svojim zadnjim romanom Krive so zvezde, pripoveduje o najstniku Milesu Halterju. Ko se Miles odpravi študirat daleč stran od doma, se mu v osebi zabavnega in odbitega dekleta Aljaske odpre nov svet. Ta pa se mu nenadoma sesuje, ko Aljaska nenadoma umre v avtomobilski nesreči. Ostane mu le soočanje in upanje na to, da se sčasoma sprijazni z njeno smrtjo. Nastja Hafnar, bibliotekarka Knjižnica Miklova hiša (Iz)brano v novembru MOŽ Z IMENOM OVE – Fredrik Backman Prvenec švedskega blogerja in kolumnista je na mah osvojil domače bralce. Prodano je bilo več kot pol milijona izvodov, hitro pa je bil preveden tudi v nad 25 jezikov po svetu. Roman pripoveduje zgodbo Ova, 59-letnega »lokalnega tečneža«, ki pikolovsko preverja pravilno ločevanje odpadkov in ostala nenapisana pravila sosedskega bivanja. Grenkosladka zgodba o pripetljajih, ki se začnejo s prihodom novih sosedov, nam počasi odkriva Ovovo življenjsko zgodbo. BELA DAMA : ŽIVLJENJETEKAČICE BREDE ŽIGON – Jasmina Kozina Praprotnik Jasmina Kozina Praprotnik, magistrica znanosti iz antropologije, univerzitetna diplomirana kulturologinja in navdušena tekačica, je napisala življenjsko zgodbo 86-letne Brede Žigon, zagotovo najbolj prepoznavne tekačice na tekaških prireditvah v Sloveniji. Zgodba nas popelje od Bredine mladosti pa do maratona letošnje spomladi, ko se je odločila preteči istrski maraton. Od tega namena je ni odvrnila niti poškodba – nekaj tednov pred tem si je zlomila rebri – niti žalost ob smrti dolgoletnega moža – umrl je tako rekoč tik pred maratonom. Zgodba, ki vas bo s svojo vitalistično strastjo navdušila za bolj aktivno življenje. MAJ, NOVEMBER – Drago Jančar Deseti roman Draga Jančarja, enega najbolj plodovitih in najpogosteje prevajanih 34 Novo gradivo v e-knjižnici Biblos Knjižnice Ribnica: Alternativni vzgojni koncepti Tatjana Devjak, Sanja Berčnik, Majda Plestenjak Angel varuh Literarni večer pesnice Nuše Ilovar je na kitari spremljala Simona Kropec kaže črno sliko. PREBUJANJE : PSIHA V ISKANJI IZGUBLJENEGA EROSA – Mateja Hafner in Alojz Ihan Izpod peresa dveh slovenskih zdravnikov je izšla knjiga, kakršnih je doslej primanjkovalo. Gre za nov pogled na vzroke marsikatere kronične bolezni ali bolečine, zaradi katerih smo presedeli pri zdravnikih marsikatero uro. Knjiga, ki je namenjena tako laičnemu kot strokovnemu bralstvu, raziskuje povezavo med psihološkim in telesnim, torej kako človeški privzgojeni ali nagonski odzivi, kot je npr. stres, vodijo v različne telesne motnje. Strokovno napisana poglavja se prepletajo s primeri iz človeške izkušnje, ki so njune paciente vodile tako v bolezni kot v motnje medčloveških odnosov. Julie Garwood Atila, šiba božja Ivan Sivec Burja nad Mrzlo reko Ivan Sivec Duša Stephenie Meyer Dvojnica Tess Gerritsen Izbrisana Miha Mazzini Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra Goran Vojnović Ljubezen s tujcem Romana Berni Slovenske gore - kratek vodnik po izbranih dvatisočakih France Stele E-knjige so na voljo na spletni strani www. biblos.si. Vse informacije o izposoji, doslej kupljenem gradivu in povezave pa najdete na naši spletni strani www.miklovahisa.si. Redni volilni občni zbor Ribniškega študentskega kluba je bil 25. oktobra. Po uspešnem dvoletnem mandatu je staro vodstvo z Joštom Žagarjem na čelu prepustilo vajeti kluba mlajši generaciji študentov. V obdobju med letoma 2012 in 2014 je Ribniški študentski klub izvedel številne projekte (Kulturna ropotarnica, Alternativa, Sejem pri študentih …), ki so nedvomno oživili in popestrili lokalno mladinsko dogajanje. Zahvalila bi se vsem, ki ste se po svojih najboljših močeh trudili, da ribniškim študentom ni bilo dolgčas. V novemu vodstvu verjamemo, da bomo klub vodili vsaj tako uspešno kakor naši predhodniki. Želimo si, da bi Ribniški študentski klub postal organizacija, ki bi preko projektov in družbenega delovanja aktivno zastopal interese mladih na območju občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Trudili se bomo, da bi RŠK še bolj povezoval mlade, zato vas vse, ki ste pripravljeni soustvarjati v Ribniškem študentskem klubu, vabim, da se nam pridružite vsak petek po 20. uri v prostorih kluba. Novo vodstvo sestavljajo: Miran Mihelič, Monika Češarek, Klavdija Šilc, Nik Rus, Primož Perušek, Matej Lesar in Jure Ilc. Lučka Ilc, predsednica Ribniškega študentskega kluba Dekle iz Rib'nce (III.) Obšlo nas je in tokrat tisto slabo – deževja je sicer bilo, poplav pa ne, in tako lahko zimo čakamo na toplem in suhem. To je gotovo zasluga modrih odločitev pred leti, da se poglobi struga potoka Bistrice in zgradi prigoriški zadrževalnik, saj smo še nedavno pred tem tudi mi imeli podobne težave s poplavnimi področji, da ne govorimo o tem, kako so pred desetletji zaradi visoke vode na trgu po Ribnici še krmarili s čolni. Presenetil pa je drug nesrečni dogodek, ko se je mladenič odločil ubiti na našem koncu in se smrtonosno zaletel v drugega voznika. Kar nekaj časa smo imeli nekakšen mir pred prometnimi nesrečami z najhujšim izidom, take pa sploh ne pomnimo. Opominja nas, kako krhko in ranljivo je lahko vse, kar smo in imamo. V takšnih in drugačnih nepredvidljivih situacijah se vsaj za en sam trenutek zavemo, kako je dobro imeti tehnično in strokovno usposobljene ljudi, ki znajo priskočiti, pomagati in rešiti. Nekaterih se občani zavoljo zakonskih možnosti lahko spomnimo tudi pri oddaji dohodnine, da delež namenimo gasilcem ali ostalim sorodnim organizacijam. Ko je hudo, kličemo vedno ene in iste: gasilce, reševalce in policijo. Vmes pa seveda bentimo, če nam kaj ni po godu, toda tudi kritike so sestavni del našega vsakdana. Politično se podoba Ribnice po lokalnih volitvah ni spremenila. Nekaj novih ljudi bo zasedalo svetniška mesta, za vse pa si želimo, da bi bili v družbenem okolju bolj prisotni – seje občinskega sveta in matičnih strank ne odražajo celotne klime, ravno tako ne kaki mnenjski voditelji ali časopis. Potrebno je biti med ljudmi, tudi ko se ne deli golaža in toči šampanjca. Predvsem pa, da svetnike in funkcionarje vodi moralna zavest in težnja za dobro okolja. Politično kupčkanje kar tako, da se meri moči in zaseda položaje, je strel v prazno. Zares vremensko turobni november je pravšnji za obračun z iztekajočim se letom. Najpomembnejši so tisti, ki jih delamo vsak zase, mnogi pa raje povzamejo tisto, kar se govori v medijih. Da je bilo leto težko in da težko prihaja, tako nas venomer strašijo. Strah je največja blokada človeka, 6. 12. ob 20. uri: Paraliterarni večer z društvom I.D.I.O.T. (Škrabčeva domačija) 12. 12. ob 20. uri: Projekcija dokumentarnega filma Boj za (Škrabčeva domačija) da občepi na mestu, ker se mu zdi mirovanje še najmanj boleče. Toda če v nezadovoljenosti vztrajaš in ne upaš skočiti iz nje, je največja kazen, ki si jo lahko dodeliš. Dokler si živ in zdrav, lahko spreminjaš potek dogajanja v enaki meri, kot ti ga želijo krojiti drugi. Kdo si upa, in si jemlje veliko, tega ne zna, in ostane zakopan v drobtinicah. Dokler so te drobtinice res tiste vsakdanje, ki nas osrečujejo in so dejansko pravo življenje, ni težav. Težave se pojavijo le, če so naše želje večje, notranji nemir pa prehud in povzroča nejevoljo in bolečino. Takrat se dela nove korake in vsi izgovori za nedejavnost so le … izgovori. Kdo bo iz čiste bede prišel do bogastva, kdo drug si bo uničil življenje s tem, ko se bo izgubil v prekopičenju dobrin. Stvar odločitve. In življenjske trme ali zanosa. Ribnica je tudi to leto tekla po svojem ustaljenem ritmu, brez večjih pretresov, z družbeno kar veliko dinamike. Večji projekti zaživijo le, če je dovolj drznosti in vztrajnosti, manjši pa imajo za seboj še vedno dovolj veliko armado zanesenjakov, ki zmorejo vsak svoj voz vleči naprej. Najbolj pogubno bi bilo mirovanje, zakaj človek, ki miruje, je mrtev človek. Poveličujmo in negujmo torej ustvarjalnega duha v sebi! Alenka Pahulje 35 MED ŠTUDENTI Novo vodstvo Ribniškega študentskega kluba Kulturna ropotarnica 2014 IZ ŠOLSKIH KLOPI Dušan Petrač, znani fizik in ambasador NASE, med mladimi na gimnaziji v Kočevju Pogovor dijakinje 3. letnika gimnazije Naomi Knavs s priznanim strokovnjakom V četrtek, 16. oktobra, je Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje obiskal eden pomembnejših slovenskih fizikov dr. Dušan Petrač, ki je sedaj ambasador vesoljske agencije NASA. Rodil se je 28. januarja 1932 v Kropi, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Kot dijak gimnazije v Kranju je maturiral leta 1951, nato pa je na ljubljanski univerzi študiral fiziko in matematiko. Naključno srečanje s prof. D. Saxonom, kasnejšim predsednikom kalifornijske univerze, mu je odprlo možnost podiplomskega študija v Los Angelesu. 1973. leta je prejel štipendijo NRC znanstvene akademije ZDA za raziskave po lastni izbiri in se istega leta zaposlil v Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni. Tam še vedno živi in deluje v raznih projektih NASE. Na naši šoli je imel za dijake 2., 3., in 4. letnikov predavanje z naslovom Težnost in breztežnost. Dijaki smo ga poslušali z velikim zanimanjem in mu na koncu postavili številna vprašanja. Dušan Petrač Predavatelj je odgovarjal z velikim žarom in tako dokazal, da rad deli svoje znanje in izkušnje, še posebno mladim ljudem. Zato smo opravili z njim zanimiv intervju. Rodili ste se v majhnem slovenskem kraju, življenje pa vas je odneslo v tujino. Kako vidite in čutite slovenski in kako ameriški svet? Najprej bi rad povedal, da sem zelo užival v vožnji v vaše kraje. Resnično lahko rečem, da živite v raju. Tako ameriški kakor tudi domači svet imata svoje čare, potreben je le 36 čas, da te tudi opazimo in se navadimo na trenutno okolje. Čeprav imam že ameriški naglas, sem ostal Slovenec, in mi ni vseeno, kam pluje naša barka. Vsakokrat, ko se vrnem v domovino, se spomnim mnogih lepih dogodkov, kar me zelo veseli. Pri katerih projektih, ki so nam znani predvsem iz časopisa, ste sodelovali? Predvsem sem sodeloval pri eksperimentih, povezanih z breztežnostjo in nizkimi temperaturami. Imel sem to srečo, da sem izvajal eksperimente pri obeh vesoljskih taksijih, pri Challengerju dva, pri Columbii pa enega. V predavanju ste tudi omenili, da ste preprečili hudo katastrofo, povezano z enim od vesoljskih taksijev. Ali lahko malo podrobneje opišete, kaj ste naredili? Pri razvijanju sistema za hlajenje infrardečih detektorjev s tekočim helijem sem preprečil, da ni prišlo do hude škode. Pri enem srečanju celotnega kolektiva sem slišal, da bo temperatura uperfluidnega helija 1,8 stopinje kelvina. In ko sem tako poslušal, kakšna bo izvedba, se nisem z vsem strinjal. Nato sem jim črno na belem dokazal, da ta izvedba 99.99% ne bo delovala. Imel sem prav in tudi rešil satelit, vreden milijardo dolarjev. Takrat sem se javil, da lahko to popravim, in moj ugled je seveda narasel. Pri svojem znanstvenem delu ste se posvetili predvsem razmeram v vesolju. Ali znate na vesolje pogledati kot običajni ljudje, ki v njem vidijo nekaj skrivnostnega in temačnega? Vesolje je tudi zame nekaj nedoumljivega. Že več kot 40 let se ukvarjam s to stroko in še vedno ne morem reči, da povsem vem, kaj vse se dogaja v tem neskončnem prostoru. Tako bi bil odgovor na vaše vprašanje »da«. Se boste raziskovalno kdaj upokojili ali velja, da ostane raziskovalec radoveden, dokler mu telesne moči dovoljujejo? Seveda nisem več tako aktiven, kot sem bil v mladih letih, a vendar lahko sedaj kot ambasador NASE kdaj pa kdaj pomagam s svojimi izkušnjami in znanjem. Predvsem me veseli, da lahko na takšnih predavanjih, kot je bilo to danes, spodbujam in tudi učim mlade ljudi. Kaj bi na podlagi vašega širokega dela in dolgoletnih izkušenj svetovali moji generaciji, ki je na začetku svoje življenjske poti? Jaz sem imel veliko srečo, da sem spoznal prof. D. Saxona, ki mi je odprl možnost diplomskega študija v Los Angelesu. Človek mora le vztrajati in verjeti v svoje delo, no, pa tudi malo sreče ne škodi. Vesel sem, da imam stik z mladimi ljudmi, saj se tudi jaz kaj novega naučim od njih. Naomi Knavs Dijaki programa 3+2 ekonomski tehnik smo v petek, 17. oktobra, izvedli projekt: zasaditev bršljana na ekološkem otoku prenovljene stavbe srednje šole v Kočevju. Glede na to, da je naš razred svoje izobraževanje pričel v stari šoli, ko je ta pogorela, imel pouk v stavbi gimnazije in LU, ter se v zaključnem letniku vselil v prenovljeno stavbo srednje šole, se nam zdi prav, da ravno mi lahko s svojim delom doprinesemo k videzu te lepe stavbe. Tako smo idejo o zasaditvi najprej posredovali vodstvu šole in učiteljem. Nad našo zamislijo so bili navdušeni. V okviru predmeta Projektno delo smo izdelali še končne detajle in začeli s projektom. Ekološki otok pri stavbi smo z ene strani zasadili s plezajočim bršljanom, s katerim smo želeli zastreti pogled na premične kontejnerje. Projekt smo izvedli po vseh projektnih fazah od načrtovanja, financiranja do same končne izpeljave. Z Urejanje ekološkega otoka zasaditvijo rastlin smo tudi mi doprinesli kamenček v mozaik celovite podobe srednješolske stavbe. Na to smo izjemno ponosni in s svojim delom zadovoljni. Med delom nam je ponagajalo slabo vreme. Vendar smo kljub drobnim kapljam dežja svojo zamisel v petek izvedli. To pa še ni vse. Čaka nas še ena zasaditev, in sicer v spomladanskem času, ko bomo zasadili zelenice pred samo stavbo. Za končno podobo idejnega osnutka, ki je že v teku, pa se bomo dijaki posvetovali še s strokovnjaki za urejanje okolice in vrtnarji. Za nas dijake, zaposlene in vse tiste, ki obiskujejo naš hram učenosti, je pomembno, da se dobro počutimo in da dijaki sodelujemo pri oblikovanju dobrega vzdušja v stavbi in okrog nje. Iskrena hvala učiteljem in vodstvu šole, ki zna prisluhniti nam dijakom, našim željam in nas podpira pri uresničevanju naših idej. Dijaki 2. EKT, GSŠ Kočevje OKOLJSKI TABOR 2014 Gimnazija Kočevje je tabornem ognju. Na v septembru orgatej poti smo videli nizirala že 2. okoljski tudi nemalo fosilnih tabor v okviru izbirneostankov polžev in ga predmeta Študij školjk srčank ter celo okolja. Tokrat smo se fosile afriških palm. odpravili v Karavanke, V bližnji mlaki in natančneje v potoku smo izvedli Javorniški Rovt. vzorčenje vode in Nastanili smo se v na podlagi prisotCŠOD Trilobit, kjer nosti organizmov v smo preživeli pet dijaki gimnazij Kočevje in Maribor vzorcih ocenili njeno zelo aktivnih dni. kakovost. Zajete Dom, ki je nekoč služil vojakom kot pos- mladoletnice, vrbnice, enodnevnice in tojanka, je dobil ime po vodilnih fosi- postranice so potrdile neonesnaženost in lih trokrparjih ali trilobitih, ki so na tem pitnost vode. Med bivanjem v domu smo območju masovno izumrli konec paleo- se preizkusili tudi v nekaterih spretnostih: v zoika. V neposredni bližini doma se steka veslanju, lokostrelstvu, plezanju po umetni ledeniška voda v prelepo jezero s kristalno steni, izdelavi priročnih nosil, prepoznavančisto vodo. Večina aktivnosti je potekala v ju užitnih rastlin in filtriranju vode v naravi. okolici neokrnjene narave. Pred odhodom domov smo se z dijaki II. Pohodništvo, strategije preživetja v nar- Gimnazije Maribor, ki so sobivali v domu, avi, spoznavanje človekovih dejavnosti pomerili v veslanju, gorskem reševanju, (železarstvo in rudarstvo) so nekatere od teku in košarki oziroma tako imenovani dejavnosti, ki smo se jih udeležili oziroma tekmi trilobitlon. Sestavili smo mešane smo jih spoznali. Ogledali smo si tudi eno skupine obeh šol, saj smo se v tednu skupnajstarejših hidroelektrarn na Slovenskem. nega življenja in dela zelo spoprijateljili, Spoznali smo težko življenje rudarjev v zato je bilo slovo od njih toliko težje. preteklosti in si ogledali opuščen rudnik Najhuje pa ni bilo to, da smo v prostem manganove rude na 1200 m nadmorske času pripravljali predstavitve tandemskih višine. Po ogledu dokumentarnega filma in nalog, s katerimi smo morali izkazati pridopripovedi nekoč zaposlenega železarskega bljeno znanje s pisnim preverjanjem, pač pa delavca smo dojeli, kako težko in nevar- dejstvo, da je bilo pred nami vabljivo jezero no je bilo delo in življenje zaposlenih. z izredno nizko temperaturo vode, a žal Upravičeno lahko trdimo, da so Jesenice ni bilo primerno za kopanje. Kar vprašajte zibelka železarstva v Sloveniji. udeležence tabora … Pohod proti Golici nam je razkril veliko pestrost gliv, med katerimi je bila večina užitnih, Hana Babnik, 3. B, GSŠ Kočevje zato smo jih pripravili v večernih urah ob prireja MIKLAVŽEV KONCERT Z GOSTI NIVES MIKULIN vokalna skupina ANAMANKA (zborovodja Simon Korošec) dirigent : Jernej Šmalc akademski glasbenik, prof. klarineta Sobota, 6. december 2014, ob 18. uri v dvorani TVD Partizan Ribnica Veselimo se vašega obiska Vstopnine ni KUD Ribniški pihalni orkester prireja koncert ob podpori in v sodelovanju z občino Ribnica 37 IZ ŠOLSKIH KLOPI Urejanje ekološkega otoka srednje šole IZ ŠOLSKIH KLOPI Najmanjši škratki za največje nasmehe Le kako to otrokom vedno uspe? Imajo morda kak čudežni prašek, pa nam odraslim tega ne povedo? Kaj je njihova skrivnost? Vedno znova jim namreč uspe začarati stanovalce Doma starejših občanov Ribnica, tako da njihove obraze prekrijejo najiskrenejši nasmehi in pogledi zadovoljstva … najmlajši prostore varovanega oddelka napolnili še s svojo glasbo. Najprej so z učiteljico Vanjo sami zapeli nekaj otroških pesmic, nato pa so jim pri petju pomagali tudi stanovalci. Ko so svoje delo res dobro opravili, so otroci razigrano zapustili Dom in s pisanimi dežniki odskakljali med drobne dežne kapljice jesenskega popoldneva. Katja Rus Prvošolčki pojejo skupaj s stanovalci doma V četrtek, 23. oktobra, so nalogo čarodeja prevzeli prvošolčki podaljšanega bivanje pod okriljem Vanje Grišin Šertelj. Odločili so se, da pokukajo v Dom in si pogledajo, kje so razstavljeni njihovi izdelki. Kljub temu namreč, da šele dober mesec svojega življenja grejejo šolske klopi, jim je pod budnimi očmi Valerije Ivetič, Martine Tanko Prelesnik in Mirjane Kous že uspelo pripraviti kopico izdelkov, delček katerih krasi stene varovanega oddelka Doma starejših občanov. Da pa bo čarovnija popolna, so naši Učenci in učitelji podaljšanega bivanja OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica VABIMO NA BOŽIČNONOVOLETNO STOJNICO! Odprtje stojnic bo v času govorilnih ur: - v ponedeljek, 1. 12. 2014, na centralni šoli v stavbi A, - v torek, 2. 12. 2014, na podružničnih šolah v Sušju in Dolenji vasi. Našel sem svojo sliko!!! 38 Stojnica bo nato odprta v času podaljšanega bivanja cel december, od 12. ure dalje. Na naši stojnici boste našli voščilnice, okraske in darila, primerna za obdarovanja v najlepšem času leta. Vsi izdelki so delo učencev podaljšanega bivanja pod mentorstvom učiteljev. Zbrane prispevke bomo prispevali v šolski sklad ter z njimi kupili igrače in didaktične igre za podaljšano bivanje. Radi bi vam podarili koš dobre volje ob druženju in izdelkih, ki so ji za vas pripravili učenci in učitelji mentorji podaljšanega bivanja. Bliža se najčarobnejši mesec leta, in tudi ribniška šola je že začela s pripravami na Veseli december. Božično-novoletna prireditev je tradicionalni dogodek, s katerim obeležimo državni praznik samostojnosti in enotnosti, obenem pa se prepustimo čarobnim trenutkom predprazničnega vzdušja. Prireditev bo imela tudi dobrodelni značaj, saj bomo zbirali sredstva za Šolski sklad, s katerimi pomagamo socialno šibkim učencem. OSNOVNA ŠOLA DR. FRANCETA PREŠERNA RIBNICA VABI NA BOŽIČNO NOVOLETNO PRIREDITEV OTROCI ZA OTROKE Prireditev bo v torek, 23. 12. 2014, ob 18. uri v ŠC Ribnica. S prostovoljnimi prispevki boste lahko darovali za Šolski sklad. S prireditvijo bomo obeležili tudi dan samostojnosti in enotnosti. Veseli bomo vašega obiska. Vljudno vabljeni! Učenci in učitelji OŠ Ribnica Se sprašujete, kaj je Bučkanočija? Tako smo vzgojiteljice iz skupin Medvedki in Ježki poimenovale enkraten in poseben dogodek, nočitev v vrtcu. Namen takega dogodka je bilo otrokom omogočiti nepozabno, poučno in zabavno izkušnjo ter jim pomagati pri samostojnosti in prilagajanju na spremenjeno okolje. Rdeča nit celotnega dogajanja so bile buče, ki so jih otroci skrbno prinašali v vrtec. Prenočevanje v vrtcu se je odvilo na predzadnji oktobrski četrtek, ko so otroci pozno popoldan s polnimi potovalkami pogumno prikorakali na vrata igralnic. Poslovili so se od staršev in razposajeno čakali, da se Bučkanočija končno prične. Dogajanje smo pričeli v avli z bučno štafeto. Otroci so se pomerili v nošenju, preskakovanju in vijuganju med bučami. Po tekmi nas je presenetila ravnateljica, ki nam je prišla zaželet lep večer in lahko noč. Nato so si tekmovalci s pico in sokom potešili lakoto in žejo, in že so bili pripravljeni na bučne ustvarjalnice. Otroci so buče poslikali s čopiči, jih razvrščali in urejali po velikosti, obliki, barvi. Z lupami so opazovali njihovo notranjost ter reševali bučne slikovne uganke. Ustvarjalnicam je sledilo iskanje skritega zaklada. V pižamah smo se po temi odpravili za zakladom. Še dobro, da smo imeli svetilke, da smo lahko pretaknili vse kote in kotičke našega vrtca. Po dolgem iskanju, pri katerem se nam je pridružila pomočnica ravnateljice, smo končno le našli, kar smo iskali bučno pošast. Delala nam Tradicionalni slovenski zajtrk tudi v ribniškem vrtcu Tretji petek v novembru je že nekaj let rezerviran za dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Ta je namenjen promociji zdrave hrane, želi pa izboljšati zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo ter domačo pridelavo. Predstaviti želi pomen kmetijstva in čebelarstva ter spodbuja k pravilni in zdravi prehrani. Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh z maslom in medom, mleko in jabolko; ravno takšnega Bernarda Osojnik, koordinatorka projekta Tradicionalni slovenski zajtrk v Vrtcu Ribnica pa so ponudili tudi v Vrtcu Ribnica. Vrtec sodeluje v projektu tradicionalnega slovenskega zajtrka četrte leto, je povedala koordinatorica projekta Bernarda Osojnik . Kruh in maslo so priskrbeli večji predelovalci, ki jamčijo, da so izdelki iz slovenskih surovin, med, mleko in jabolka pa so še nekoliko bolj lokalni, saj med vsakoletno donira čebelar Jože Škulj, mleko pa je priskrbel Matija Rigler s Praproč, ki se na svoji kmetiji ukvarja s proizvodnjo mleka. Za obsežen zajtrk, čeprav malih ust, je bilo Čebelica, Marta Škulj, Jože Škulj, Jože Levstek, Matija Rigler, Darja Šilc vabi na prireditev ZIMSKA PRAVLJICA Pravljični junaki vas bodo pričakali v sredo, 17. decembra, ob 17. uri 30, na hribčku novega vrtca. je družbo in nas opazovala med plesom v pižamah. Po plesu smo že utrujeni odšli k zasluženemu počitku. Še prej smo se umili, si pripravili ležišča ter se zavili v spalne vreče in odeje. Otroci so še prisluhnili pravljici Bučadebeluča, a ni trajalo dolgo, ko so zaprli utrujene oči in zaspali. Zjutraj smo se zbudili v nov dan in polni vtisov nadaljevali svoje druženje. vzgojiteljica Maja Žnidaršič potrebno pripraviti kar dobrih tristo petdeset obrokov, za to pa so porabili približno 60 l mleka, 8 l medu, 4 kilograme masla ter približno trideset kilogramov jabolk in kruha ter še približno 75 obrokov za zaposlene. Letos pa so na zajtrk povabili še predstavnike Občine, ki so jo zastopali župan ter nekaj zaposlenih, direktorica Centra za socialno delo ter predstavniki pediatričnega dela ribniškega zdravstvenega doma. Pridružila pa sta se jim še dobavitelja dobrot. Pod vodstvom ravnateljice Darje Šilc so si gostje ogledali vrtec ter otroke povprašali, kako jim tekne zajtrk. Otroci so povedali, da je zajtrk okusen, zdrav in domač. Tekst in foto: PRIMOŽ TANKO Pri zajtrku 39 OD VRTCA DO ŠOLE BUČKANOČIJA V RIBNIŠKEM VRTCU ŠPORTNI UTRINKI KRANJSKA ČEBELA 2014 V soboto, 8. novembra, je bil v organizaciji ŠD Pingvinček na kranjskem bazenu plavalni miting z imenom Kranjska čebela 2014. Udeležila se ga je tudi mlajša ekipa Ribničanov z zelo dobrim nastopom. DECEMBER 2014 Planinsko društvo Ribnica vas v soboto, 6. decembra, vabi na: MIKLAVŽEV POHOD Z leve: Neža Poje, Julija Adamič, Maša Lovšin, Maja Levstek, Miha Vetrih Celodnevno tekmovanje je bilo razdeljeno na dopoldanski in popoldanski del. V dopoldanskem delu v disciplini na 200 m prosto so vsi začeli odlično, trije so si priplavali medalje. Maja Levstek je bila med 10-letnicami prva, Nadja Padar in Vid Lovšin pa med 11-letniki tretja. V dopoldanskem delu je sledila še disciplina 200 m prsno. Tu so medalje osvojili Nadja Padar za 1., Miha Vetrih in Maša Lovšin za 2. ter Maja Levstek za 3. mesto v najmlajši kategoriji. Vsi ostali plavalci so popravili osebne rekorde. Po prekinitvi, namenjeni za kosilo, ki ga je izvrstno pripravila slovenska kuharska reprezentanca, je sledil popoldanski del. Začel se je na 100 m mešano. V tej disciplini smo dobili kar tri zmagovalce. Zmage so se veselili Vid Lovšin, Nadja Padar in Maja Levstek. 'Šprinterski' disciplini je sledila ena izmed najdaljših disciplin mitinga, 400 m prosto. Med fanti si je medaljo priplaval Vid Lovšin z 2. mestom. Pri dekletih so se izkazale Nadja Padar z 2., Neža Poje s 3. mestom, Maja Levstek pa je presenetljivo zmagala v najmlajši kategoriji. Ob njej je na drugi stopnički stala še Julija Adamič. Za konec je sledila še disciplina 200 m hrbtno. Kljub temu, da so bili že vsi rahlo 40 utrujeni, so zanjo porabili še zadnje atome moči. Srebrno medaljo si je pri fantih priplaval Miha Vetrih, naša dekleta pa so čisto prevladala. Na zmagovalni oder so stopile kar tri. Zmagala je Nadja Padar, 2. mesto si je priplavala Neža Poje, 3. pa Maša Lovšin. V najmlajši kategoriji je slavila Maja Levstek, Julija Adamič pa je bila 3. Nastopili so še Filip Ćirović, Klemen Topolnik, Luka Žagar, Jaka Lovšin, Nana Poje, Lea Ambrožič, Ema Tomšič, Gaja Radivojevič, Liza Šega in Kaja Ana Štimec. Čestitamo! Za PK Inles MIHA KOREN Naslednja številka Rešeta izide 23. decembra 2014. Gradivo oddajte do 12. decembra. Odhod iz Ribnice: 6. 12. ob 13. uri. Zahtevnost ture: lahka pot – težavnost odvisna od trenutnih (zimskih) razmer. Čas hoje (okvirno): ca. 3 ure. Načrt poti: Pridružili se bomo tradicionalnemu Miklavževemu pohodu PD Boč Kostrivnica, ki ga organizirajo že vrsto let in vedno pripravijo zanimiv dogodek. Pohod se prične v Kostrivnici (ob 16. uri), povzpnemo se na Boč, kjer bo v cerkvici sv. Miklavža/ Nikolaja maša (udeležba po želji), sledi povratek do koče Velikonočnica v Dreveniku. Tam pa bo pohodnike obiskal Miklavž. Potrebna oprema: vremenu in razmeram primerna osebna planinska oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica, dobra volja in varen korak. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 2. decembra, ob 18. uri, v prostorih PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Akontacija: 20 EUR, vključuje prevoz in startnino na pohodu (prejmete topel obrok in čaj). Žig Slovenske planinske poti: Boč (979 m) – Razširjena Slovenska planinska pot. Vodja pohoda: Marjana Rozman (informacije: 041 847 365). Lepo povabljeni! Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema …). Srečno in varen korak! PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA Mladi člani ŠK in ŠD SiborInotherm so se v soboto, 8. novembra, udeležili državnega turnirja v duosistemu do 14. leta. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 47 parov iz 5 klubov Slovenije, je v Športnem domu Sevnica organiziral DBV Sevnica. - Urh Zelnik in Benjamin Zabukovec - 3. mesto - Erik Mihelič in Jure Grgurič - 2. mesto Kategorija od 9 do 10 let: - Maj Begič in Jaka Divjak – 3. mesto - Neli Podlogar in Nika Kotar – 3. mesto - Amadej Kramar in Nika Kotar - 3. mesto Odlične uvrstitve ŠD in ŠK Sibor-Inotherm, ki so se tekmovanja udeležili s 17 pari, so dosegli: Kategorija 11 - 12 let: - Gal Košir in Timotej Delač – 3. mesto Kategorija 13 in 14 let: - Matic Jakšič in Lovro Divjak – 1. mesto - Tina Pelc in Anton Ambrožič – 3. mesto Sibor je tako na prvi duotekmi v letu 2014 osvojil kar 14 medalj: 4 zlate, 2 srebrni in 8 bronastih. Čestitke tudi vsem ostalim članom, ki do stopničke niso prišli. Tekma je štela tudi za slovenski pokal v duosistemu, kjer se seštevajo točke najboljših treh od štirih tekem. Do 8 let: - Lana Poje Mihelič in Naja Poje Mihelič – 1. mesto - Naja Poje Mihelič in Tim Grgurič – 1. mesto - Tim Grgurič in Anže Golež - 1. mesto - Lana Poje Mihelič in Jure Grgurič - 2. mesto - Alen Zgonc in Žak Tekavčič - 3. mesto ELVIS PODLOGAR, predsednik SIBORJA Športno srečanje veteranov Pokrajine Ljubljana-okolica Na že VII. tradicionalnem srečanju in tekmovanju za Memorial Riharda Urbanca, v spomin na nekdanjega poveljnika Območnega štaba TO Litija in predsednika OZVVS Litija, je 15. novembra v Litiji potekalo srečanje in tekmovanje veteranov Ljubljanske pokrajine v malem nogometu, streljanju z zračno puško in kegljanju. Organizator, OZVVS Litija, je odlično izvedel vsa našteta tekmovanja, zato je bilo članom – veteranom prijetno tekmovati tako v Litiji v malem nogometu in kegljanju kot v streljanju z zračno puško v Šmartnem pri Litiji. Iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ribnica sta zelo uspešno tekmovali dve ekipi. V streljanju z zračno puško je ekipa v postavi Ludvik Zalar, Albin Centa in Anton Perhaj osvojila tretje mesto, ekipa v kegljanju: Ludvik Mate, Anton Trdan, Pavel Starc in Stane Lesar pa drugo. Za zelo uspešen nastop članomtekmovalcem iskreno čestitamo. Za OZVVS Borut Kozina Foto: Dušan Nosan Po podelitvi priznanj je nastala spominska fotografija za uspešen nastop članov tekmovalcev OZVVS Ribnica 41 ŠPORTNI UTRINKI REPORTAŽA Z DRŽAVNEGA TURNIRJA V JU-JITSU DUO SISTEMU – SEVNICA 2014 OBVESTILA Turistično društvo GRMADA Obvestili 1. Ekološka pridelava zelenjave Vedno večji je poudarek na lokalni, sveži in bolj zdravi hrani, zato vse, ki se že in se še želite ukvarjati s pridelavo ekološke zelenjave oz. povečati svoje površine, vabimo na strokovno predavanje, ki bo v sejni sobi Kmetijske zadruge Ribnica v sredo, 3. decembra, ob 9. uri. 2. Kmetijsko okoljska podnebna plačila – KOPOP Vse kmete obveščamo, da so kmetijsko - gozdarski zavodi začeli z obveznim 6-urnim usposabljanjem za vključitev v ukrep kmetijsko okoljsko podnebnih plačil v obdobju od 2015. do leta 2020. Na usposabljanjih boste izvedeli podrobnosti o kmetijsko okoljsko podnebnih ukrepih, s katerimi lahko pridobite dodatna plačila za svoje kmetije. Udeležba na predhodnih 6-urnih usposabljanjih KOPOP je vstopni pogoj za pridobitev kmetijsko okoljsko podnebnih plačil v novem programskem obdobju do leta 2020. Zato vam svetujemo, da se jih udeležite tudi tisti, ki glede vstopa v ukrep KOPOP še niste dokončno odločeni, in si tako pustite odprto možnost za vstop v ukrep v letu 2015. Zaradi številčne omejitve udeležencev posameznega usposabljanja se morate vsi zainteresirani kmetje predhodno prijaviti. V Ribnici bo predavanje za KOPOP še 11. decembra in v Velikih Laščah 3. decembra ob 9. uri. Vljudno vabljeni! Pripravila: Irena Šilc 42 25. decembra vabi na 15. božični pohod z baklami na Grmado. Zborno mesto in prijava: Osnovna šola na Velikih Poljanah ob 18. uri. Odhod ob 18. uri 30. Pohodnina za odrasle 6 EUR, za otroke do 10. leta 4 EUR. Vsi, ki ste se že udeležili prejšnjih pohodov, ne pozabite na kontrolni kartonček in bakle (ali naglavne svetilke). Vsi pohodniki boste prejeli spominsko darilo, udeležence petih pohodov pa čaka presenečenje. Pohod bo ob vsakem vremenu, zato naj bo vsa oprema temu prilagojena (zimske razmere). Lepo vabljeni! RIBNIŠKI PASIJON IŠČE DONATORJE IN SPONZORJE Izvedba Ribniškega pasijona, ki povezuje vse več občin in je prepoznaven tudi izven državnih meja, je odvisna od sponzorjev, donatorjev in dobrih ljudi. Zato vas prosimo za sofinanciranje tega projekta v materialni obliki (večji kosi filca, drobni in pisarniški material, material za sceno, DVD-ji, prevozi materiala in ljudi …) ali finančni podpori. Finančna sredstva lahko nakažete na račun Društva katoliške mladine Ribnica, in sicer na TRR: SI56 0232 1025 8333 751, sklic: 1001 (NLB d.d., Ljubljana) s pripisom »za Ribniški pasijon 2015«. Če imate kakšna dodatna vprašanja ali bi nam radi pomagali v materialni obliki, nam to sporočite na [email protected]. Že vnaprej boglonaj za vsak vaš dar. LUČ MIRU Skavti bomo letos pripravili glavni sprejem Luči miru iz Betlehema v ribniški cerkvi, v soboto, 20. 12., pri večerni maši, ob 18. uri. Lepo vabljeni! Na 4. adventno nedeljo, 21. 12., pa jo bomo prinesli v vse župnije, ki jih pokrivamo (Kočevje, Kočevsko Reko, Staro Cerkev, Dolenjo vas, Ribnico, k Novi Štifti, Sodražico, Velike Poljane in Sveti Gregor), pri dopoldanskih mašah. Pod korom boste lahko dobili tudi sveče in vložke. Povabljeni ste, da prinesete lanske sveče in kupite le vložke. Vsako leto se delni izkupiček akcije Luč miru iz Betlehema nameni organizacijam, ki pomagajo otrokom v stiskah. Ribniški skavti Turistično društvo Grmada in poljanski ljubitelji konj vabijo na tradicionalni blagoslov konj na štefanovo, v petek, 26. decembra, ob 9. uri 30, pred cerkvijo na Velikih Poljanah. Za tople napitke in prijetno vzdušje bo poskrbljeno v zgradbi osnovne šole na Velikih Poljanah. Vabljeni! V Ribnici postavljen sistem COPS@road za povečanje varnosti na križišču ob novem vrtcu Prejšnji petek, 21. novembra, je bil v Ribnici simbolično odprt postavljeni opozorilni sistem COPS@ road na križišču Majnikove ulice in ulice Ob železnici. Z njim je občina Ribnica, v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in podjetjem Aktivna signalizacija Korun, opremila nevarno križišče ob novem vrtcu. Gre za postavitev enega izmed prvih tovrstnih sistemov, ki v nepreglednih križiščih opozarjajo na povečano nevarnost trka v realnem času. Kot je poudaril župan Jože Levstek, bo postavitev sistema prispevala k večji pozornosti voznikov in posledično k povečani varnosti. V zadnjih letih je bilo na tem cestnem odseku zabeleženih občinah. Med prvimi izbranimi kritičnimi križišči je križišče ob nadpoprečno veliko število prometnih nesreč in kršitev novem vrtcu v Ribnici. »V Zavarovalnici Triglav smo zavezani cestnoprometnih predpisov. Upoštevajoč dejstvo, da se bo poslanstvu ustvarjati varnejšo prihodnost. Prometna varnost v zaradi odprtja celotnega novega vrtca promet še povečal, Sloveniji je eno od področij, ki ga z različnimi akcijami skušamo je velika verjetnost, da bi se prometna varnost brez aktivnih dvigniti na višjo raven. Seznanjeni z dejstvom, da je bilo na posegov na tem odseku še nevarnem križišču Majnikove poslabšala. Vzrok za pogoste ulice in ulice Ob železnici v prometne nesreče na omenjenzadnjih letih zabeleženih em križišču ocenjujejo nekoliko nadpovprečno veliko število slabšo preglednost zaradi objekprometnih nesreč, smo želeli tov in ograj ob vključevanju z ukrepati. Križišče je bilo tako neprednostne na prednostno eno prvih, med katerimi smo cesto. Ravni odsek prednostne podprli postavitev sistema ceste je verjetno dodatni razlog COPS@road. Verjamemo, da za kritičnost križišča, saj prispeva bomo s tem korakom bistk pogostejšim prekoračitvam veno pripomogli k varnosti hitrosti in s tem dodatni nevarnosobčanov in vseh ostalih, ki ti pri vključevanju udeležencev z bodo vozili tod mimo,« je na neprednostne ceste. slovesnosti ob odprtju povPostavitev inteligentnega opozoedal Aleš Klement, direktor rilnega sistema COPS@road Območne enote Ljubljana Na novo postavljeni opozorilni z leve: aleš klement, peter korun, ravnateljica darja šilc in Zavarovalnice Triglav. sistem COPS@road vključuje cen- župan jože levstek ob postavitvi sistema cops@road Sistem COPS@road je razvilo tralno detekcijsko enoto s svetmlado slovensko podjetje lobnim prikazovalnikom, postA.s.K in je posebej učinkovit avljeno na neprednostni cesti na nepreglednih cestnih (Majnikovi ulici), ter dve oddaljeni odsekih, kjer slaba vidljivost detektorski enoti na prednostni onemogoča dobro presojo cesti (Ob železnici in Kolodvorska voznika pri vključevanju na ulica). Centralna enota ima vgrajen prednostno cesto. »Zelo smo detektor, ki zaznava približevanje veseli sodelovanja z občino vozila križišču po neprednostni Ribnica in Zavarovalnico cesti. Kadar sočasno s tem dogodTriglav ter skupnega prizadekom zaznata približevanje vozila vanja za povečanje varnosti križišču po prednostni cesti tudi na slovenskih cestah z inodislocirani detektorski enoti (ena vativnimi tehnološkimi prisali obe), centralna enota voznika topi. Statistike nekaterih do na neprednostni cesti opozori sedaj že postavljenih sistena potencialno nevarnost trka mov COPS@road kažejo tudi z utripanjem trikotnika s klica- tabla je vidna že od križišča pri žulju za 90-odstotno zmanjšanje jem. Poudariti je potrebno, da ne prometnih nesreč, kar je za gre za semafor ali drugo obliko zavezujočega prometnega nas velik uspeh in motivacija za naprej. S postavitvijo na tem sistema, temveč za dodatni opozorilni sistem, ki udeležence križišču želimo voznikom v realnem času nuditi dodatne v prometu v realnem času informira o povečani nevarnosti informacije o dogajanju v neposredni bližini križišča, na podtrka in jih dodatno opozori in poziva k povečani pozornosti lagi katerih lahko sprejemajo odločitve v prometu, ki bodo pred nevarnostjo. botrovale njihovi večji varnosti,« je dejal Peter Korun, direktor Skupaj do boljše prometne varnosti podjetja A.s.K. Kot poudarja župan Jože Levstek, bo postavitev sistema COPS@road prispevala k večji pozornosti voznikov. »Cilj Ladislav Mate, postavitve sistema je izboljšati stanje prometne varnosti na Urad župana Občine Ribnica tem cestnem odseku, ki je zaradi odprtja vrtca prometno še toliko bolj obremenjen. Veseli smo možnosti, smo skupno financirali postavitev sistema, saj se v občini Ribnica zelo trudimo z različnimi pristopi povečati varnost naših občanov,« še dodaja župan občine Ribnica. V sklopu projekta Skupaj za večjo prometno varnost v Sloveniji je Zavarovalnica Triglav sofinancirala 40 odstotkov vrednosti postavitve sistemov COPS@road v dvanajstih slovenskih OGLAS BNK 2015 - RE ETO 26. november 2014 13:26:41
© Copyright 2024